V Mariboru, na Grajskem trgu, je v začetku aprila 1883 zasvetila prva električna žarnica. V spomin na ta dogodek je Elektro Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor s sodobnimi svetlečimi diodami (LED) posodobil javno razsvetljavo na Grajskem trgu.

Župan Mestne občine Maribor, dr. Andrej Fištravec, je povedal: »Malokdo se zaveda dejstva, da je v zgodovini prav Maribor bil prva ”svetla točka” v tem delu Evrope. Prav zato pozdravljam pobudo Elektra Maribor, ki je 131 let po prvi prižgani žarnici v tem delu Evrope skorajda na istem mestu postavil nekaj najsodobnejših LED sijalk. Ob tem pa želim poudariti, da se na mestni občini Maribor še kako dobro zavedamo pomena modernizacije javne razsvetljave, zato zelo aktivno iščemo možnosti, da bi lahko to v celoti storili v relativno kratkem času in s čim nižjimi stroški.«

Predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Boris Sovič je ob tem dodal: »Kot družba, ki je zavezana načelom trajnostnega razvoja si Elektro Maribor prizadeva za prehod v nizkoogljično družbo. S pobudo za prenovo razsvetljave na Grajskem trgu v Mariboru smo naredili korak naprej – s posodobitvijo smo povezali zgodovino, sedanjost in prihodnost javne razsvetljave v mestnem središču. Na Grajskem trgu, kjer je pred 131-imi leti zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem, kar v se strokovnih krogih šteje kot začetek elektrifikacije na naših tleh, smo posodobili javno razsvetljavo. Z najsodobnejšimi svetlečimi diodami prenovljene svetilke sedaj porabijo kar sedemkrat manj električne energije in imajo prav tolikokrat daljšo življenjsko dobo. Samo s tem projektom bo na leto prihranjenih skoraj 6.000 kWh oz. 3.300 ton ogljikovega dioksida.«

V skladu s smernicami tehnološkega razvoja in veljavno zakonodajo na področju javne razsvetljave so posodobili 5 svetilk na vzhodni in 5 svetilk na zahodni fasadi Grajskega trga ter 4 svetilke na Trgu svobode.

Svetilkam, ki so pod spomeniškim varstvom, so električno moč posamezne sijalke omejili na manj kot 20 W, kar je skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Pred prenovo so bile v svetilkah uporabljene živosrebrove sijalke, ki so jih nadomestili z novimi učinkovitimi LED sijalkami. Za doseganje boljšega izkoristka svetilk so v kapo posamezne svetilke namestili tudi nove INOX odsevnike, ki tako bolje usmerjajo svetlobni tok proti tlom. S tem so dosegli, da osvetljenost trga ustreza Priporočilom Slovenskega društva za razsvetljavo – cestna razsvetljava.

Elektro Maribor je ves potrebni material in delo zagotovil v okviru sponzorstva Mestni občini Maribor v višini 1.951 eur.

Fotografska razstava “Kosovel” je posvečena 110-ti obletnici Srečka Kosovela. Na razstavi se predstavlja 20 študentov fotografije, ki so reinterpretirali Kosovelove pesmi skoz fotografski objektiv in jih predstavili prek digitalnega nosilca na različne papirnate podlage. Tako je nastal neke vrste hommage Kosovelu in njegovemu razmišljanju.

Ko govorimo in razmišljamo o Kosovelu, velikokrat naletimo na besedo avandgarda. In prav iz tega Kosovelovega avandgardnega pristopa so ustvarjalci povzeli princip razmišljanja, reinterpretirali interpretacije takratnih pojmovanj tehnologije in pogleda na življenje.

Drugo izhodiščno točko študentskih del predstavlja Kosovelov kritičen pogled na družbo in njegova napoved prihodnosti. Kritične teme, s katerimi so se študentje danšanjega časa sočili so precej podobne tistim na prelomu stoletja: jaz, politika, kultura, tehnološki razvoj in družba, odkrili pa so tudi nekaj novih problemov, kot sta na primer takrat nepoznani problem ekologije in masovnega uničenja.

Študenti so teme na svojstven način družbeno kritično vrednotili in jih prek fotografskega medija in izraznosti tekstur, svetlobe, odbojev in različnih kompozicij povezali v eno samo misel, v en sam rezultat, ki prek fuzije vseh idej predstavlja enovit pogled mladih na današnji svet.

BARVE SIVINE

Oblikovalci kamna so svoje vizije Kosovela ter razumevanje prostora in časa izrazili v avtohtonem kraškem kamnu – sivem apnencu. Ta kamen, ki je bil tako domač tudi Srečku Kosovelu, je močno izrazno sredstvo oblikovalcev in kiparjev ter v sodobnem času ponovno postaja pojem izbranega okusa … In močnega, včasih tudi trdega kraškega karakterja.

Na razstavi so prezentirane v kraški kamen vklesane, razbrazdane in od vetra obrušene Kosovelove pesmi, ki kot pomniki zgodovine ali kamni oraklji kažejo kako malo se je spremenil čas do danes, in hkrati napovedujejo polnoizponjeno prihodnost ter ponosno stojijo pokonci. Ponosno in pokončno kot Kosovel, kot Kras. V kontrastu teh tihih glasnikov slovenske zgodovine, sedanjosti in prihodnosti osrednji prostor zapolnjuje tridimenzionalna podoba, ki je sestavljena iz v trpko a zdravo kraško zemljo »terra-roso« vstavljenih kamnitih kubusov. Iz kraške zemlje rojeni in k nebu zroči Srečko …

Avtorji fotografij: Urška Batistič, Slađanko Dragojević, Matic Gabriel, Jasmina Gladek, Dejan Gregorič, Anita Ivandić, Tomi Kanalec, Tina Kocjan, Antonio Mitkovski, Andrej Murovec, Andrej Peunik, Uroš Pihner, Egidij Rodica, Valentina Stanković, Nina Stepančič, Nuša Švara, Jerneja Kraigher, Janja Šinigoj, Ksenija Ozebek, Alja Antič, Rebeka Bernetič, Jani Može in Maj Valerij;

Avtorji izdelkov: Darja Osojnik, Petra Mozetič, Monica Lango, Katja Juren, Urška Sever, Kevin Abram, Luka Boltar, Filip Vidmar, Tamara Česnik, Klemen Dokić, Martin Frančeškin, Sandra Korošec, Denise Malec, Anja Oštir, Neža Peterlin, Eva Sirk, Rok Verstovšek Tanšek in Veronika Tišler;

Mentorji: Jasna Klančišar, Anton Marn, Katja Gorup, Miha Jeršek, Damjan Švara, Katarina Sadovski

Fotografska razstava “Kosovel” je posvečena 110-ti obletnici Srečka Kosovela. Na razstavi se predstavlja 20 študentov fotografije, ki so reinterpretirali Kosovelove pesmi skoz fotografski objektiv in jih predstavili prek digitalnega nosilca na različne papirnate podlage. Tako je nastal neke vrste hommage Kosovelu in njegovemu razmišljanju.

Ko govorimo in razmišljamo o Kosovelu, velikokrat naletimo na besedo avandgarda. In prav iz tega Kosovelovega avandgardnega pristopa so ustvarjalci povzeli princip razmišljanja, reinterpretirali interpretacije takratnih pojmovanj tehnologije in pogleda na življenje.

Drugo izhodiščno točko študentskih del predstavlja Kosovelov kritičen pogled na družbo in njegova napoved prihodnosti. Kritične teme, s katerimi so se študentje danšanjega časa sočili so precej podobne tistim na prelomu stoletja: jaz, politika, kultura, tehnološki razvoj in družba, odkrili pa so tudi nekaj novih problemov, kot sta na primer takrat nepoznani problem ekologije in masovnega uničenja.

Študenti so teme na svojstven način družbeno kritično vrednotili in jih prek fotografskega medija in izraznosti tekstur, svetlobe, odbojev in različnih kompozicij povezali v eno samo misel, v en sam rezultat, ki prek fuzije vseh idej predstavlja enovit pogled mladih na današnji svet.

BARVE SIVINE

Oblikovalci kamna so svoje vizije Kosovela ter razumevanje prostora in časa izrazili v avtohtonem kraškem kamnu – sivem apnencu. Ta kamen, ki je bil tako domač tudi Srečku Kosovelu, je močno izrazno sredstvo oblikovalcev in kiparjev ter v sodobnem času ponovno postaja pojem izbranega okusa … In močnega, včasih tudi trdega kraškega karakterja.

Na razstavi so prezentirane v kraški kamen vklesane, razbrazdane in od vetra obrušene Kosovelove pesmi, ki kot pomniki zgodovine ali kamni oraklji kažejo kako malo se je spremenil čas do danes, in hkrati napovedujejo polnoizponjeno prihodnost ter ponosno stojijo pokonci. Ponosno in pokončno kot Kosovel, kot Kras. V kontrastu teh tihih glasnikov slovenske zgodovine, sedanjosti in prihodnosti osrednji prostor zapolnjuje tridimenzionalna podoba, ki je sestavljena iz v trpko a zdravo kraško zemljo »terra-roso« vstavljenih kamnitih kubusov. Iz kraške zemlje rojeni in k nebu zroči Srečko …

Avtorji fotografij: Urška Batistič, Slađanko Dragojević, Matic Gabriel, Jasmina Gladek, Dejan Gregorič, Anita Ivandić, Tomi Kanalec, Tina Kocjan, Antonio Mitkovski, Andrej Murovec, Andrej Peunik, Uroš Pihner, Egidij Rodica, Valentina Stanković, Nina Stepančič, Nuša Švara, Jerneja Kraigher, Janja Šinigoj, Ksenija Ozebek, Alja Antič, Rebeka Bernetič, Jani Može in Maj Valerij;

Avtorji izdelkov: Darja Osojnik, Petra Mozetič, Monica Lango, Katja Juren, Urška Sever, Kevin Abram, Luka Boltar, Filip Vidmar, Tamara Česnik, Klemen Dokić, Martin Frančeškin, Sandra Korošec, Denise Malec, Anja Oštir, Neža Peterlin, Eva Sirk, Rok Verstovšek Tanšek in Veronika Tišler;

Mentorji: Jasna Klančišar, Anton Marn, Katja Gorup, Miha Jeršek, Damjan Švara, Katarina Sadovski

Mariborski župan Andrej Fištravec in rektor mariborske univerze Danijel Rebolj sta se dopoldne prvič doslej sešla v spremstvu širšega kroga svojih sodelavcev. Predstavniki univerze so se gostom z mestne občine predstavili kot trajnostno in družbeno odgovorna inštitucija, ob tem pa so govorili o možnostih sodelovanja v prihodnje.

Rektor Rebolj je po sestanku povedal, da so premiki v zadnjem času zagotovo vidni in koristni tako za mesto kot za univerzo. Sodelovanje postaja na več različnih ravneh, tudi na najvišji, pristno in učinkovito, pri čemer so zastavili nekaj skupnih smernic glede konceptov razvoja mesta in regije v okviru nove finančne perspektive in operativnega programa.

“Pri tem se trudimo doseči neko doslednost, ki se nato prenaša na vsa mogoča sodelovanja pri posameznih operativnih ravneh, kot so recimo področja trajnostnega prometa, energetike in druga področja, ki zajemajo trajnostni razvoj. Univerza se v teh postopkih zavezuje k večji odgovornosti, tudi s svojo izjavo o trajnostni in družbeno odgovorni univerzi,” je dejal Rebolj.

Župan Fištravec je dejal, da je bil današnji sestanek strateškega značaja, saj sta se doslej z rektorjem dobivala sama, tokrat pa sta ju spremljali ekipi sodelavcev z obeh strani. Po njegovem so predstavniki mestne občine jasno slišali, kako si na univerzi zamišljajo sodelovanje, tako da morajo zdaj od načelne odprtosti za prepletanje obeh inštitucij preiti na konkretne akcije.

“Med drugim sem predlagal, da si skupaj postavimo cilj, po katerem bi v naslednjem šolskem letu odprli ekološko restavracijo, ki je ne bi obiskovali samo študenti, bi pa bili nek steber te restavracije, saj je njihovo prehranjevanje sofinancirano tudi iz javnega denarja,” je enega od predlogov predstavil mariborski župan, ob tem pa omenil še nekatere projekte, ki jih bodo uresničili že prej, tudi Co-Working center, znotraj katerega bodo združili vse mogoče potenciale.

Fištravec je danes govoril tudi o nekaterih konkretnih projektih za prihodnost na področju trajnostnega razvoja. Med drugim je omenil načrte za postavitev šest hektarjev steklenih rastlinjakov v sodelovanju s Florino, pri čemer na MOM to pogojujejo z ekološko pridelavo. Prav tako preko Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), ki upravlja s projektom urbanih brazd, kandidirajo za 200.000 evrov evropskega denarja, s katerim bi uredili 500 urbanih vrtičkov.

Vir: STA

Predstavniki Elektra Maribor in mestne občine bodo popoldne na Grajskem trgu, kjer že več kot desetletje stoji tudi spominska tabla, slovesno obeležili 4. april, dan ko je leta 1883 v mestu zasvetila prva električna žarnica na Slovenskem in v tem delu Evrope. Slovesnosti se bosta udeležila župan Andrej Fištravec in prvi mož Elektra Boris Sovič.

Slika je simbolična

Prva električna luč je na naših tleh zasvetila komaj štiri leta po izumu prve Edisonove žarnice na ogleno nitko. Električno razsvetljavo s 36 žarnicami je v svojem parnem mlinu uvedlo mariborsko podjetje Karl Scherbaum in pomeni prvo ugotovljeno tehnično uporabo električne energije na slovenskem ozemlju.

Že pet let pozneje, v času župana Aleksandra Nagya, je bil del Maribora, predvsem Grajski trg in bližnje ulice, v počastitev obiska habsburškega prestolonaslednika Rudolfa osvetljen z električno razsvetljavo iz Scherbaumovega mlina. Na Grajskem trgu je v spomin na Rudolfov obisk ostala tudi prva javna električna svetilka.

V tem obdobju se je na Slovenskem pričela doba elektrifikacije, a so bile na začetku razsvetljene predvsem tovarne, javno mestno razsvetljavo pa so večinoma začeli uvajati šele pozneje. Razvoj elektrifikacije Maribora in okolice je pozneje v primerjavi z ostalimi slovenskimi kraji potekal počasneje. Množične uporabe elektrike še ni bilo, saj je bila za povprečnega porabnika predraga.

Je pa bilo ob tem tudi nekaj izjem. Tako so delavnice južnih železnic namestile tri dinama za razsvetljavo, v Götzovi pivovarni so leta 1900 s trofaznim generatorjem proizvajali približno 30 kilovatov moči toka za potrebe delovanja obrata. Franz Neger je namestil dinamo s pogonom na dizlov motor, Mariborska plinarna pa je proizvajala električno energijo iz dinama na plinski pogon. Boljšo elektrifikacijo v tem delu Slovenije je omogočila šele leta 1918 zgrajena elektrarna na Fali.

Seveda pa električna razsvetljava ni bila prva v Mariboru. Že v letih 1805 in 1806 je v Mariboru zagorela prva javna oljna svetilka pred vhodom v kresijo na Koroški cesti, po ustanovitvi plinarne leta 1869 pa je mesto sklenilo pogodbo o osvetljevanju mesta s plinsko razsvetljavo. Ta je bila v celoti opuščena leta 1928, že osem let pred tem pa so plinske luči začeli nadomeščati z električnimi, ki jih je napajala prav elektrika, proizvedena v hidroelektrarni Fala.

Vir: STA

Vljudno vabljeni na razstavo projektov nacionalnega izbora mednarodnega študentskega natečaja Sodobna slovenska v očeh mladih arhitektov 2014, letos v drugo – posvečeno podeželski hiši.

Razstava projektov bo v torek, 8. aprila 2014 ob 14:00, v razstavišču Oddelka za arhitekturo, Slomškov trg 15 (levo-visoko pritličje).

Ob tej priložnosti bo predstojnik oddelka doc. Uroš Lobnik podelil diplomo za najboljši nacionalni projekt prvonagrajeni skupini – študentoma Marijanu Ladiću in Vedranu Vugrini z mentorico doc. dr. Kajo Pogačar.

VABLJENI!

Zaposlitveni sejem Kariernega centra UM – ne zamudite priložnost

Datum dogodka:sreda, 9. april 2014, ob 10:00, Podreccina in Trstenjakova dvorana v prostorih Rektorata UM, Slomškov trg 15, Maribor

Karierni center UM v sklopu dogodka Karierna tržnica “v živo” z namenom zagotavljanja priložnosti študentom in diplomantom za vzpostavljanje stika z delodajalci prireja tudi zaposlitveni sejem, na katerem se boste lahko osebno srečali in predstavili več delodajalcem. Tako bo možno, da se v kratkem času na enem mestu srečate z delodajalci, spoznate njihovo podjetje in hkrati pridobite informacije o njihovih pričakovanjih ter morebitnih možnostih zaposlitve.

Poleg veliko delodajalcev bodo na sejmu tudi drugi akterji, ki si prizadevajo za ustvarjanje dodatnih možnostih kariernega razvoja ter izvajajo aktivnosti, povezanih z zagotavljanjem lažjega prehoda s študija na trg dela.

Vzporedno se boste lahko udeležili še Karierne klinike in hitrih zaposlitvenih razgovorov. Pri udeležbi na hitre zaposlitvene razgovore je potrebno izvesti posebno prijavo. Več o tem najdete na povezavi: http://www.kc.uni-mb.si/dogodki/hitri-zaposlitveni-razgovori-z-delodajalci/

Program aktivnosti, ki se bodo izvedle v sredo, 9. 4. 2014:

Študentski svet UM sodeluje pri pripravi dogodka kot organizator okrogle mize na temo samostojne poklicne poti, ter kot soorganizator sejemskih predstavitev.

Sejma se bodo udeležila podjetja: Actual I.T., d.d.; DCCS IT Business Solutions; Henkel Slovenija d.o.o.; Agencija Agado, d.o.o.; RC IKTS Žalec d.o.o.; Talum d.d.; Energetika.net…

Sejma se bodo udeležili še: Zavod RS za zaposlovanje (OE Maribor); Demola; Tovarna podjemov; IAESTE Maribor, AIESEC, AEGEE, BEST, ESN…

Vljudno vabljeni!

Kot vsako leto na Študentski organizaciji Univerze v Mariboru tudi letos v mesecu aprilu organizirajo tradicionalni projekt Seksoslovje, s katerim želijo študentom približati temo o spolnosti, ki je med študenti še vedno tabu.

Seksoslovje bo potekalo 9. 4. 2014. ob 20.00 v dvorani Štuk, kjer želijo študentom prikazati, kako posneti amaterski študentski erotični film, ki je tudi tema letošnjega Seksoslovja. Poleg snemanja hočejo še z debato študente opozorit na nevarnosti, ki nastanejo ob snemanju takega filma in na pravilno shranjevanje takega videa. Na začetku projekta bo potekala debata z igralcema erotičnega filma, poznavalcem informacijske tehnologije, Angelco Likovič in direktorjem HardCore Club-a.

Tema debate bo amaterski erotični film, profesionalen erotični film, razlika med njima in ukrepi katere lahko naredijo, če se video naloži na internet oz. varovanje tega videa. Igralca erotičnih filmov bosta povedala svoje izkušnje iz erotične industrije, Angelca Likovič, kot piše v enem članku ”Slovenska babica z najlepšimi nogami” in komentatorka v resničnostnih šovih bo povedala svoje mnenje kako ona gleda na erotično industrijo, vsekakor bo s svojimi ”pikantnimi” vprašanji in komentarji popestrila debato. Poznavalec informacijske tehnologije bo razložil problematiko kam skriti, shranit oz. kako pravilno shranit datoteke za katere nočemo, da ima kdo drugi dostop do njih oz. da jih kdo naloži na internet. Med debato bomo projicirali filmčke v kateri bodo intervjuji študentov, ki so odgovarjali na podobna vprašanja kot bodo na debati. Zanimalo nas je predvsem kaj študentje mislijo o snemanju erotičnih filmov, če bi se oni posneli in kako bi odreagirali če bi na internetu našli svoj erotični video posnetek.

Po končani debati sledi snemanje erotičnega filma. Da bi se študentje počutili kot da bi bili doma bomo na oder postavili pohištvo iz Študentskih domov. Kot je razvidno iz naslova letošnjega Seksoslovja se bo spolni odnos snemal in projiciral na platno, da bi študentom prikazali kako, kaj in iz katerega zornega kota naj snemajo. Vlogo snemalca bo prevzel igralec erotičnih filmov, snemalo se pa bo s tehniko ”Point of view”, kar pomeni, da bo igralec erotičnega filma večino časa držal kamero tako, da se bo snemalo njegovo vidno polje.

Torej če se rad snemaš med spolnim odnosom, bi se rad posnel ali samo zaradi radovednosti pridi v dvorano Štuk 9.4.2014 ob 20.00, objasnili ti bodo, na kaj moreš pazit in še mogoče boš s kakim novim trikom bogatejši. Vstopnine NI!

Oglejte si celotno sejo Občinskega sveta Mestne občine Maribor, ki je bila v ponedeljek, 31.3.2014.

Vabimo vas na ogled nove razstave v Hostlu Pekarna!

Tokrat je svoje panoramske fotografije na ogled postavil fotograf Zlatko Fišer.

Zlatko Fišer se je rodil 18.3.1960 v Mariboru. Ljubiteljstvo do fotografije goji že od osnovne šole, ko je z Zenitom spoznaval prve zakonitosti fotografije, aktivno se s fotografijo ukvarja zadnjih 15 let.

Eden večjih mejnikov je bil prehod na digitalno fotografsko tehniko in opremo, tako, da je sedaj navdušen uporabnik modernih pristopov in raziskovalec brezmejnih možnosti, ki jih fotoaparat in računalnik omogočata. Priljubljeni motivi so portreti, krajine, arhitektura, v katerih išče zanimive trenutke in kontraste. V zadnjih letih jih je našel predvsem na svojih potovanjih po Aziji, Afriki , Avstraliji in južni Ameriki.

Bil je dolgoletni član Fotokluba Maribor, trenutno pa deluje v Fotoklubu Proportio Divina iz Gornje Radgone.Je predsednik fotografske sekcije pri društvu popotnikov Vagant v Mariboru.

Sodeloval je na več samostojnih razstavah, npr. knjižnica Rotovž in Duplek, Kulturni dom v Gornji Radgoni in Lenartu, razstavišče nakupovalnega centra Europark, društva Vagant in na več skupinskih razstavah v Sloveniji in Avstriji. Redno sodeluje na mednarodnih in domačih fotografskih natečajih, kjer je prejel več nagrad in si pridobil naziva F1 FZS in EFIAP.

Prisrčno vabljeni!

Zlatko Fišer: PANORAME
potopisna razstava
/2. 4. – 27. 6. 2014/
Hostel Pekarna, Ob železnici 16, Maribor

Prijazno vas vabimo na zaključno prireditev 31. srečanja MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA, ki bo v sredo, 9. aprila 2014, ob 10. uri za OSNOVNOŠOLCE in ob 13. uri za SREDNJEŠOLCE, v veliki dvorani Narodnega doma, na kateri bomo razglasili rezultate in podelili nagrade najboljšim mladim raziskovalcem, mentorjem in šolam.

V letošnjem šolskem letu je v projektu sodelovalo 277 mladih raziskovalcev iz mariborskih osnovnih in srednjih šol ter dijaških domov, ki so oddali skupno 189 raziskovalnih nalog in inovacijskih predlogov. Raziskovali so na 31-ih raziskovalnih področjih. Osnovnošolce je najbolj zanimalo področje psihologije in pedagogike, srednješolce pa elektrotehnike in elektronike.

Kot ocenjujejo ocenjevalne komisije, so raziskovalne naloge in inovacijski predlogi tudi letos na visoki kakovostni ravni, pri ZPM Maribor pa si želimo predvsem, da bo ustvarjalnost in inovativnost mladih našla potrditev in uresničitev tudi v gospodarstvu in družbi nasploh.

Za dodatne informacije vam je na voljo Urša Žiger, koordinatorica projekta Mladi za napredek Maribora, na tel. št. 02 229 69 15 ali e-naslovu ursa@zpm-mb.si.

Vabljeni in lep pozdrav!

Tadeja Dobaj
koordinatorica dejavnosti

Zveza prijateljev mladine Maribor
Razlagova 16, 2000 Maribor
02 229-94-52, 041 532-119
www.zpm-mb.si

Vsako leto številne države po svetu 27. aprila obeležujejo Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Namen obeležitve je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu.

Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših okoljskih vzrokov za breme bolezni. Ocena bremena bolezni v zahodnih evropskih državah je pokazala, da je eden od treh Evropejcev vznemirjen zaradi hrupa podnevi, v nočnem času pa enega od petih Evropejcev hrup moti med spanjem (Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, 2011).

Izpostavljenost visokim nivojem hrupa, nad 85 decibelov (dBA), lahko privede do trajnih poškodb sluha. Hrup, glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, že pri nižjih nivojih, nad 55 (dBA), lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, za otroke pa predstavlja težave pri učenju. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu predvsem v nočnem času povečuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni.

Letošnji mednarodni dan ozaveščanja o hrupu pa naj bi bil posvečen predvsem zvočnemu okolju v šolah in vrtcih. V ta namen smo se v Medobčinskem uradu za varstvo okolja in ohranjanje narave Mestne občine Maribor odločili izvesti likovni natečaj na temo »Vpliv zvoka na naše počutje«. Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu bomo obeležili 22. aprila 2014 v sklopu Svetovnega dneva Zemlje, s ciljem ozaveščanja otrok in mladine o okoljskem hrupu in njegovih škodljivih vplivih na zdravje. Na ta dan bomo pripravili razstavo zbranih likovnih del.

Potrudimo se izboljšati našo zvočno pokrajino in poskrbimo za dobro počutje in zdravo okolje v naših šolah in vrtcih.

Pripravili:
Saša BRICMAN RANTUŠA, svetovalka
Nina GORNIK, strokovna sodelavka

V ponedeljek, 7. aprila 2014, bo v državnem parlamentu v Ljubljani potekalo zasedanje 24. nacionalnega otroškega parlamenta na temo “RAZMERE V DRUŽBI”. Udeležili se ga bodo mladi iz vseh slovenskih regij, ki so v preteklih mesecih na temo že razmišljali in razpravljali na šolskih, medobčinskih in regijskih parlamentih. Mlade parlamentarce bo ob začetku zasedanja pozdravil predsednik države Borut Pahor in podpredsednica Državnega zbora in gostiteljica Otroškega parlamenta Polonca Komar, na plenarnem delu zasedanja pa jih bo nagovorila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek.

Veseli so, da je predsednica nacionalnega Otroškega parlamenta tudi letos delegatka iz podravske regije, NOMI HRAST iz Maribora, ki bo na predsedniškem mestu zamenjala aktualno predsednico ANO VILHELMINO VERDNIK, prav tako iz Maribora. Ostali delegati iz podravske regije so Žiga Stopinšek, Jana Rumpf, Laura Štampar, Laura Munišič, Urban Koler, Martina Fridl, Sara Ferjuc, Nika Motaln.

Letošnji parlament bo prav poseben, saj obeležujejo 25. obletnico Konvencije o otrokovih pravicah. Ministrstvo za zunanje zadeve bo ob tem jubileju ob robu 24. nacionalnega otroškega parlamenta organiziralo OKROGLO MIZO, na kateri bodo mladi parlamentarci iz vse Slovenije imeli možnost, da izrazijo svoje poglede na trenutno stanje otrokovih pravic in svoj položaj v družbi ter na razvoj sveta v prihodnje. Nagovoril jih bo minister za zunanje zadeve Karel Erjavec, govorci pa bodo tudi posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN Marta Santos Pais, predsednica ZPMS Darja Groznik, Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, predstavnik Dijaške organizacije Slovenije Peter Trobec in predsednica nacionalnega otroškega parlamenta Nomi Hrast.

Za dodatne informacije vam je na voljo Kornelija Kaurin, koordinatorica regijskega otroškega parlamenta v Mariboru, na tel. št. 02 229 69 13, 041 532 118 ali e-naslovu kornelija@zpm-mb.si.

Tadeja Dobaj
koordinatorica dejavnosti

Zveza prijateljev mladine Maribor
Razlagova 16, 2000 Maribor
02 229-94-52, 041 532-119
www.zpm-mb.si

Vabljeni že danes, 2.4.2014 ob 20.00 na Shakti vadbo, na Pobreški cesti 20 v Mariboru.

Zatorej vadbo Shakti namenjamo aktivaciji ženske energije in moči.

Intenzivne vaje, povezane z jogijskim dihom, se prepletajo v tekoče zaporedje vaj tradicionalne joge, del prakse pa v set elementov sodobnih pilates vaj. Te razvijajo potrebno moč in lahkotnost telesa, telesno kondicijo, izboljšanje koordinacije, stabilizacijo trupa, dinamično krčenje in raztezanje mišic ter fleksibilnost telesa. Poglavitni cilj vadbe je pridobiti moč zgornjega in spodnjega dela trupa, okrepiti abdominalni predel, kar nam omogoča pokončno držo, preprečuje poškodbe med športnimi aktivnostmi in podpira notranje organe. Vadba nas bo okrepila in polepšala od znotraj navzven. Izboljšali bomo tonus telesa in splošnega dobrega počutja.

Fizično intenzivno in dinamično vadbo vedno končamo s sproščanjem kot balzamom za dušo in telo.
Vadba Shakti ni le fizična vadba. Redna vadba vzpodbuja naše osredotočanje ne le na fizični ravni saj spodbuja našo pozornost, prepoznavanje in uresničevanje naših osebnih in navdihujočih potencialov, ki ‘še skriti’ čakajo na naše odkritje.

Vadba Shakti je primerna za ženske z nekaj fizične kondicije in željo po pravi, notranji moči. Dobrodošli vsi, ki imate kako izkušnjo s skupinskimi vadbami kot so ples, aerobika, joga, pilates. Priporočljiva je tudi kot dodatna vabda za aktivne, rekreativne in nekdanje plesalce.

Ana Benkovič je plesna pedagoginja z 20 letnimi izkušnjami aktivne plesalke. Zadnjih 10 let se ukvarja s poučevanjem jazzovskega plesa in joge. Spoznavanje in delo z odraslimi, vpetimi v sodoben življenjski, delovni in družinski ritem, je prineslo spoznanja o fizičnih potrebah žensk za dobro počutje.

Vadba traja uro in pol. Zato priporočajo:
- Udobna in zračna oblačila,
- Plastenko vode,
- Joga blazina je na voljo tudi v studiu,
- Dobro voljo in srčen nasmeh.

Maribor letos praznuje 850. rojstni dan. Maribor so namreč v pisni listini prvič omenili leta 1164. Minulo soboto so tako ob 850. obletnico slavnostno obeležili v Narodnem domu Maribor, ob tem pa so praznovali tudi na Glavnem trgu.

Častitljivega 8 in pol stoletja Maribora so naznanile pozavne v dvorani. V teh letih je mesto doživelo Mnogo preobratov. Kljub krizi, ki danes pesti mesto, pa za nekatere ostaja le to eno in edino. Maribor, z izjemno geografsko lego in možnostmi, ki jih ponuja, pa je v očeh župana vidi svetlo prihodnost. Z monologom „Ničesar več ni“ realistnično ponazori krut in beden svet. Ob tem se spomni svoje mladosti in Maribora, kot ga vidi danes.

Kljub zamračenim občutkom pa je bil Ivanušič po predstavi zadovoljen s publiko. Kljub trenutno slabemu stanju v Mariboru, ljudje ostajajo optimistični. Pravijo je mesto Maribor tisto, ki je vedno vstalo prvo in naj bo tako tudi danes.