Center Univerzum Minerva Maribor v sodelovanju z Nacionalnim svetom miselnih športov Slovenije prireja že šesto odprto državno prvenstvo v pomnjenju za posameznike. Memoriada 2014 bo potekala v soboto v prostorih Osnovne šole Tabor I v Mariboru. Organizatorji menijo, da je treniranje možganov ključno za uspešno pomnjenje in učenje.

Že v torek in sredo je na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru potekal del programa Tedna možganov, katerega namen je ozaveščanje širše javnosti o možganih. Letos dogodek, ki ga že enajsto leto prireja društvo Sinapsa, nosi naslov “V omrežju”. Zdravniki, psihologi, veterinarji in filozofi so predavali o najnovejših in najpomembnejših odkritjih na področju nevroznanosti.

Sodobna dognanja in metode pomnjenja promovirajo tudi s projektom Memoriada. Z njim želijo ljudi vzpodbuditi k treniranju spomina, ki je ključen za uspešno učenje. Kot je povedala vodja projekta Vanja Jus, se tekmovanja vsako leto udeleži vsaj 10 do 15 udeležencev. Večinoma gre za osnovnošolce, srednješolce in študente. “Vedno smo veseli, če še kdo pride na novo. Imamo pa tudi nekaj tekmovalcev, ki se tekmovanja vedno znova udeležujejo,” je pojasnila. Kot je dodala, se lahko prijavi “vsakdo, ki želi trenirati svoje možgančke”.

Državno prvenstvo v pomnjenju je namenjeno vsem, ki želijo preizkusiti svoj spomin, ne glede na starost ali izobrazbo. Tekmovalne discipline so zasnovane tako, da se merijo le spominske sposobnosti tekmovalcev v posameznih starostnih skupinah, ne pa posameznikovo znanje s posameznega področja.

“Tako lahko preverimo, kakšen je naš spomin in ga v končni fazi še dodatno urimo ter se izognemo boleznim, ki pridejo s starostjo, na primer demenci,” je pojasnila Jusova. V današnjih časih, ko si ljudje skoraj na vsakem koraku pomagajo z različnimi tehnološkimi pripomočki, se njihov spomin “leni” in posledično se slabšajo njegove sposobnosti. “Možgani so kot mišica. Če mišice ne treniramo, ta mišica uplahne. Podobno je z našimi možgani, kar pomeni, da morajo čim bolj migati, da bodo čim bolje delovali,” je ponazorila.

To je po njenih besedah ključno tudi za uspešno učenje. “Ko urimo naš spomin, večamo našo možgansko kapaciteto, da si lažje zapomnimo določene podatke in jih povezujemo. Ni namreč ključno, da si samo zapomnimo čim več stvari, ampak da te informacije znamo priklicati in medsebojno povezati,” je dejala

Tekmovanje poteka v desetih disciplinah (pomnjenje binarnih števil, naključnih števil, datumov zgodovine in prihodnosti, obrazov in imen, naključnih besed, abstraktnih slik, 10-minutnih kart, govorjenih števil, polurnih števil in hitrostnih kart) po pravilih Svetovne organizacije miselnih športov. Univerzum Minerva zbira prijave praviloma do pričetka tekmovanja.

Vir: STA

Dne 12. 3. 2014, okoli 11.20, je 78-letna Mariborčanka vozila osebni avtomobil po Partizanski cesti, iz smeri Kopitarjeve ulice, proti Šentiljski cesti v Mariboru. Hitrosti vožnje svojega vozila ni prilagodila trenutnim prometnim razmeram, saj je v tem trenutku izven označenega prehoda za pešce, iz njene leve strani prečkala vozišče 90-peška, doma iz Maribora, v katero je, kljub zaviranju, trčila s prednjim levim delom vozila. Peška je po trčenju obležala na vozišču hudo telesno poškodovana. Z reševalnim vozilom so jo odpeljali v UKC Maribor, kjer je ostala na zdravljenju, vendar je tam zvečer umrla. Policisti bodo voznico osebnega avtomobila ovadili pristojnemu tožilstvu.

To je v letošnjem letu druga smrtna žrtev prometnih nesreč, na območju PU Maribor. V primerljivem obdobju lanskega leta smo beležili enako število smrtnih žrtev prometnih nesreč.

Na Atletskem stadionu Poljane Maribor bo v nedeljo, 16. marca 2014 od 10.00 ure dalje potekalo Veteransko prvenstvo Slovenije v dolgih metih 2014.

Prijave:
3 dni pred tekmovanjem po el.pošti: rudelic.robert@gmail.com , ter v skrajnem primeru 1 uro pred štartom z doplačilom 5 €. Vse dodatne informacije dobite po telefonu 041 449 744 (Robert Rudelič).

Program disciplin: veterani in veteranke: kopje, disk, kladivo in gira
Predviden urnik:
10,30 – kopje Ž + M
11,30 – disk Ž + M
12,30 – kladivo Ž + M
13,30 – gira Ž + M

Kategorije: po določilih EVAA, nad 35 let po izpolnjeni starosti na dan tekmovanja
Omejitve: vsak tekmovalec sme nastopiti v treh (3) disciplinah.
Prijavnina: 10 € za nastop v eni, 15 € za dve in 20 € za nastop v treh disciplinah.
Priznanja: prvi trije v vsaki kategoriji in v vsaki disciplini prejmejo medalje AZS. Če se med prve tri uvrsti tuji tekmovalec, dobi ustrezno medaljo.

Vljudno vabljeni na ogled atletskih tekmovanj.

Prireditelj: AD Štajerska Maribor

Minuli petek smo lahko v Unionski dvorani v Mariboru prisluhnili opernim glasovom tria Eroika. Ob dnevu žena smo lahko uživale predstavnice nežnejšega spola.

Trio Eroika, ki so prvič navdušili širše občinstvo leta 2007 z nastopom na Emi, so tokrat v nabito polni Unionski dvorani očarali žensko in moško publiko. Z repertoarjem domačih in svetovnih uspešnic komercialne glasbe iz žanrov zabavne, koncertne in operne glasbe so k petju privabili tudi udeležence.

Predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Felix Unger je minuli teden podelil članstvo dvema profesorjema Univerze v Mariboru: prof. dr. Ivanu Krajncu, dekanu Medicinske fakultete in prof. dr. Željku Knezu, dekanu Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologije.

Evropska akademija znanosti in umetnosti (EASA) združuje akademike širom po svetu, trenutni sedež akademije je v Salzburgu. Ustanovljena je bila leta 1990 in sicer jo je ustanovil prof. dr. Felix Unger in dunajski nadškof in kardinal Franz Cardinal König ter politolog in filozof Nikolaus Lobkowicz.

Člane imenuje odbor s strani Senata akademije na podlagi znanstvenih oz. drugih dosežkov in pomeni priznanje znanstvenega dela.

Akademijo sestavlja več kot 1500 članov. Člani pa so razdeljeni na 7 razredov:

I – humanistika,
II – medicina,
III – umetnost,
IV – naravne znanosti,
V – družbene vede, pravo in ekonomija,
VI – tehnične in okoljske znanosti,
VII – svetovne religije.

Srednja elektro-računalniška šola Maribor je v sodelovanju s podjetjem Oven, hčerinsko družbo Elektra Maribor prejšnji teden predstavila študijo o učinkoviti rabi energije za omenjeno šolo. Gre za skupni projekt obeh institucij, ki bo koristil dijakom in zaposlenim, saj bodo z njeno implementacijo pripomogli k znižanju stroškov pri porabi energentov.

Študijo, ki na daljši rok pomeni tudi prispevek k znižanju škodljivih emisij v okolje, je podrobneje predstavil zunanji pogodbeni sodelavec podjetja Oven Aleš Fukne Kokot. Kot je dejal, preliminarna študija energetske učinkovitosti vključuje opis objekta, popis obstoječega stanja, opisuje obstoječo porabo energentov, predloge za investicijsko rekonstrukcijo ter predloge in priporočila za modernizacijo.

“Povzetek predlogov in priporočil v študiji nam daje celotno sliko vseh predlogov, kar služi za enostavnejšo odločitev izbire energenta v prihodnosti,” je poudaril soavtor študije in dodal, da so iz nje podrobno razvidni ukrepi in doba v povračila vloženih denarnih sredstev pri posameznih aktivnostih.

Kot je povedala ravnateljica omenjene srednje šole Irena Srša Žnidarič, kar 35 odstotkov vseh materialnih stroškov trenutno porabijo za ogrevanje, saj ogrevajo 11.000 kvadratnih metrov lastnih površin, poleg tega pa še površine, ki jih uporabljata III. gimnazija Maribor in Fakulteta za strojništvo oziroma Srednja strojna šola na Smetanovi ulici.

Ob tem ogrevajo prostore s kurilnim oljem, ki sodi med najdražje alternative za ogrevanje. Prihranke pri stroških ogrevanja bi tako lahko uporabili za nakup in izboljšanje opreme ter strokovne ekskurzije namenjene dijakom, je še dejala ravnateljica, potem ko ji je direktor družbe Oven Elektro Maribor Miroslav Prešern študijo tudi uradno predal.

Vir: STA

Maribor je v drugi polovici 20. stoletja izgubil sloves velikega industrijskega središča in od takrat išče svojo identiteto. Eden od razlogov, da se ni uspel pravočasno prilagoditi novim časom, je po mnenju prorektorice za razvoj kakovosti na Univerzi v Mariboru Lučke Lorber ta, da se je čakalo na pomoč od zunaj. In zgodovina se danes ponavlja.

Problemi Maribora, nekoč drugega največjega industrijskega mesta v nekdanji skupni državi, so se začeli sredi 60. let. Kot je v pogovoru za STA poudarila Lorberjeva, je mariborska občina še leta 1966 ustvarjala skoraj 11 odstotkov BDP Slovenije, danes je ta delež nižji od pet odstotkov.

V času med obema vojnama je bilo v Mariboru 27 tekstilnih tovarn, razvita je bila gradbena, kemična in strojna industrija. “To je bila vse klasična, delovno-intenzivna industrija, ki je zaposlovala veliko število nekvalificirane delovne sile. Maribor je za severovzhodni del Slovenije in širšo regijo predstavljal močan zaposlitveni center. Po vojni je prišlo do nacionalizacije in združevanja tovarn. Proces industrializacije je bil zelo intenziven, povezan tudi s hitrim demografskim razvojem.”

Kmalu po drugi svetovni vojni je v svetu prišlo do procesa deindustrializacije, ki mu Maribor ni sledil. “Ni prišlo do prestrukturiranja najbolj kritičnih panog, kot sta bili tekstilna industrija in industrija vozil. Hkrati se ni razvijala nova industrija proizvodnje blaga široke potrošnje,” je pojasnila Lorberjeva, ki se ukvarja z ekonomskim razvojem mest.

“V vseh razvitih družbah je prišlo do prestrukturiranja stare klasične industrije v 60. letih 20. stoletja. V Mariboru pa je prevladala politika čakanja. Prvi stečaj v takratni SFRJ je bil leta 1989 stečaj mariborskega podjetja Lilet,” je spomnila. “Nato je sledila kriza v več valovih, od proizvodnje vozil do tekstilne industrije, elektroindustrije in industrije investicijske opreme.”

Pri izgradnji nove identitete Maribor ne sme zanemariti svoje tradicije, saj ima tu veliko znanja. Po prepričanju Lorberjeve mora identiteto graditi na razvoju nove industrije, ki bo spodbujala razvoj uslužnostnih dejavnosti in podjetništvo. Mesto bi se po njenih ocenah lahko razvijalo tudi kot logistično prometno vozlišče in kakovostno univerzitetno središče, gradilo bi lahko na kulturi, zelenem turizmu, športu.

A vsega tega ni moč uresničiti, če mesto nima izdelane strategije razvoja, in sicer takšne, ki bi vključevala vse deležnike. “Drugače so strategije samo na papirju. Potrebujemo strategijo mesta, ki bo živ dokument, ki jo bomo tako posamezniki kot družba sprejeli kot svojo.”

Lorberjeva pogreša tudi več zaupanja prebivalstva vase in njegove lastne aktivnosti. “Vedno se čaka. V 90. letih, ko je propadla industrija, so Mariborčani pričakovali pomoč od zunaj, od države. To je bila velika napaka. Tudi zdaj se čaka na državno pomoč. A čakanje ni dovolj; ljudem je treba jasno povedati, da morajo biti samoiniciativni, podjetni, ustvarjalni, pa tudi vztrajni,” je dejala.

Maribor je že od nekdaj v senci Ljubljane, do katere goji številne zamere. “Maribor se je z osamosvojitvijo države gospodarsko zrušil, Ljubljana je čez noč postala glavno mesto in zacvetela.” Dodatno je ovire postavila politika centralizacije. “Z ustanovitvijo dveh kohezijskih regij zahodna kohezijska regija posega tudi po tistih sredstvih, ki so in bi morala biti namenjena vzhodni za odpravo socialnih in gospodarskih zaostankov.”

Po drugi strani se Maribor rad zgleduje po avstrijskem Gradcu. Lorberjeva je izpostavila, da se je Gradec najbolj razvil v času po vstopu Avstrije v Evropsko unijo. “Avstrijci so znali črpati evropska kohezijska sredstva. Strateško so se opredelili, da bodo skušali znova vzpostaviti svoje interese v prostoru bivše Avstro-Ogrske. In to jim je izjemno uspelo.”

Medtem ko so se v Mariboru pred leti pogovarjali o vzpostavitvi logističnega centra z več tisoč delovnimi mesti, so ga v Gradcu zgradili. Pred 35 leti je bilo mariborsko letališče veliko bolj prometno kot graško, zdaj je obratno. “Ko je propadel Tam, nismo znali ali hoteli sprejeti tujega partnerja. Gradec s tem ni imel problema in je na primer s kanadskim kapitalom zraslo podjetje Magna. V Magni so se zaposlovali bivši delavci Tama,” je še navedla.

Državna politika zavračanja tujega kapitala je bila po mnenju Lorberjeve napaka, ki je še danes ni mogoče popraviti. “Maribor bi zdaj potreboval vsaj dve ali tri velika podjetja. Na osnovi delovanja velikih podjetij živijo tudi mala in potem se lahko zažene gospodarstvo.”

Z vstopom Hrvaške v EU vidi sama veliko priložnosti v sodelovanju na osi Gradec-Maribor-Zagreb. “Bilateralno sodelovanje na vseh področjih mora biti dejavnejše.”

Lorberjeva, med leti 2003 in 2004 tudi državna sekretarka za visoko šolstvo, ohranja optimizem glede prihodnosti Maribora. “Treba se je samo postaviti v aktivno vlogo in postati aktiven partner v širših regionalnih in globalnih procesih. Premalo se je ozirati samo na Ljubljano in čakati, kdaj bo kdo prišel v vlado, ki bo imel posluh za Maribor. Ker to se ne bo zgodilo,” meni.

Vir: STA

V razstavišču mariborske osnovne šole bratov Polančičev so v petek zvečer odprli prvo samostojno razstavo mladega ljubiteljskega umetnika Matea Kosa pod naslovom: Moja abstraktnost. Na razstavi je umetnik postavil na ogled 30 svojih abstraktnih umetnin, katerim je skupno to, da so močnejšega impulza, barve intenzivne, oblike pa pripovedujejo zgodbe. Otvoritev razstave, ki se je je udeležila vrsta znanih mariborskih obrazov in slikarjev, sta popestrila pianist David Popovič in vokalist Tin Černe. Otvoritev je povezoval Andrej Okreša. Dela si lahko ogledate do 1. aprila.

Umetniška žilica Matea Kosa se je prebujala v njem že od srednješolskih dni, ko je obiskoval Srednjo gradbeno šolo v Mariboru. Takrat je prvič razstavil svoje akvarele v Umetnostni galeriji Maribor. Od takrat je slikanje postala njegova strast vse do današnjih dni. Vmes je spoznaval umetnost, pridobival znanje in ideje. Prav slednjih mu ne zmanjka. Mateo Kos je sin staršev umetnikov, ki imajo Art atelje Kos, in ki ga vzpodbujajo v njegovem umetniškem ustvarjanju, partnerica Tina pa je njegova dodatna vzpodbuda. Pri starših se je naučil znanja o materialih in različnih tehnikah dela, ki jih uporablja še danes.

V začetni fazi ustvarjanja je na Matea Kosa vplivala predvsem afriška umetnost, kateri pa je vedno dodal delček “svojega” ognjevitega temperamenta. Mateo Kos pri svojih umetninah uporablja razne likovne materiale in mešano tehniko ustvarjanja. Oblike umirja in poenostavlja. Pri ustvarjanju, v tako imenovani drugi fazi, vedno bolj prehaja k enostavnim oblikam, v kateri poskuša zliti obliko in barvo v eno, a hkrati intenzivnost barve ostaja nespremenjena. Spreminja se le tekstura barve in način nanašanja.

Včeraj je potekal že 24. regijski otroški parlament na katerem so osnovnošolci razpravljali o “razmerah v družbi.”

Otroški parlament, ki poteka že vse od leta 1990, je tudi letos organizirala Zveza prijateljev mladine Maribor. Perspektivni osnovnošolci so na plenarnem zasedanju predstavili svoje zaključke. Ob tem so bili enotnega mnenja, da razmere dandanes niso bleščeče ter, da bi za izboljšanje socialne problematike morali narediti več, predvsem pa razumeti stisko drugih in sprejemati “drugačne”. Ne samo do družbe, temveč tudi do narave smo mačehovski, so poudarili osnovnošolci.

Več o prispevku sledi danes v oddaji Občinski informator, na BK TV, ob 18.30.