Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je danes, 7. aprila 2023, ob svetovnem dnevu zdravja dogodek “Dan zdravja” z več aktivnostmi.

Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se med 9. in 12. uro odvija predstavitev CKZ ZD Maribor in preventivne dejavnosti ZD Maribor. Na dogodku je tudi Svit kontaktna točka, predstavitev Cepilne ambulante ZD Maribor in možnost ogleda reševalnega vozila. Predstavljajo se različni profili v zdravstvu, sodelujejo pa tudi nekatera društva. Udeleženci si lahko brezplačno izmerijo krvni tlak in s fizioterapevti in kineziologoma lahko opravijo različna testiranja. Možno je preveriti zmogljivost prijema ali se udeležiti šestminutnega testa hoje oziroma dvominutnega testa stopanja na mestu. V paviljonu v Mestnem parku je od 10. ure pod vodstvom psihologinj praktična, brezplačna delavnica »Tehnike sproščanja«.

Ob 11. uri je organiziran pohod na Piramido pod vodstvom fizioterapevtov. Zbirališče je na začetku Promenade v Mestnem parku, trasa pa poteka po označenih poteh. Pohod je primeren za vse (prilagajanje intenzivnosti tudi manj telesno pripravljenim).

V Sejni sobi ZD Maribor (Sodna ulica 13, 3. nadstropje) se je začelo ob 9. uri potekalo predavanje Zvišan krvni sladkor, ob 11. uri pa bo v Multimedijski učilnici ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) predavanje Zvišan krvni tlak. Obe predavanji vodita diplomirani medicinski sestri. V prostorih CKZ ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 6. nadstropje) je med 9. in 12. uro brezplačno merjenje telesne sestave in možnost individualnega posveta z dietetičarko. V laboratoriju ZD Maribor (Sodna 13, 2. nadstropje) je danes 30-odstotni popust na vse samoplačniške storitve.

Patricija Lunežnik, vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor, je ob dnevu zdravja dejala: “Zdravje je vrednota, ki se je pogosto pričnemo zavedati šele, ko zbolimo oziroma zboli nekdo izmed bližnjih. V sklopu dogodka »Dan zdravja« želimo ljudi spodbuditi k aktivni skrbi za zdravje in jih ozaveščati o pomenu preventivne dejavnosti. V različnih aktivnostih, ki jih organiziramo, bodo udeleženci lahko spoznali delovanje CKZ ZD Maribor, preizkusili svojo pripravljenost in se posvetovali z različnimi strokovnjaki iz multidisciplinarnega tima.”

V založbi Univerze v Mariboru je konec lanskega leta izšla znanstvena monografija, ki pojasnjuje razloge za ustanovitev mariborske medicinske fakultete. Ta je v svojem 16-letnem delovanju izobrazila okoli tisoč zdravnikov in s tem po navedbah avtorjev pomagala zmanjšati vrzeli v pomanjkanju zdravstvenega kadra v Sloveniji.

Knjigo z naslovom Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru: monografija o ustanovitvi, ki so jo danes predstavili javnosti na omenjeni fakulteti, sta uredila prvi dekan te fakultete Ivan Krajnc in nekdanji direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor Gregor Pivec.

Kot ugotavljata v povzetku, je razvoj omenjene fakultete pripomogel k razvoju celotnega zdravstva v severovzhodni Sloveniji, bil pa je tudi predpogoj za razvoj Splošne bolnišnice Maribor v univerzitetni klinični center.

“Znanstvena monografija ne prikazuje le nastanka Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ampak tudi nakaže njen nadaljnji razvoj v smislu dveh novih programov: Dentalna medicina in Farmacija,” sta zapisala.

“To je trajnostni dokument, ki bo številnim generacijam predstavil pomembno in vizionarsko zastavljeno dejanje,” je v recenziji knjige zapisal sedanji direktor UKC Maribor Anton Crnjac.

Šest obširnih prispevkov avtorjev, ki so sodelovali pri nastajanju medicinske fakultete in vsak iz svojega zornega kota predstavi problematiko zamisli in nastajanja fakultete, se po njegovih navedbah smiselno nadgrajuje in ustvarja kompleksno podobo danega trenutka in časa. “Pomembno so predstavljeni kronološki podatki, številni argumenti za ustanovitev mlade fakultete, protislovja in nasprotovanja in tudi politična podpora,” je zapisal Crnjac.

Prva generacija študentov medicine se je vpisala v to fakulteto v študijskem letu 2004/2005. Fakulteta je najprej gostovala v stavbi rektorata in kliničnem centru, septembra 2013 pa je dobila svojo stavbo ob Starem mostu na desnem bregu Drave v Mariboru.

vir: sta

Parcela št. 163/1 k. o. 657-MB grad, gre za elitno percelo, kjer želijo spremembo gradbene meje, je v zadnjih mesecih dvignila veliko prahu. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta je bil že dvakrat zavrnjen. Danes so ga naposled le sprejeli.

Karin Jurše in Lidija Divjak sta ponovno opozorili, da gre za nezakonito gradivo: “Če je tako velika potreba, da se ga sprejme, razumem, zakaj ga mamo na dnevnem redu, a kot svetnica imam pravico na to opozoriti in predlagati umik.”  Svetnice in svetniki so ga nazadnje marca zavrnili, a je bilo enako gradivo danes še enkrat umeščeno na sejo.

Kangler: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno”

Franc Kangler, SDS – Slovenska demokratska stranka: “Rožic sadit meni pa naši svetniški skupini ni potrebno. Mi imamo pravico, da izvemo, da se o tem odločimo in da po svoji vesti in prepričanju glasujemo. Če pa vi g. Medved mislite, da smo tu, nas 12, da bomo rokice dvigovali, kot se rad izražate, pa vam povem, da se prekleto motite.” SDS sklepa ni sprejel. Kanglerju so prisluhnili in si pred glasovanjem vzeli odmor. “Odločili smo se, da glasujemo vsak po svoji vesti, pričakujemo pa, da bomo na naslednjih sejah bili večkrat deležni takega gradiva,” je po vrnitvi dejal Kangler.

“Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana”

Maja Reichenberg Heričko iz Urada za komunalo, je predstavila gradivo in dejala, da obcestnem delu oz. na meji parcele poteka plinovod, kot je to navada: “Druge gospodarske infrastrukture na parceli ni, ker je nepozidana. Naslednji pomislek je bil, da leži parcela v varovalnem pasu občinske ceste.  Zavedati se moremo, da gradnja v varovalnem delu občinske pa tudi državne ceste ni prepovedana, je pa omejena na način, da mora investitor pred gradnjo za poseg dobiti soglasje lokalne samouprave. Pasovi niso tisti, zaradi katerih se rišejo gradbene meje.”

Pojasnila je, da je dopustna gradnja zgolj eno ali dvostanovanjskih stavb, gradnja bloka tukaj ni dovoljena. “Po parceli poteka gradbena meja, vidimo pa, da je na južni strani umeščena gradbena linija, ki je tista, s katero prostorski akt sili investitorja, da se mora postaviti z objektom na to linijo,” je pojasnila ob tem.

Župan je obrazložil, zakaj je prvič sklep umaknil: “Jaz sem mislil, da bi mi s tem, ko bi spremenili to pozicijo hiše, bi omogočili sploh gradnjo in sem mislil, da brez tega gradnja ne bi bila mogoča. Ko so mi razložili, da je gradnja mogoča, in da bi po nepotrebnem nagajali in nekoga silili stran od meje drugih hiš, je to nekaj, kar ni v skladu z mojim načinom razmišljanja. Nič s tem ne pridobi, razen, da lažje gradi.”

Lidija Divjak uvodoma predlagala umik iz dnevnega reda, a so svetniki glasovali proti

Lidija Divjak, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, je na začetku seje Mestne občine Maribor dejala: “Predlagamo umik 14. točke. Zato, ker od zadnje seje ni nastala nova okoliščina, da bi o tem odločali. Ko smo prvič obravnavali to gradivo, ste sami umaknili gradivo, na zadnji seji smo glasovali in žal ni šlo čez, spremenili ste en stavek in ponovno poskusili. Mi menimo, da je to v nasprotju s pravili in malo se nam zdi, da se delate norca iz nas.”

Župan želel, da prisluhnejo

“Imeli smo kar burno sejo takrat in točko na koncu, kjer sem sam dvomil v potrebo tega. Ko pa smo s strokovnimi službami preverili situacijo, smo videli, da po nepotrebnem mestni svet nagaja investitorju, ki bi lahko gradil in mislim, da to ni prijazno sporočilo, gre za našega someščana, ki si ne želi drugega, kot na stavbnem gradbišču graditi,” se je na to odzval mariborski župan in dodal, da podpira, da točka ostane, da svetniki lahko prisluhnejo, zakaj se sploh gre.

“Gre za izsiljevanje”

Za umik so sicer glasovali v svetniški skupini Gibanje svoboda. “O tem smo toliko govorili in ga spoznali. To gradivo, ki smo ga prejeli ima iste napake, ki jih je komisija pri obravnavi v januarju celo ugotovila, opozorila na njih in je bilo celo popravljeno. Sedaj je z istimi napakami tu,” je dejala Karin Jurše. Aljaž Bratina, Arsenovič za Maribor, je dejal: “Zadnjič je bila zadeva prehitro umaknjena, niti nismo imeli možnosti, da bi nam zadevo predstavili, na podlagi predstavitve se bomo odločili.”

Morda vas zanima: “Arsenovič v tretje za spremembo gradbene meje na zasebni elitni parceli v Mariboru”

V Lovrencu na Pohorju se prihodnji vikend obeta še en zanimiv dogodek, poleg Salamijade, v nedeljo bo namreč organizirana Traktorijada 2023.

V lovrenškem prireditvenem centru bo v nedeljo, 16. aprila Traktorijada 2023. Ob 10. uri se bo v župnijski cerkvi začela sveta maša, uro kasneje pa žegnanje traktorjev na prireditvenem prostoru. Sledi druženje traktoristov in njihovih simpatizerjev, sporočajo na lovrenški spletni strani.

Gre za večletno tradicijo v Občini Lovrenc na Pohorju, kjer je na številnih kmetijah precej traktorjev, takšnih ali drugačnih.

Včeraj so v občini Majšperk pri Starotrški hiši opravili rez potomke Stare trte z Lenta.

Skrbnik potomke Stare trte z Lenta, Rado Rodošek,  je v družbi in pod skrbnim nadzorom skrbnika vinske trte z Lenta Staneta Kocutarja, opravil rez. Kot so povedali je bila letina dobra, pridelali so okrog 40 litrov modre kavčine, ki ga namenijo tudi v protokolarne namene.

Ponosni, da so opravili rez in nenazadnje tudi na tradicijo, ki jo slednja prinaša, so tudi na Občini Majšperk. Po besedah župana Saša Kodriča so tokrat opravili že deseto rez, tako, da je tradicija, ki jo gojijo v Majšperku dopolnila svoje prvo desetletje.

Pri rezu in organizaciji dogodka so aktivno sodelovali člani Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk, člani Turističnega društva Ptujska Gora, članice Društva žena ter predstavniki Občine Majšperk. Za pester kulturni program pa so poskrbeli tudi najmlajši.

Podrobnosti pa v Občinskem informatorju, jutri 7. aprila, ob 18.30 na BK TV.

Nekaj utrinkov lahko ujamete še skozi fotografije.

 

 

 

 

 

 

 

Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo danes z uprizoritvijo Immaculata po romanu Colma Toibina Marijin testament sodelovala na Gledališki olimpijadi, ki od aprila do konca junija poteka na Madžarskem. Uprizoritev v izvedbi Nataše Matjašec Rošker je na sporedu v gledališču Jaszai Mari v Tatabanyi pri Budimpešti.

Na 10. Gledališki olimpijadi bo na prizoriščih po vsej Madžarski na ogled skupno 750 uprizoritev v izvedbi 400 ansamblov iz 58 držav.

Kot sporočajo iz SNG Maribor, je cilj Gledališke olimpijade 2023 spodbujanje dostopa do kulture, svobode in avtonomije. Organizator dogodka je madžarsko Narodno gledališče v Budimpešti, umetniški vodja pa Attila Vidnyanszky.

Mednarodni gledališki festival Gledališka olimpijada (Theatre Olympics) poteka občasno na različnih prizoriščih po svetu. Prvo izdajo leta 1995 je organiziral grški režiser Theodoros Terzopoulos v grškem mestu Delfi, kjer je bila glavna tema grška tragedija.

Uprizoritev Immaculata temelji na romanu Marijin testament

Namen festivala je spoštovati različne kulture ter spodbujati medkulturno povezovanje med gledališkimi umetniki po vsem svetu. Kljub imenu, ki spominja na znamenito športno tekmovanje, na Gledališki olimpijadi ni tekmovalnih elementov ali nagrad.

Uprizoritev Immaculata, ki je bila v Mariboru premierno uprizorjena septembra 2016, temelji na romanu Marijin testament, v katerem je irski pisatelj Colm Toibin humaniziral Kristusovo mater in ji podelil lastni glas.

“Dva tisoč let se piše biografija Marije, Kristusove matere; naslikana in zapisana je neštetokrat, a vsaka pokrajina njene zgodbe ima isti motiv: motiv ženske, ki je izgubila sina. Samota ob izgubi je neskončna, zgodovina izgube je nepojasnjena, njeno potovanje je potovanje po robu, kjer se vsaka misel spremeni v ostrino noža, rana pa se nikoli ne zaceli,” je za gledališki list zapisala Livija Pandur, ki je po smrti režiserja Tomaža Pandurja dokončala uprizoritev.

Immaculata je že gostovala po tujini 

Immaculata je že gostovala po Sloveniji in tujini, med drugim v Madridu v Španiji in v Guadalajari v Mehiki ter bila uvrščena v tekmovalni spored Festivala Borštnikovo srečanje. Nataša Matjašec Rošker je na Mittelfestu v Čedadu po gostovanju z Immaculato prejela nagrado Adelaide Ristori. Zadnje odmevno gostovanje Immaculate je bilo oktobra 2021 na festivalu monodrame Solo v Moskvi.
VIR: STA

Društvo UP-ornik tudi med velikonočnimi prazniki ne pozablja na svoje odjemalce. Marsikdo si ne more privoščiti tradicionalnih velikonočnih dobrot, pa tudi osamljenost je med prazniki največja. Zato bodo na velikonočno soboto, 8. 4., v nakupovalnem središču Europark med 9. in 21. uro ponovno zbirali sredstva s pomočjo prodaje svojih izdelkov.

Velika noč je največji praznik kristjanov. Mize se šibijo pod dobrotami, ki simbolizirajo Kristusovo trpljenje. Nekateri spoštujejo to tradicijo, tudi če niso aktivni verniki in praznujejo veliko noč v krogu družine. Med nami pa je veliko takšnih, ki med prazničnimi dnevi ostajajo sami, osamljeni in ob prazni mizi, saj si težko privoščijo že izdatke za najnujnejšo prehrano, kaj šele za praznične jedi. Takšnim po svojih najboljših močeh pomaga društvo UP-ornik.

Letos že uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj

V prvih treh mesecih so v društvu pomoči potrebnim razdelili za 78.273,84 eur in uspešno izpeljali kar šest posebnih zbiranj v skupnem znesku 12.830 eur. To kaže na vse večjo socialno stisko, saj je bilo v celotnem letu 2022 izpeljanih “samo” pet zbiranj v vrednosti 27.530 eur.

Pozimi so pri društvu dvignili najvišji znesek položnic, ki jih plačujejo svojim odjemalcem s 50 na 80 eur na mesec (ali 160 eur na dva meseca) in s tem pomagali mnogo ljudem, vendar pa njihova sredstva niso neomejena. Društvo se namreč financira izključno z donacijami.

Stojnica bo v pritličju Europarka pri lekarni, ponujali pa bodo nove izdelke (majice, steklene lončke to-go in termo lončke to go).

Slovenska hokejska reprezentanca bo maja igrala na svetovnem prvenstvu elitne skupine, kar bo njen največji izziv v sezoni. Glavni cilj bo ostati v družbi najboljših 16 ekip na svetu. Naloga bo v Rigi vse prej kot lahka, eden vidnejših članov ekipe pa bo tudi Jan Drozg, za katerim je v tej sezoni na klubski ravni zanimiva ruska izkušnja.

“Mislim, da favoriti za zmago na svetovnem prvenstvu nismo. Smo pa zasluženo zraven. Imamo dolge priprave, dober mesec dni, igrali bomo deset tekem. Časa je dovolj, da še kaj izboljšamo, na koncu pa bomo potegnili črto, če smo naredili dobro ali slabo,” je na Bledu pred začetkom priprav v pogovoru z novinarji dejal Drozg.

“Imamo kar nekaj igralcev, ki so preigrali kar nekaj hokeja. In to je velik plus, saj na svetovnih prvenstvih do izraza pridejo izkušnje in je to res pomembno. Starejši igralci morajo dvigniti mlajše, to pa je lahko velik plus naše reprezentance,” je dejal Drozg.

“Vsi se poznamo, vsi smo prijatelji, lahko igram z vsemi. Vesel pa sem, da igramo skupaj z nekdanjo ekipo do 18 let, ker imamo skupaj dobre spomine in ne bi bilo slabo, če bi poskrbeli še za kakšnega,” pravi Drozg, ki podpira vstop novih in mladih igralcev v reprezentanco.

Za njim zanimiva sezona

Za njim je na klubski ravni zanimiva sezona. Potem ko je pet let igral v nižjih ligah v Severni Ameriki (na naboru NHL ga je sicer izbral Pittsburgh), je pozimi prestopil k ruskemu Amurju iz Habarovska.

“Nisem odigral cele sezone, ker sem se dokaj pozno pridružil. A bilo je okej, tudi oni so zadovoljni z mano, kolikor sem slišal. Kako bo naprej, pa bomo videli,” je o tej temi dejal slovenski hokejist.

“Vedel sem, v kaj se spuščam. Tudi Jan Muršak je igral tam, tako da sem ga vprašal, pa tudi ligo poznam od prej. Tako da ni bilo težav,” je o ruski izkušnji dejal Drozg. O nadaljevanju poti v Rusiji se bo odločal po SP, z agentom se nagibata k temu, da bi ostal v tem klubu, a bo pozoren na morebitne druge dobre ponudbe. “Življenje tam mi je všeč, tudi liga je v redu, sicer je naporna, a mi ustreza. Bi se še vrnil,” je še dodal.

O tem, kako je videti igranje hokeja v državi, ki je v vojni, pa ima tudi osebno izkušnjo. “V Rusiji ne čutijo vojne. Ko sem bil tam, sem povsem pozabil, da je v vojni. Če me ne bi mama v pogovorih spraševala, kako je, bi na to povsem pozabil. Tudi sankcije se ne poznajo, vse je odprto, vsaj v Moskvi in večjih mestih. Recimo tudi McDonald’s je isti, samo drugačno ime ima. Manjša mesta pa imajo to zaprto. Edina stvar, ki ne deluje, so evropske kreditne kartice,” o igranju v Rusiji razmišlja Drozg.

Veliko prijateljskih tekem

Letos bodo pri Hokejski zvezi Slovenije organizirali doslej največ prijateljskih tekem pred SP, kar deset. Drozg meni, da bo naporno, a po drugi strani dobrodošlo.

“Priprave so dolge, a je boljše, da so daljše kot pa krajše. Deset tekem je veliko, a to so prijateljske tekme, ni nujno, da bo na vseh igrala prva postava. Mislim, da bo v redu, bomo pa po SP videli, ali je bila odločitev prava ali ne,” meni Drozg.

Na SP, ki ga gostita finski Tampere in latvijska Riga, bo Slovenija igrala v predtekmovalni skupini B v Latviji. Njeni nasprotniki bodo Češka, Kanada, Kazahstan, Latvija, Norveška, Slovaška in Švica. Prvi nastop na SP Slovence čaka 13. maja proti Švici.

“Res je težka skupina. A tudi mi znamo kaj pokazati. Glede razporeda pa ne moremo narediti nič, je, kar pač je. Bomo videli na SP,” se z okoliščinami prvenstva ne obremenjuje 24-letni Mariborčan.
VIR: STA

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Če bi vse elektronske odpadke (e-odpadke) v Sloveniji naložili na tovornjake, bi bila kolona daljša od tridesetih kilometrov, do leta 2050 pa bi se količina lahko podvojila.

To zahteva takojšnje ukrepanje. Zato se je 39 strokovnjakov s področja zdravstva in socialnega varstva, proizvajalcev in podjetij za recikliranje ter nevladnih organizacij skupaj z občani zbralo na Trajnici – trajnostni delavnici, ki je potekala 30. marca 2023 na Regionalni razvojni agenciji za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor).

Trajnostna delavnica je potekala v okviru projekta DiCE, katerega cilj je razviti in predstaviti nove, krožne in okolju prijazne rešitve za oblikovanje, zbiranje, neposredno ponovno uporabo, obnovo, predelavo in recikliranje digitalnih zdravstvenih pripomočkov (kot so: nalepka ePaper, pametni nosljivi senzor, pametna škatlica za tablete, endo- cutter), ki bodo prispevali k omogočanju krožnega prehoda. Vodilni partner je Janssen Pharmaceutica NV (BE).

Osebne izkušnje z e-odpadki in motivacija za njihovo zmanjšanje so bili v središču Trajnice, ki so jo vodili RRA Podravje – Maribor, Games for Health in Ekosij, partnerji projekta DiCE (Obzorja Evrope). Udeleženci so v manjših skupinah razpravljali o različnih e-zdravstvenih napravah in drugih e-izdelkih ter prikazali enajst rešitev za njihovo zmanjšanje.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Trajnica v Mariboru je dober primer medgeneracijskega sodelovanja, na katerem so razpravljali o izkušnjah pri zbiranju in zmanjševanju e-odpadkov ter soustvarjali rešitve. Kot je omenila udeleženka so včasih “rešitve očitne in zlahka dosegljive, vendar ljudje potrebujejo korenček in palico, da spremenijo svoje stare navade”. In kot je razpravo v večini skupin povzel eden od moderatorjev: “končnim uporabnikom je treba jasno razložiti, kako uporabljati in odstranjevati naprave e-zdravja, in jim to tudi olajšati”.

FOTO: RRA Podravje – Maribor

Rešitve se bodo izvajale, preizkušale in prikazovale v petih zdravstvenih ekosistemih, ki odražajo geografsko razpršenost v Evropi, in sicer v okviru pilotnih projektov, ki jih bodo izvajale skupnosti na Norveškem, v Belgiji, Sloveniji, Španiji in Nemčiji. Projekt DiCE bo prispeval kublažitvi globalno rastočega problema zdravstvenih odpadkov, ki zajema tri snovne tokove – elektroniko, plastiko in kovine – ter ublažil pomanjkanje kritičnih in dragocenih surovin, hkrati pa bo varoval zdravje in varnost udeležencev pri uresničevanju krožnega gospodarstva. Izkoriščanje ključnih rezultatov bodo zagotovili vsi partnerji med projektom in po njem ter jih dodatno razširili na sosednje sektorje prek obstoječih mrež in platform, v katerih so zastopani partnerji.

Konec lanskega leta je Jernej Dirnbek izdal svoj tretji roman, vrtoglavo črno komedijo Ledena kraljica.

Številne bralke in bralci menijo, da gre za njegovo najboljše delo doslej. V hramu kulture Arnolda Tovornika je pripravil sproščen pogovor, ki ga je, kot se zanj spodobi spremljala tudi glasba.

Več v prispevku.

Vojaški muzej Slovenske vojske v svoji zbirki hrani letalsko bombo iz druge svetovne vojne, ki je bila v začetku leta 2022 najdena na Prevorškovi ulici v Mariboru.

V preteklem tednu so jo pripadniki muzeja restavrirali in jo postavili na ogled pred Kadetnico. Poseg je bil narejen s ciljem ohranitve avtentičnosti predmeta, s tem pa se je omogočilo ohranitev tega pomembnega pričevalca slovenske vojaške zgodovine tudi za naše zanamce.

VIR: Gov.si, Avtor: Lenart Pupaher

V postopku deaktivacije je Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi odstranila detonatorja in sprožila po dolžini trupa položen eksploziv, zato je njeno ogrodje sedaj odprto.

Bomba ameriške izdelave je bila na Maribor odvržena med januarjem 1944 in aprilom 1945, ko je bilo mesto tarča 29-ih letalskih napadov. Cilji so bili mostovi čez reko Dravo, železniška infrastruktura ter industrijski obrati, skupno pa so jih na Maribor odvrgli 15.795.

VIR: Gov.si, Avtor: Lenart Pupaher

Z zanimanjem smo spremljali dogajanje ob sprejemu prostorskega akta – Sklepa o potrditvi lokacijske preveritve za individualno odstopanje od določil prostorskega akta za parcelo št. 163/1 k. o. 657-MB grad v Mariboru že v mesecu januarju letošnjega leta.

Takrat je na seji bilo izpostavljeno vprašanje, kako je možno, da se spreminja gradbena meja na parceli zasebnega lastnika na križišču Tomšičeve ulice (drevoreda) in Ribniške ulice, ki so jo pred leti začrtali prostorski načrtovalci. Župan, ki očitno ni vedel, o čem je sploh govora, je točko tik pred glasovanjem prekinil, kljub burnim reakcijam podžupanove sestre, ki vodi Urad za prostorsko načrtovanje, ki je hitela pojasnjevati, kako je to minorna in nepomembna sprememba.

Elitna lokacija v Mariboru

Naj povzamemo. Gre za elitno lokacijo v Mariboru, ki se je po nekaterih informacijah prodajala za ca 160.000 eur, čeprav obsega le 494 m2. Trenutno je v zemljiški knjigi kot lastnik parcele še vedno vpisano podjetje Mikado, d. o. o., znano še iz poslov s tajkunskim imperijem Boška Šrota in povezano z lastništvom in propadom mariborskega Centra naložb ter Infond Holdinga.

Predlagatelj te spremembe in projektantska firma je OSA Arhitekti, ki je vsaj po podatkih ERAR-ja po slabih 10 letih ponovno pričela poslovati z Mestno občina Maribor. V juniju 2021 je bila s parcele izbrisana hipotekarna pravica Nove KBM v višini 700.000 eur. Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da je medtem parcela zamenjala lastnika, in sicer bi naj bi nov lastnik sin pomembnega mariborskega zdravnika, čeprav vpisa v zemljiško knjigo še ni.

Čeprav gre po parceli plinovod in vanjo posega varovalni pas ceste, to občino ni prav nič motilo, da ne bi podprla takšne spremembe. Na srečo so tak predlog svetniki in svetnice na zadnji marčevski seji mestnega sveta gladko zavrnili. Pri tem je bila opazna velika želja pripravljavke gradiva, ki je tudi podžupanova sestra, da prepriča svetnike v nasprotno. Še bolj presenetljiv pa je bil angažma kar obeh podžupanov, ki sta želel na dolgo in široko razlagati, kako pametna je ta poteza občine.

Ker je tudi nas zanimalo, kako je prišlo do takšnega predloga, smo občini zastavili vprašanje, kolikokrat v zadnjih 10 letih je občina spremenila npr. gradbene meje, druga prostorska določila/omejitve s posameznimi akti glede na veljavne prostorske predpise. Za katere primere je šlo in kdaj je o njih odločal mestni svet? Kdo so bili predlagatelji oz. njihovi pooblaščeni predstavniki/projektanti? Presenetljivo smo na to vprašanje prejele le odgovor: “MO Maribor je za namen individualnega odstopanja od prostorskih izvedbenih pogojev od leta 2018 izvedla 10 postopkov lokacijske preveritve za zasebne pobudnike, ki so bile potrjene na MS. Gradiva, ki jih je obravnaval MS so javno dostopna.”

Enako gradivo še enkrat umeščeno na sejo 

Na tej točki bi morebiti celo skomignili z rameni in pozabili na zadevo. Pa je sledil popolni preobrat. Popolnoma isto gradivo, ki je bilo na mestnem svetu zavrnjeno, je ponovno uvrščeno na 4. sejo mestnega sveta, tokrat s številko GMS-049 in z lepotnim popravkom – na prvem listu so dvakrat izbrisali besedico elaborat.

»Ponovna uvrstitev tako rekoč identičnega gradiva, ki smo ga svetniki zavrnili pred tremi tedni, je vprašljiva vsaj iz statutarno-poslovniških določil, saj smo se o njem svetniki in svetnice že izrekli. Če kdo misli, da je izbris besedice elaborat v naslovu gradiva in predlogu sklepa, novo gradivo, se moti. Očitno so interesi nekaterih tako močni, da v ihti pozabijo popraviti celo napake, na katere smo v statutarno-pravni komisij opozorili že v januarju. Vse to vzbuja neugoden občutek, da gre morda pri tem poslu v ozadju za mnogo več, kot si bi mogoče sploh lahko zamislili,« se za maš medij odzove mestna svetnica Karin Jurše, Gibanje Svoboda.

Prav tako smo za stališče povprašali Lidijo Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki sporoča: “Predlagala bom umik točke, saj je prvič bilo prekinjeno pred glasovanjem. Drugič smo sklep zavrnili. Zdaj jo z isto obložitvijo dajejo gor pod novo točko. To je iz norčevanje iz nas svetnikov. Moj predlog bo, da pri dnevnem redu umaknemo to gradivo, ker na prejšnjem glasovanju sklep ni bil sprejet in ni nobenih spremenjenih okoliščin, da bi si svetniki pri glasovanju premislili. Vprašanje pa je, zakaj imata podžupan Reichenberg in župan Arsenovič interes, da se to gradivo sprejme?”

Milan Mikl iz Liste Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije pa se ja za maš medij odzval: “Enkrat je bilo izvzeto iz dnevnega reda, drugič je bilo izglasovano proti, sedaj pa ponovno na seji. To je nas sila začudilo, vendar sem se sam osebno pozanimal, kako je dejansko v zvezi s tem, ali so kakšne kršitve ali za kaj tu gre. Jaz sicer nisem tisti, kateri bi gledal, ali je javno ali zasebno, ampak v kolikor je pač v skladu z vsem jaz sam osebno nimam problema. Če bo pa stališče naše stranke drugačno, bom pa tudi temu prisluhnil. Sedaj bomo pač dali možnost dodatne obrazložitve, pa se bomo potem na sami seji odločili. Sigurno pa je kup vprašanj v zvezi s tem. V tem trenutku ne morem reči, a bomo potrdili ali ne. Puščamo odprto možnost.”

Na občino smo poslali prošnjo za dodatno pojasnilo o tem, katerih 10 primerov do sedaj so obarvali po istem modelu. O tem bomo še poročali.

Pokopališče kot prostor spomina je tudi zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Na lokaciji, kot je pokopališče, ki je z vidika rabe prostora v prvi vrsti namenjeno pokopavanju in ohranjanju spomina na umrle, veljajo za vse obiskovalce pravila, s katerimi izkažejo spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.

Pred nami so velikonočni prazniki, ko bodo številni obiskali grobove svojih najbližjih z namenom, da se jim poklonijo. Prav vsak ima pravico, da to stori v miru in tišini, zato bodimo ob obisku pokopališča uvidevni, spoštljivi in pozorni, da s v svojo dejavnostjo ne motimo drugih in ob tem ohranimo tudi pieteto do umrlih, so zapisali v sporočilu za javnost.

S spoštovanjem preprostih pravil bomo pokopališča ohranili kot kulturno dediščino; zato prijazno podajamo nekaj nasvetov ob obisku pokopališč Pobrežje in Dobrava, ki sta v upravljanju Pogrebnega podjetja Maribor iz Skupine JHMB, zapišejo.

Psov ne vodimo na pokopališča

Po Odloku o pokopališkem redu na območju Mestne občine Maribor, ki ureja pravila vedenja na pokopališču, vodenje psov na območje pokopališča ni dovoljeno. V ta namen so na obeh pokopališčih postavljene table, ki psom prepovedujejo vstop. Pokopališko okolje namreč psom ne predstavlja nobene prednosti, ob tem pa lahko zmotijo mir drugih obiskovalcev in z iztrebki onesnažijo mesto spomina.

“Vsem lastnikom psov tako svetujemo, da ob obisku pokopališča svoje štirinožne prijatelje pustijo doma in kasneje preživijo prosti čas z njimi, denimo na sprehodu v naravo.”

Sprehod po pokopališču opravimo peš

Na območju pokopališča ni dovoljena uporaba koles ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev. Izjema so otroški in invalidski vozički. Če se pripeljemo do pokopališča s kolesom, ga pustimo ob vstopu na temu namenjenem prostoru.

Nadzor nad izvajanjem odloka in s tem vzdrževanjem reda, čistoče in miru na območju obeh pokopališč vršijo mestni redarji. “Pri tem pozdravljamo odločitev Mestne uprave MO Maribor, da bodo mestni redarji na pokopališčih v prihodnje še bolj prisotni. Na ta način želimo zagotoviti, da lahko vsak opravi obisk svojih preminulih v miru, brez motečih trenutkov.”

Na pokopališču ohranjamo red in čistočo

Na pokopališčih je treba upoštevati načela odgovornega ravnanja do okolja. Tako kot v svojih domovih moramo tudi na pokopališčih poskrbeti, da odpadke, ki jih povzročimo ob obisku ali urejanju grobov, odložimo v ustrezni zabojnik. “Vsaka skupina odpadkov ima svoje mesto v posebnem zabojniku za ločeno zbiranje; v posamezen zabojnik lahko odlagamo le tiste odpadke, ki jim je namenjen.”

Pogrebno podjetje Maribor ima na območju obeh pokopališč 33 komunalnih otočkov (betonski ali tlakovan prostor za zabojnike, ograjen s cipresami), namenjenih ločenemu zbiranju odpadkov. Odpadke ločujemo glede na označbo na zabojniku: odpadne nagrobne sveče (ostanki sveč); biološke odpadke (ostanki cvetja in grmovnic, trava, zemlja …); odpadno embalažo (plastenke, vrečke, škatle, …); ostale odpadke (plastično cvetje, cvetlični lončki, krpe …) in gradbene odpadke (kamenje, betonski odpadki …). Nedosledno ločevanje odpadkov otežuje njihovo nadaljnjo predelavo in posledično povzroča višje stroške vzdrževanja obeh pokopališč.

“Prav tako se moramo zavedati, da je voda dragocena dobrina, zato z njo ravnamo skrbno. Za zalivanje uporabimo le toliko vode, kolikor je okrasno cvetje ali travna ruša potrebuje. S skupnimi močmi bomo lahko ohranili urejeno pokopališče in predvsem poskrbeli za okolje.”

Spomladansko urejanje grobov pred velikonočnimi prazniki

Urejen grob je del naše tradicije, predvsem pa izraža spoštovanje do pokojnika. “V času pred velikonočnimi prazniki imamo v Cvetličarni Aralija pestro izbiro pripravljenih zasaditev v lončkih, obarvanih tudi z velikonočnimi motivi, s katerimi lahko obogatite grobove svojih najdražjih. Pri urejanju grobov sledite svojemu srcu, še pomembnejše pa so iskrene misli na preminule,” zapišejo in dodajo: “Obiščite svoje najdražje in vzemite si čas za obujanje prijetnih spominov. Ob tem naj hitenje nadomestita umirjenost, potrpežljivost in spoštovanje pietete do umrlih. S tem omogočate sebi in drugim obiskovalcem prijetnejši obisk pokopališča.”

Danes, v torek, 4. 4., ob 18. uri bomo v oddaji Report na BK TV govorili o novem albumu benda Yu generacija, o velikonočnem koncertu Kungoške pleh muzike in karierni tržnici.

Kaj vse se bo dogajalo na Karierni tržnici, ki bo aprila v Mariboru ponudila priložnost mladim za iskanje prve zaposlitve, kako se napiše življenjepis, predstavi v petih minutah ter pogovore z znanimi Slovenci, bo govorila Mirjana Zgaga, svetovalka generalnega direktorja Zavoda za zaposlovanje. Rudi Matjašič bo napovedal tradicionalni velikonočni koncert Kungoška Pleh Muzika, Janez Kranjski pa bo predstavil album skupine Yu Generacija in povedal, kje bodo imeli nastope.

Ni še videti, da bi se prenova Lenta končala. Medtem ko na Mestni občini Maribor še ne načrtujejo uradnega podaljšanja del, pa v Narodnem domu Maribor že prilagajajo načrte izvedbe Festivala Lent, ki je nekoč prav na Lentu imel glavnino prizorišč.

Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, da bi izvedeli, ali bodo končali dela tak čas, da bi lahko Festival Lent, ki je nekoč dejansko imel več prizorišč tudi Lentu, tudi letos lahko z dogajanjem privabil obiskovalce na svoje izvorno prizoriščno mesto – torej na sam Lent. Prav tako pa smo se obrnili tudi na Narodni dom Maribor, da bi izvedeli, koliko prizorišč si želijo imeti na Lentu in ali zaradi prenove načrtujejo drugačne postavitve.

Rok za zaključek del je konec maja, a obnova Lenta ne bo dokončana do takrat

Na Lentu še vedo tečejo obsežna gradbena dela. Služba za odnose z javnostmi na Mestni občini Maribor je odgovorila, da Mestna občina Maribor uradno še ni podaljšala roka izvedbe del na nabrežju Lent, saj se glede termina dokončanja gradbenih del še dogovarja. Razlogov za terminski zamik del je več, pravijo na odnosih z javnostmi MO Maribor, in sicer naj bili združeni v dva sklopa. Prvi je, ker izvajajo več projektov na istem območju (obnova nabrežja Lent, obnova komunalne infrastrukture, projekt visokotemperaturne TČ ter nov servisni vhod ter vročevod ob Pristanu, ki ga izvaja Energetika Maribor, projekt izvedbe zavarovanja brežin Drave, ki ga izvajajo Dravske elektrarne Maribor). Drugi pa, da imajo nepredvidena dela. Po pogodbi je sicer določen rok za zaključek del 31. maj. Z MO Maribor so nam odgovorili, da obnova nabrežja Lent (ali dela nabrežja) ne bo zaključena do tega datuma.

Po mnenju MO Maribor zaradi obsežnih del ni velikega nezadovoljstva pri stanovalcih in gostincih, ki imajo lokale na Lentu

Ob vsem tem delu, zaporah cest so gostinci, ki imajo lokale na Lentu izrazili tudi nezadovoljstvo, saj imajo manj prometa, kot bi ga imeli, če se na Lentu ne bi delalo. A s službe odnosov z javnostmi MO Maribor odgovarjajo: “Navedeno, da je nezadovoljstvo stanovalcev in gostincev veliko, ne drži, saj MO Maribor s stanovalci in lastniki poslovnih prostorov vodi redno komunikacijo. Prav tako se skupaj z izvajalcem del vseskozi zagotavlja enosmerni promet in omogoča dostope ter dostave za vse stanovalce in poslovne subjekte. Vsako sredo ob 15. uri je v gradbiščnem kontejnerju odprta tudi informacijska pisarna, v kateri lahko pridobijo informacije vsi zainteresirani. S stanovalci in gostinci vseskozi poteka komunikacija.”

Zatrjujejo tudi, da finančne projekcije kažejo, da je projekt v okviru pogodbenega zneska. Za samo obnovo Lenta je sicer po pogodbi načrtovano 7,7 milijona evrov.

Narodni dom Maribor prilagodil načrte za prizorišča Festivala Lent

Brez odgovora pa smo ostali na vprašanje, ki smo ga zastavili MO Maribor v zvezi s Festivalom Lent. Vprašali smo, ali bo po njihovem mnenju lahko kakšen del Lenta bil dokončan in primeren za del prireditev Festivala Lent. Narodni dom Maribor že leta organizira Festival Lent. Ta je s svojimi prizorišči sicer že nekaj let razpršen po mestnem središču in že dolgo ni več samo na Lentu, kjer nima več niti glavnega odra. Maša Stošič iz Narodnega doma Maribor pa nam je odgovorila, kakšne imajo letos načrte, glede na to, da prenova Lenta še traja. Zagotovo so te načrte morali spremeniti in upoštevati gradnjo.

Ne vedo še, kako bodo obrnili Jurčkov-Večerov oder

“Letos v sklopu Festivala Lent na Lentu načrtujemo Jurčkov-Večerov oder, ki bo, tako kot prejšnja leta, stal pri Vodnem stolpu. Zaradi prenove Lenta še ne vemo zagotovo, v katero smer bo obrnjen – ali proti vzhodu, kakor je že bil, ali pa navzgor v smeri Narodnega doma,” je zapisala Stošičeva.

Zaradi prenove Lenta nekaj prizorišč niso načrtovali

Narodni dom Maribor načrtuje tudi dogodke v nedavno prenovljenem Sodnem stolpu, prav tako tudi v Minoritih in na obnovljenem Vojašniškem trgu. “Ostalih prizorišč pa na Lentu že v osnovi nismo načrtovali, ravno zaradi prenove,” je zatrdila in dodala, da promenade tudi letos ne načrtujejo.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi.

V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih. Avguštin Erdelji, vodja študentske krvodajalske akcije: »Mariborski študentje so v več kot dvajsetih letih krvodajalskih akcij postali vzor številnim mladim po vsej Sloveniji, verjamemo da se bodo tokratne akcije ponovno udeležili v velikem številu. Z zadnjo jesensko akcijo smo dosegli, da so še študentje ponovno odzvali v večjem številu, verjamemo, da se bomo tokrat približali številu krvodajalcev, ki smo jim bili priča prek epidemijo koronavirusa.«

»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC MB.

Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti.

Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo. ŠOUM krvodajalske akcije organizira že več kot 20 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.

FOTO:

Avtor: UKC Maribor

Tudi letos so krajani izdelali velik Kamniški presmec. Izdelali so ga že včeraj, danes zjutraj pa so ga prinesli na župnijsko dvorišče.

Ob 9. uri se je odvil blagoslov butar in velikega Kamniškega presmeca. Po blagoslovu so ga odnesli pred cerkev Svetega Martina v Kamnici, kjer se je odvila maša. Zbrala se je množica ljudi.

Po maši so presmec odnesli čez vas pred Kulturni Dom Kamnica, kjer so ga tudi postavili in bo kraj krasil nekaj časa.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Nekaj foto utrinkov izdelave butare:

Lovska družina Puščava organizira 3. salamijado, so sporočili na strani Občine Lovrenc na Pohorju.

Tekmovanje bo potekalo v soboto, 15. aprila 2023 na lovski koči Lovskega društva Puščava ob 11. uri. Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj ter pokušanje salam pa bo ob 13. uri.

“Veselimo se vaše udeležbe in skupnega druženja,” sporočajo iz LD Puščava in dodajajo: “Na spletni strani LD Puščava si lahko pogledate utrinke salamijade 2022.”

V Hramu kulture Arnolda Tovornika se je minuli petek odvila Zlata vrtnica.

Letošnja prireditev je bila jubilejna, saj so že petindvajsetič podeljevali pohvale in plakete tistim posameznikom in družinam, ki skrbijo za čim lepšo, zeleno okolico svojih hiš in imajo zgledno urejene vrtove, balkone, tudi okenske police. Podelili so jih kar 25, od tega je bilo med njimi 11 novih prejemnikov. Tokrat so prvič podelili tudi “Kristalno vrtnico”.

Vlasta Krmelj, županja je dejala: “Izredno smo veseli, da imamo občane, letos tudi podjetje, ki skrbijo za svoje vrtove, balkone. Naš kraj naredijo veliko lepši in ljudje se v lepo urejenem kraju zares dobro počutijo.”

Posebno nagrado je prejelo Sadjarstvo Grahor. V preteklih letih so prejeli že štiri priznanja. Ivanka Frešer predsednica TD Selnica: Lucija hvala ti za vse in upamo, da bomo še naprej hodili k tebi po nasvete. Hvala za vso pomoč.”

Zlata vrtnica je pripadla družini Mandel-Kraner. Prva Kristalna vrtnica pa je pripadla družini Osvald. So iz Svetega Duha na ostrem vrhu. Leta 2020 so dobili plaketa zlata vrtnica. “Ne raste vse, kar bi si želela, vedno je veter. Presenečena sem. Lepa spodbuda za naprej.”

Nekaj foto utrinkov:

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

V Večnamenski športni dvorani Lovrenc na Pohorju se je včeraj odvil tradicionalni velikonočni sejem.

Velikonočne in druge dobrote pa so privabile obiskovalce

Lokalna društva in posamezniki so se predstavili z rokodelskimi in umetniškimi izdelki ter domačimi dobrotami. V okviru sejma so potekale ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program za otroke in lutkovna predstava “Zajček Pablo išče jajčka”.

Več skozi foto utrinke.

 

V četrtek, 30. marca, so v Selnici ob Dravi organizirali poslovni zajtrk. Srečanja se je udeležilo veliko podjetnikov iz Selnice ob Dravi in tudi okoliških krajev. Več pa v spodnjem prispevku.

Danes, v soboto, 1. aprila 2023, lahko obiščite Mariborske tržnice, kjer vam pripravljajo ob 10. uri tradicionalni predvelikonočni zajtrk.

Pravijo, da bodo obiskovalci lahko poskusili dobrote iz kmetij. In tudi nakupili za domačo velikonočno pojedino. Z veseljem bodo ob polni mizi lokalnih dobrot pokramljali z obiskovalci in tudi poslušali mnenje o delovanju tržnic.

Makarska riviera, ki se nahaja med Splitom in Dubrovnikom, je delček srca Dalmacije, ki poskrbi za nepozabne počitnice. Spletena je iz slikovitih naselij, razpetih vzdolž približno šestdeset kilometrov dolge obale, od Brele do Gradaca.

Kam vse se na dopust odpravljajo Slovenci in kaj ponuja Makarska riviera, pa izveste v spodnjem videu.

Minule dni so v Selnici ob Dravi odprli fitnes. Naša ekipa, si je ogledala najnovejšo pridobitev v kraju in ugotovimo lahko, da so Selničani lahko veseli, da bodo zdaj imeli priložnost telovaditi v domačih koncih.

Reka Drava teče skozi 4 države (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška) in je v celoti dolga približno 710 km. Dravska kolesarska pot, ki poteka ob njej, se začne v neposredni bližini izvira reke Drave na toblaškem polju (Toblach) v Italiji. Nato se nadaljuje po avstrijski Koroški (Kärnten), Sloveniji in na koncu Hrvaški, kjer se trenutno konča v Legradu, ob sotočju Mure in Drave. Skupna dolžina označene poti tako znaša 510 km.

Dravska kolesarska pot je projekt, ki je po besedah direktorja Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) Uroša Rozmana prišel v zrelo fazo. Pot tako predstavlja eno od pomembnejših državnih kolesarskih povezav v Sloveniji. “To pomeni, da je s strani države – Direkcije za infrastrukturo priznan kot eden ključnih, kjer je potrebno urediti ločeno kolesarsko infrastrukturo, vsako leto nam uspe urediti vsaj 5 – 10 km nove kolesarske poti. To pomeni, da je to že nek utečen proces. Smo pa v zadnjem obdobju partnerstvo razširili še na tri dodatne občine in dve dodatni področji kjer se ukvarjamo z ureditvijo plovnosti in zavarovanim območjem na reki Dravi ,” je dejal Rozman.  Začetek nastanka Dravske kolesarske poti sega v leto 2015. “Ko je naš direktor Uroš Rozman napisal magistrsko nalogo prostorska umestitev Dravske kolesarske poti od Dravograda do Središča ob Dravi kar nam je bila nekako osnova. Takrat smo to prepoznali tudi v Mariboru in se pridružili partnerstrvu za Dravsko kolesarsko pot,” je dodala vodja sektorja za turize,m na RRA Podravje – Maribor Karmen Razlag.

Kot pravijo je projekt dobro sprejet. “Občine čutijo ta projekt, kolesarji so zelo navdušeni nad tem kako se infrastruktura vsako leto izboljšuje. S promocijo smo naredili velike korake. To pomeni, da res povezujemo samo kolesarsko pot s turistično ponudbo kar je bil naš ključni cilj. Število kolesarjev se povečuje, imamo že dva števca. Ta pri Limbušu v Mariboru kaže več kot petdeset tisoč kolesarjev letno, tako, da resnično vsi kazalniki in tudi rezultati projekta povečujejo in izboljšujejo,” je pojasnil Rozman.

Dravska kolesarska pot pa ni le “popotovanje” s kolesom, temveč tudi posebno doživetje saj velja po naravnih lepotah in kulturni raznolikosti za eno najlepših kolesarskih poti v Evropi. V Sloveniji in na Hrvaškem je pot razdeljena na šest etap. Primerna je za družine in kolesarje uživače, ki ob svojih kolesarskih podvigih zelo radi obiščejo najlepše kotičke, začutijo utrip mest, ki jih obiščejo in v katerih nočijo ter obenem razvajajo svoje brbončice in se prepuščajo doživetjem, ki jih le-ta ponujajo. Narava in človek sta se v tisočletjih skupnega življenja neločljivo povezala. Obiščite krajinske parke ob Dravi in raziskujte pester življenjski prostor, ki nudi dom številnim rastlinam in živalim, nudi številne razglede in foto točke ter ponuja veliko možnosti za kulturne postojanke. Ponuja po tudi kulinarične užitke in nastanitvene objekte ob Dravi. Po vseh šestih etapah kolesarske poti Drava Bike pa se lahko zapeljete s kolesom tudi na vlaku.

Dravska kolesarska dostopna tudi na mobilni aplikaciji, spletni trgovini in bookingu

Kako je z  infrastrukturo, plovnostjo in zaščitenim območjem?

“V lanskem letu smo imeli nekaj odsekov, ki so bili narejeni na novo. Ponosni smo na nove odseke v občini Muta, prav tako ureditev poti v bližini Fale in sama obnova mostu v Rušah, ki je prav tako dodala kolesarsko pot. V Dogošah smo uredili 2 km nove poti mimo športnega igrišča in sanirali smo pot v Hajdini, ki je bila v preteklosti poškodovana zaradi erozije. V letošnjem letu pa se je odprlo kar nekaj novih projektov, med njimi tudi zelo dolg odsek med Radljami ob Dravi in Breznom kjer se gradi 6 km kolesarske poti, prav tako imamo dve veliki gradbišči v Mariboru, eno na Lentu, druga je Dravska promenada, ki sta prav tako pomembna za Dravsko kolesarsko pot, ter ureditev kolesarske poti na Ptuju,” pojasnuje Rozman.

Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, ki ga podpira 21 občin, je na zadnji skupščini potrdilo nadaljnje dveletno sodelovanje in koordiniranje partnerstva na področju promocije, ki ga že 3. leto izvaja Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor.

Partnerji projekta podpirajo uspešno zgodbo sodelovanja in sledijo zastavljenemu cilju po celovitem upravljanju območja reke Drave. V zadnjem letu so Direkcija RS za infrastrukturo, tudi partner projekta, ter občine in DEM na Dravski kolesarski poti uresničile mnoge novosti. Med njimi so: ureditev kolesarske steze na Ruškem mostu, izgradnja kolesarske poti v Muti, sanacija kolesarske poti v Hajdini, prestavitev poti v Dogošah in navezava kolesarske poti v Melju pri jezu. V letošnjem letu se bo zaključila gradnja kolesarske poti med Radljami ob Dravi in Breznom, v Mariboru na Lentu in pod Europarkom ter na Ptuju na nasipu v smeri Rance. Urejena in označena infrastruktura na Dravski kolesarski poti namreč predstavlja potencial za razvoj turističnih produktov s strani ponudnikov turističnih storitev zato partnerji podpirajo tudi idejo o enotnem sistemu izposoje koles.

RRA Podravje – Maribor je pomemben korak k razvoju reke usmerila tudi v okviru aktivnosti, ki se navezujejo na plovnost na reki Dravi. Med drugim je skupaj z občinami pripravila strokovne podlage za ureditev plovnosti na reki Dravi na območju med HE Mariborski otok in HE Fala. “Poleg turističnega vidika je potrebno omeniti potencial, ki ga Drava nudi za razvoj JPP, turističnih voženj ter možnosti nadgradnje in širitve ponudbe na področju športa in rekreacije na Dravi,” je izpostavil Rozman. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor pozdravljajo idejo o oblikovanju delovnih skupin, ki bo sestavljena iz ključnih deležnikov in bo v prihodnje sledila cilju za ureditev plovbe s plovili na motorni pogon na celotnem območju reke Drave med Dravogradom in Mariborom. Skupaj z občinami se bo pripravilo odloke o plovbi na celotnem delu reke Drave.

Pomembno novost predstavlja želja po vzpostavitvi zavarovanega območja Drave državnega pomena, katerega cilj je dvigniti ugled in prepoznavnost zavarovanih območji ob Dravi. Ob tem pa še Rozman dodaja, da si želijo “vzpostaviti upravljanje in urediti njeno financiranje. Občine so na skupščini podpisale Pobudo o vzpostavitvi zavarovanega območja, ki ga bomo sedaj posredovali resornemu ministrstvu.”

Kot še poudarjajo na RRA Podravje – Maribor bodo vse aktivnosti  še naprej podprte s strateško zastavljeno mednarodno promocijo, katere novost je nadgradnja spletnega portala in mobilne aplikacije ter vzpostavitev spletne trgovine kakor tudi nadaljnji razvoj in promocija doživetij na in ob Dravi.

Pomladno urejanje in priprava na številne aktivnosti na prostem se v Vuzenici še nadaljuje.

“V zadnjih dneh je potekalo strokovno obrezovanje in pomlajevanje brez v športnem parku, da bo lahko pomlad zasijala v vsem svojem siju,” so zapisali na družbenem omrežju občine Vuzenica.

Tudi igrišče za tenis je z obnovo peska že pripravljeno na sezono, še zapišejo ter dodajo nekaj fotografij ploda pridnih zaposlenih.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi. V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih.

Avguštin Erdelji, vodja študentske krvodajalske akcije: »Mariborski študentje so v več kot dvajsetih letih krvodajalskih akcij postali vzor številnim mladim po vsej Sloveniji, verjamemo da se bodo tokratne akcije ponovno udeležili v velikem številu. Z zadnjo jesensko akcijo smo dosegli, da so še študentje ponovno odzvali v večjem številu, verjamemo, da se bomo tokrat približali številu krvodajalcev, ki smo jim bili priča prek epidemijo koronavirusa.«

Termina študentske krvodajalske akcije v Mariboru:

– v ponedeljek, 3. aprila 2023, med 9. in 14. uro v prostorih Študentskega kulturno-prireditvenega centra Štuk na Gosposvetski
– v torek, 4. aprila 2023, med 7.30 in 17. uro na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.

Študentje ter ostali, ki bi kri darovali v teh terminih, naj svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 320 796 ali 02 321 22 71, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.

»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC Maribor.

Možen bo vpis za darovanje kostnega mozga

Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti. Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo.

ŠOUM krvodajalske akcije organizira že več kot 20 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.

V Mariboru je prišlo do prometne nesreče v Melju blizu podvoza iz Melja proti Malečniku danes okrog 15.20.

Bralec Sašo nam je poslal fotografiji in sporočil, da je na kraj nesreče že prihitelo reševalno vozilo. V nesreči pa naj bi bili poškodovani dve osebi.

Foto: Bralec Sašo
Foto: bralec Sašo