Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V Mestni četrti Nova vas je v teku ureditev postaje MBajka.

“Za mestno četrt Nova vas je nadaljevanje mreže MBajka velikega pomena, saj bo pripomogel k trajnostni mobilnosti naših krajanov in upamo, da tudi k zmanjšanju uporabe parkirnih mest. Tako bodo krajani bolj mobilni, brez avtomobilov in se bo morda kdo odločil za manjše število avtomobilov v družini,” nam je dejala predsednica Komisije za komunalo in promet MČ Nova vas Kaja Pogačar.

Upajo, da bo v prihodnosti takšnih postaj v Novi vasi še več.

Več TUKAJ.

Boštjan Klampfer, predsednik sindikata SKVNS-Sindikat Snaga Maribor, je na mariborskega župana Sašo Arsenoviča, naslovil odprto pismo s pozivom.

Sindikat delavcev Javnega podjetja Snaga Maribor se je, kot kaže, postavil v bran trenutnemu direktorju tega podjetja Francu Doverju. Nanj naj bi namreč pritiskal  mariborski župan Saša Arsenovič, z namenom, da Dover odstopi, sicer pa naj bi ga razrešili iz krivdnih razlogov. Sindikalisti zahtevajo predvsem razloge, zakaj bi bilo potrebno njihovega direktorja sploh razrešiti.

Podjetje raste in dobro posluje

Županu delavci sporočajo: “Že kar nekaj časa v Javnem podjetju Snaga Maribor krožijo govorice, da želite zamenjati direktorja g. Franca Doverja, da na vse možne načine pritiskate na nadzorni svet Snage naj odstavi direktorja. Delavci so postajali vse bolj nejevoljni zaradi teh govoric saj smo leta in leta kot podjetje samo stagnirali, zadnjih dvajset let se je zamenjalo vsaj deset do petnajst direktorjev. Z prihodom g. Doverja pred dvema letoma in pol pa podjetje samo raste, posluje pozitivno, še več posluje z zavidljivim dobičkom. Sedaj ko bi končno prišli na vrsto delavci pa se zgodovina ponovno ponavlja. Novi direktor in vse spet na novo.”

Želijo, da župan stopi pred njih

Dodali so, da se že od petka vrši pritisk delavcev na Svet delavcev in Sindikat v podjetju.  Zato je za četrtek 9. 3. 2023 sklican zbor delavcev ob 13.30 uri, kjer delavci želijo, da župan stopi pred njih in pojasni:

1. Zakaj Javni holding ponovno sklicuje skupščino Snage kjer se bo imenovalo nove nadzornike. Zakaj, ker predsednik nadzornega sveta Milan Lukič noče razrešiti direktorja Franca Doverja?

2. Razlog-razlogi zakaj je treba razrešit g. Doverja.

“Delavci so se jasno izrekli, da želijo videti vas g. župan, saj v nasprotnem primeru nameravajo stopnjevati pritisk do izpolnitve trenutno edinega pogoja,” še v pismu zapiše Klampfer, ter podpiše Svet delavcev Javnega podjetja Snaga Maribor.

 

V Mariboru so danes razstavili prispele natečajne elaborate za novi most ob Mariborskem otoku. Prve nagrade komisija ni podelila, je pa določila dve enakovredni drugi nagradi. Kdaj bodo most, ki bo s potjo za pešce in kolesarje povezoval levi in desni breg Drave na zahodni strani Mariborskega otoka, dejansko zgradili, zaenkrat še ni znano.

Na natečaj, ki ga je Mestna občina Maribor objavila lani v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, so prejeli samo tri projekte, kar predsednik ocenjevalne komisije in podžupan Gregor Reichenberg pripisuje zahtevnosti projekta in dejstvu, da so se lahko na natečaj prijavile samo ekipe z ustreznimi referencami.

Poudaril je, da gre za inženirsko izredno zahteven projekt, saj mora premostiti velik razpon čez reko, ki je v tem delu zelo široka, hkrati pa se nahaja v občutljivem naravovarstvenem okolju in tik ob hidroelektrarni, ki je spomenik tehnične dediščine.

Med tremi prispelimi elaborati so na koncu izbrali eno rešitev, ki je “bolj impozantna” in v tlorisu zajema več prostora, in eno, ki je “bolj spravljiva” in se “poskuša pritihotapiti skozi drevesa”.

To sta rešitev v obliki ravne brvi z večjim številom nižjih pilonov, ki jih avtorji Fernando Alonso Tuero, Sara Jesihar in Jaka Zevnik poimenujejo jambori, ter brv, zasnovana kot viseča konstrukcija z zakrivljeno osjo z enim razponom, pod katero se podpisuje mariborska ekipa v sestavi Viktor Markelj, Jernej Maher, Simon Sever, Peter Gabrijelič in Maša Čelebić.

“Zasledovali smo cilj, da je poseg čim bolj minimalen. Hkrati je bilo treba s to nežno konstrukcijo zagotoviti tudi nosilnost in stabilnost. Za to smo izkoristili možnost vmesne podpore na otoku in na ta način zmanjšali razpon, hkrati pa konstrukcija še vedno ne izstopa preveč v prostoru,” je povedal predstavnik prve ekipe Zevnik.

Predstavnik druge ekipe Markelj iz družbe Ponting je pojasnil, da je pri mostovih za pešce velik izziv prečna stabilnost, saj so takšni mostovi ožji od ostalih. Zato njihova ideja o zakrivljenem mostu ni na mestu le zaradi dejstva, da most zaokrožuje Dravsko promenado, temveč s tem tudi zagotavljajo njegovo stabilnost. “Katera koli rešitev bo na koncu izbrana, bo zaradi svoje zahtevnosti podirala svetovne rekorde,” je dodal.

Most bo po besedah Reichenberga predstavljal skrajno zahodno zanko nastajajoče Dravske promenade v Mariboru, s katero od Hidroelektrarne (HE) Mariborski otok do jezu Melje vzpostavljajo krožno rekreacijsko pot, dolgo skupno okoli 14 kilometrov.

Z načrtovanim mostom, delovno poimenovanim Huzarska brv, bi omogočili prečkanje reke tik pred HE Mariborski otok, ne bo pa z mostu mogoč dostop na sam otok, kjer se nahaja javno kopališče. Edini neposredni vstop na kopališče bo tako še vedno prek obstoječega mostu z levega nabrežja Drave, ki so ga lani obnovili.

Natečajne rešitve so danes postavili na ogled v razstavišču Urban, v naslednji fazi pa bo sledila podrobna primerjava obeh najbolje uvrščenih rešitev, na podlagi katere bodo sprejeli odločitev, katero verzijo bo občina izbrala.

Denar za ta projekt še ni zagotovljen. V projektnih nalogah se je njegova uresničitev na grobo ocenjevala na sedem do osem milijonov evrov.

Trenutno v Mariboru že gradijo novo brv ob Starem mostu, kjer je do prve polovice 20. stoletja stal lesen most. Dokončana bo predvidoma letos spomladi.

vir: sta

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor), znana predvsem po povezovanju občin Podravja v projektih za boljši jutri regije, letos obeležuje 30 let delovanja.

RRA Podravje – Maribor, ki je še pred dobrimi tremi leti nosila ime Mariborska regionalna agencija (MRA), je nastala na podlagi analize mariborskega gospodarstva, ki jo je julija 1992 pripravil Center za gospodarsko konkurenčnost SRI Internacional za Izvršni svet Skupščine občine Maribor in Vlado Republike Slovenije. V sklepnem poročilu z naslovom Maribor jutri, Kako ustvariti novo podobo mariborskega gospodarstva, so strokovnjaki in analitiki zapisali pobudo za ustanovitev Mariborske gospodarske razvojne korporacije (MRco). Avgusta 1993 je Mestna občina Maribor (MOM) ustanovila MRA, ki je sedem let kasneje prevzela vlogo nosilne regionalne agencije. Skozi tri desetletja je agencija dozorevala v razvojno naravnano raziskovalno institucijo, ki danes šteje 35 zaposlenih in sodeluje ter povezuje 41 občin podravske regije, številne domače in tuje partnerje ter institucije v Sloveniji in EU.

Razvili tri podporne stebre podjetništva Podravja

»Ob 30. obletnici se veselimo, da lahko z vami delimo naše dosežke in prizadevanja za regionalni razvoj Podravja. Od ustanovitve leta 1993 smo se zavezali k spodbujanju gospodarske rasti in družbene odgovornosti s poudarkom na trajnostnem razvoju in krožnem gospodarstvu na področjih podjetništva, turizma in človeških virov. S skupnimi močmi in prizadevanji smo uspešno izvedli več kot 300 projektov, ki so izboljšali življenje ljudi, ki živijo in delajo v naši regiji,« je ob okrogli obletnici povedal Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor.

V Kreativnem parku Drava (KPD), kjer imajo sedež, so razvili tri podporne stebre podjetništva Podravja, kjer nudijo strokovno pomoč pri razvoju poslovne ideje (PONI Podravje), ob registraciji podjetja (SPOT Podravje) ter tudi povezovanju domačih in tujih partnerjev (MPIP, EEN).

Pod okriljem RRA Podravje – Maribor poteka tudi razvoj regionalne infrastrukture (projekti za razvoj poslovnih con, vodovodnih sistemov, kanalizacije, …), vključno z izgradnjo turističnih poti (Doživetja Bolfenk), kolesarskih poti (Drava Bike), urejanjem naravnih znamenitosti in kulturne dediščine (zaDravo). Poleg tega povezujejo regijo skozi turistične produkte in destinacije (Štajerska, Pohorje), skozi projekte Lokalnih akcijskih skupin (LAS Srce Štajerske, TOTI LAS in LAS Lastovica) ter skozi strateške dokumente, kot so Strategija destinacije Maribor, Strategija razvoja Pohorja, Trajnostna urbana strategija MOM, Strategija Pametnega mesta Maribor, Strategija socialnega varstva v MOM in najnovejšo Strategijo privabljanja investitorjev v Podravsko regijo, s katero bodo naslavljali povečanje dodane vrednosti na zaposlenega in kupne moči ter privabljanje talentov v Podravje.

Ponosni so na inovativne projekte

Zelo ponosni so na inovativne in pilotne projekte, kot so DiCE, Upsurge, Greencycle in Pametno mesto Maribor, ki izkazujejo najsodobnejše trende uvajanja novih, zelenih, pametnih in digitalnih pristopov ter orodij, s katerimi bodo pripomogli k sodobnemu razvoju širše regije po vzoru EU.

»Hvala našim zaposlenim, ki so s svojim znanjem, trudom in predanostjo pomembno prispevali k uspešnemu delovanju agencije. Hvala našim parterjem in deležnikom. Brez vašega sodelovanja ne bi bilo mogoče doseči vsega, kar smo dosegli v tridesetih letih. Tudi v prihodnje verjamem, da bomo s povezovanjem spodbujali priložnosti za uresničevanje vseh enajstih ključnih programov in projektov razvojne regije Podravje, predvsem pa pametne specializacije, krožnega gospodarstva, aplikativnega razvoja lahkih kovin, razvojnega središča za prehransko in energetsko samooskrbo, pametnega vodovodnega omrežja in s tem zagotavljali našo zavezo za gospodarsko rast podravske regije,« dodaja Rozman.

Krajani ustavili dela V Malečniku: “Smo uredili, kaj je občina zahtevala, sedaj so nas pustili na cedilu”.

Gradnjo kanalizacije prebivalci sicer podpirajo, a ne na način, kako želi Mestne občina Maribor to izvesti. Upali so, da bo občina izgradila gravitačni kolektor ob reki Dravi do občine Duplek. Občina pa se je odločila, da gradi gorvodno s črpališči.

Več v prispevku.

Obrnili smo se na MO Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

Znanstvenica Matja Zalar se je letos po sedmih letih dela v Veliki Britaniji prek Programa Aleša Debeljaka za vrnitev raziskovalcev iz tujine vrnila v Slovenijo. Na mariborski univerzi vodi raziskovalni projekt, s katerim želijo zelo dragim biološkim zdravilom podaljšati rok trajanja, s tem pa jih poceniti in narediti dostopnejša vsem bolnikom.

Biološka zdravila so trenutno najhitreje rastoči razred farmacevtskih izdelkov na svetu, s katerimi zdravijo pomembne bolezni, kot so demenca, rak, artritis …

Pomembna so, ker lahko z manjšimi odmerki dosežejo isti učinek kot klasična zdravila, hkrati pa imajo tudi manj stranskih učinkov. Vendar je njihova proizvodnja izjemno zahtevna in zelo draga.

Za enega največjih izzivov pri bioloških zdravilih velja agregacija proteinov, ki povzroči nižjo kakovost in učinkovitost zdravil, omeji njihov čas uporabnosti, povzroči pa lahko tudi življenjsko nevaren imunski odziv. Procesu agregacije se v svojem temeljnem, triletnem projektu posveča Matja Zalar iz Laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na Univerzi v Mariboru.

Proces agregacije dolgo znan, a slabo razumljen

V projektu se Matja Zalar ukvarja z razumevanje mehanizmov proteinov, ki jih najdemo v bioloških zdravilih, in preprečevanja njihove agregacije. Ta velja za enega najbolj neželenih stranskih učinkov na področju bioloških zdravil. Kljub temu, da je pojav agregacije že dolgo znan, je slabo razumljen, saj je njegovo raziskovanje izjemno zahtevno.

Projekt je razdeljen v dva dela

V prvem s pomočjo jedrske magnetne resonance razvijajo metode, s katerimi lahko opazujejo procese, ki vodijo do tvorjenje agregatov. V drugem delu pa poskušajo na strukturnem nivoju razumeti postopek tvorjenja agregatov – s končnim ciljem, da bi lahko ta proces preprečili. Na ta način bi podaljšali življenjsko dobo zdravil, s čimer bi jim znižali ceno ter povečali njihovo dostopnost za končne paciente.

Projekt bo po besedah Matje Zalar prispeval k razumevanju agregacije proteinov, kar je ključno za racionalno načrtovanje stabilnejših bioloških zdravil. Širši cilj pa je, da bi metode, razvite v projektu, vključili tudi v razvojne procese farmacevtskih podjetij. Na ta način bi zmanjšali količino zavrženih zdravil in tako znatno znižali stroške ter s tem izboljšali dostopnost zdravil za vse bolnike, česar si raziskovalka najbolj želi.

Po sedmih letih v tujini prek Programa Aleša Debeljaka v Slovenijo

Matja Zalar se je januarja letos po sedmih letih dela v Veliki Britaniji vrnila v Slovenijo. To ji je omogočil Program Aleša Debeljaka za vrnitev raziskovalcev iz tujine Agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS), saj je v njegovem okviru prejela sredstva za triletni projekt.

Program je po njenem mnenju “vrhunski mehanizem za vse, ki si želijo vrniti v Slovenijo”. Problem pa vidi v tem, da ne ve, kaj se bo zgodilo po izteku projekta. “To je temeljni, triletni projekt. Ob koncu projekta naj bi bil ti samostojni raziskovalec, s svojo majhno skupino. Vemo pa, da v Sloveniji enostavno ni delovnih mest oziroma ni prostora za napredovanje v samostojnega raziskovalca z majhno skupino ljudi pod sabo,” je opozorila raziskovalka.

Zalar ob tem opaža, da je znanost tako v Veliki Britaniji kot tudi v Sloveniji in drugod po svetu zelo tekmovalno okolje, razlike pa se kažejo na področju prijav za financiranje. Medtem ko je v Sloveniji razpis na voljo le enkrat na leto, je v Veliki Britaniji možnosti za prijavo projektov več, pravi. “Če ti ne uspe pridobiti sredstev pri določeni agenciji, imaš na voljo še veliko drugih razpisov, na katere se lahko prijaviš.”

Glavni razlog za prijavo na razpis kvaliteta življenja v Sloveniji

Kot je pojasnila Zalar, je bil glavni razlog, da se odloči za prijavo na program Aleša Debeljaka in za selitev predvsem kvaliteta življenja v Sloveniji. Do odločitve za selitev sta s partnerjem prišla, ko sta si ustvarila družino in je socialna varnost postala ena od njunih prioritet.

“V Veliki Britaniji sva se resno pogovarjala o tem, da bi eden od naju ostal doma, ker si vrtca ne bi mogla privoščiti. V Sloveniji pa se nama o tem ni treba odločati. To je stvar, ki je za ženske v znanosti izjemnega pomena, saj so prav one tiste, ki pogosto ostanejo doma,” je dejala.

Opaža, da podzavestne razlike med spoloma v znanosti še vedno obstajajo. Ženske so po njenem mnenju še posebej diskriminirane v določenem obdobju, ko se od jih pričakuje, da bodo morda imele družino. “Nekako po doktoratu, ko vsi predvidevajo, do bomo imele družino, smo zato pač manj konkurenčne za napredovanja in kot kandidatke v službah,” je povedala znanstvenica, ki je tudi sama imela negativno izkušnjo pri iskanju zaposlitve.

Tudi po vrnitvi z materinskega dopusta so ženske v slabšem položaju. “Leto dni ne ustvarjaš nobenih rezultatov, ko prideš nazaj, pa potrebuješ čas, da vzpostaviš rutino in začneš generirati objavljive raziskave. Pavza torej ne traja le leto dni, temveč kvečjemu leto in pol,” je opozorila.

Kljub izzivom pa znanstvenica vsem dekletom, ki se odločajo za naravoslovno smer študija, svetuje, da poizkusijo, “ker je vredno”, pravi. “Sama sem imela to srečo, da sem vedno delala v okolju, kjer moj spol ni bil pomemben, kjer so bile odločilne samo ideje. In mislim, da smo trenutno v času, ko se premikamo v smer, ko ključne postajajo ideje, in ne, kdo si, od kod si. To je super smer, v katero se mora znanost premikati.”

vir: sta / Lea Udovč

Pomlad se približuje in v društvu Ohranimo naravo čisto so v sklopu projekta “Gnezdilnice za manjše ptice” ponovno pristopili k izdelavi gnezdilnic.

Ta konec tedna so bili člani društva s prijavljenimi otroci, njihovimi starši in starimi starši, ki so se utegnili udeležiti akcije, precej aktivni. “Izdelovali smo gnezdilnice za velike sinice, vrabce, pogorelčke, plavčke, meniščke, močvirske sinice in druge manjše ptice, ki gnezdijo v duplih, a jim primanjkuje gnezdilnih mest,” so zapisali in dodali, da so otroci pod budnim očesom svojih članov družin in skupaj z njimi označevali mesta za vrtanje, vrtali, vijačili vijake in zabijali žeblje. Pred tem so člani društva pripravili les. Vse gnezdilnice so bile izdelane v skladu z načrti strokovnjakov gnezdilnice.si.

Delavnica izdelave gnezdilnic za ptice. Vir: Facebook, Društvo Ohranimo naravo čisto

V društvu so zapisali, da se je zbralo veliko število družin in da so bili otroci zelo vneti in tako so hitro pričele nastajati prve gnezdilnice. Skupaj so sestavili 70 gnezdilnic.

Družine, ki so bile prijavljene za prevzem gnezdilnic, a se niso uspele udeležiti sestavljanja, bodo lahko prevzele izdelane gnezdilnice ta konec tedna. Te bodo tudi obvestili o terminu in lokaciji predaje s SMS-om in preko Facebook strani Ohranimo naravo čisto. Nekaj gnezdilnic pa bodo predali tudi starejšim občanom iz občine Duplek. Gnezdilnice so oz. bodo predane občanom brezplačno. Stroški materiala za izdelavo gnezdilnic (les, žeblji, vijaki) so bili pokriti s prostovoljnimi prespevki od koledarjev. “Zato se na tem mestu še enkrat zahvaljujemo vsem občankam in občanom za prostovoljne prispevke,” so zapisali na društvu.

Gnezdilnice je delalo veliko otrok, pomagali so tudi starejši. Vir: Facebook, Društvo Ohranimo naravo čisto

“Projekt je lep primer sodelovanja društva in občanov, za namen večjega sobivanja z naravo, zato bomo akcijo zagotovo ponovili tudi drugo leto,” pravi Borut Ludvik, vodja projekta in predsednik društva Ohranimo naravo čisto.

Večgeneracijsko sodelovanje pri izdelavi gnezdilnic. Vir: Facebook, Društvo Ohranimo naravo čisto

V Mestni četrti Nova vas nadaljujejo z zastavljenimi projekti v preteklem mandatu.

Najbolj so ponosni na nova igrala, namenjena mlajšim in starejšim, ena največjih želja pa je, poleg sanacije cest in parkirnih mest, ureditev tržnice.

Več v prispevku.

Več o problematiki parkirnih mest in cestah prepotrebnih prenove pa v prihodnjem tednu.

Veliko gostovanje Baleta SNG Maribor na 51. Hongkonškem festivalu umetnosti še vedno odmeva. Razprodane uprizoritve Radio and Juliet, Le Sacre du Printemps in Peer Gynt v koreografiji Edwarda Cluga so osupnile tako občinstvo kot organizatorje tega prestižnega umetniškega festivala.

Baletnice in baletniki SNG Maribor so eden redkih velikih mednarodnih plesnih ansamblov, ki je imel čast nastopiti v Hongkongu. “Bili so izjemni, čudoviti. Poskrbeli so za osupljivo novo plesno dimenzijo in v veliko čast nam je, da smo jih lahko gostili,” je navdušeno dejala Grace Lang, programska direktorica Hongkonškega festivala umetnosti ter Mariborskemu baletnemu ansamblu zaželela še veliko takšnih umetniških presežkov.

Z uprizoritvijo najlepše ljubezenske zgodbe na svetu, drzno soočene z epskimi razsežnostmi glasbe britanskega alternativnega rock benda Radiohead v baletu Radio and Juliet ter pomenljive interpretacija kultnega dela Igorja Stravinskega Le Sacre du Printemps je mariborski Balet uradno otvoril 51. Hongkonški festival umetnosti, temu pa so sledile še tri uprizoritve pustolovsko koreografske zgodbe, nastale po istoimenski norveški dramski pesnitvi Henrika Ibsena, Peer Gynt, vse v koreografiji Edwarda Cluga, ki pravi: “Nastop v tako prestižnem festivalu priča o tem, da se mariborski baletni ansambel uvršča med ene najboljših baletnih ansamblov v Evropi. Zelo sem ponosen!”

Hongkonški festival je v svoji bogati zgodovini gostil prvovrstne umetniške ustvarjalce, kot so Bavarska državna opera, Bolšoj teater, Mariinsko gledališče, Anna Netrebko, Londonski simfonični orkester in Dunajska filharmonija. Nastop Baleta SNG Maribor pa je pritegnil tudi enega največjih baletnih umetnikov na svetu, Vladimirja Malakhova, mnogi mu pravijo tudi baletnik stoletja, ki si je ogledal uprizoritvi Radio and Juliet in Le Sacre du Printemps. “Čestitke, užival sem v vaši plesni stvaritvi. Navdušili ste me,” je dejal Malakhov in ansamblu osebno čestital v zaodrju. “Ob pogledu na naše izjemne plesalke in plesalce ter neskočno dolgih aplavzih in glasnih vzklikih honkonškega občinstva mi je preprosto zaigralo srce. Globok poklon vsem, znova so dokazali, da se uvrščajo v sam umetniški vrh,” je občutke strnil direktor SNG Maribor Danilo Rošker.

Umetnost pa je navdih tudi za mlado generacijo. Uprizoritev Peer Gynt so si ogledali tudi osnovnošolski otroci. Druženje s Trolom in z Jelenom je bilo za njih posebne vrste dogodivščina. “Hongkong je neverjetno mesto. To, da smo lahko nastopili na tem festivalu, je bilo posebno in zelo smo hvaležni za to izkušnjo. Turneja je bila izjemna. Zelo smo srečni in veseli in bilo nam je v čast,” so ob zaključku gostovanja povedali baletnice in baletniki SNG Maribor.

Pri Prostovoljnem gasilskem društvu Radlje ob Dravi bo po načrtih 1. januarja 2024 začelo delovati poklicno jedro s tremi gasilci. Razlogov za ustanovitev jedra je več, osrednji je pomanjkanje razpoložljivih prostovoljnih operativnih gasilcev. Pri GZS večjih pomislekov nimajo, a izpostavljajo visoke stroške. Delovanje jedra bo financirala občina.

V Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Radlje ob Dravi o vzpostavitvi poklicnega jedra razmišljajo že vrsto let, v zadnjem obdobju pa so se priprav lotili tako, da so opravili interno analizo stanja in spisali elaborat o ustanovitvi poklicnega jedra, ki ga je občinski svet Občine Radlje ob Dravi potrdil na seji v ponedeljek.

Analiza stanja razpoložljivosti prostovoljnih operativnih gasilcev predvsem v dopoldanskem času je med drugim pokazala, da je od 40 operativnih gasilcev, ki lahko sodelujejo na različnih intervencijah, le 12 takšnih, ki so zaposleni v podjetjih na območju Radelj ob Dravi. Od teh pa lahko le trije ob pozivu v dopoldanskem času zapustijo delovna mesta, je za STA pojasnil predsednik PGD Radlje ob Dravi Primož Ternik.

Vzpostavitev poklicnega jedra znotraj PGD

Poleg tega je analiza pokazala še, da nekaj operativnih gasilcev dela čez mejo v Avstriji ter da ima kar nekaj gasilcev registrirane popoldanske dejavnosti. Vse to vpliva na njihovo razpoložljivost, ker je ta manjša, je PGD opustil tudi nekatere pridobitne dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja.

Kot najbolj optimalna in zakonsko izvedljiva rešitev se je izkazala vzpostavitev poklicnega jedra znotraj PGD. Odločitev v teoriji pomeni, da lahko trije zaposleni gasilci skupaj s še tremi razpoložljivimi operativnimi prostovoljnimi gasilci v dopoldanskem času že samostojno posredujejo tudi pri malo resnejših oz. zahtevnejših intervencijah. Hkrati bo lahko poklicno jedro ponovno vzpostavilo oz. širilo tudi nabor storitev pridobitne dejavnosti.

Ternik prednost delovanja poklicnega jedra vidi tudi pri izvajanju nalog širšega pomena, za katere je enota PGD Radlje ob Dravi pooblaščena že zdaj, prav tako ob delovanju poklicnega jedra ne bo potrebno aktivirati prostovoljnih gasilcev v primerih, ko jih pokličejo na odpiranje vrat ali na pomoč ob aktivirani nujni helikopterski pomoči.

Dolgoročne prednosti vzpostavitve poklicnega gasilskega jedra v Radljah vidi tudi župan

Sredstva za delovanje poklicnega jedra, začetno opremo in šolanje bo zagotovil proračun radeljske občine, kasneje pa je predvideno, da bo poklicno jedro del sredstev za delovanje zagotovilo samo iz pridobitne dejavnosti, je še povedal Ternik. Ocenjuje, do bo takšno vzpostavljanje poklicnih jeder trend v prihodnosti povsod tam, kjer jih še nimajo.

Pri Gasilski zvezi Slovenije (GZS) večjih pomislekov glede delovanja poklicnih jeder pri prostovoljnih društvih ne vidijo. Tudi sami ugotavljajo, da društva vse težje zagotavljajo potreben kader za tako številčne in zahteve intervencije samo s prostovoljci, še posebej v dopoldanskem času.

“GZS v občinah, kjer imajo veliko intervencij, podpira tako obliko delovanja,” je za STA pisno sporočil poveljnik GZS Franci Petek. Ocenil je tudi, da ustanavljanje poklicnih jeder bistveno ne vpliva na delo prostovoljnih gasilcev, da pa si oblikovanje poklicnih jeder lahko privoščijo le velike in bogate občine. Ocenjuje, da je to povezano z velikimi stroški, “ki lahko ogrozijo osnovni pomen prostovoljnih društev”.

Dolgoročne prednosti vzpostavitve poklicnega gasilskega jedra v Radljah vidi tudi župan Alan Bukovnik. Tudi sam je za STA izpostavil že navedene razloge za vzpostavitev in poudaril, da bo potrjena rešitev na dolgi rok omogočala izvajanje gasilske službe tako, “kot si jo občanke in občani želijo in zaslužijo”.

V elaboratu o ustanovitvi poklicnega jedra pri PGD Radlje ob Dravi so začetni stroški za vzpostavitev jedra ocenjeni na 105.000 evrov. V jeseni bodo z razpisom iskali kandidate, ki bodo delom začeli 1. januarja 2024, delali pa bodo predvidoma od 7. do 15. ure.
VIR: STA

Center za sluh in govor letos praznuje 60 let delovanja.

Direktor Centra za sluh in govor Samo Rumež se je v pogovoru v oddaji Report dotaknil začetkov centra in njegovega razvoja. Med drugim je izpostavil, da v zadnjih letih veliko delajo z avtisti. Ob vsem razširjenem strokovnem delovanju, kjer ne nudijo samo izobraževanja, pa potrebujejo nove, večje, sodobne prostore, v katerih bi lahko na enem mestu izvajali vse aktivnosti.

Več v pogovoru z direktorjem:

Sicer pa so na nedavni slavnostni akademiji tega centra predstavili njegove začetke, sedanje dosežke in tudi želje po tem, da bi dobili nove prostore. Direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik je ob tem povedal, kako je center nastal iz ene ambulante ter tudi, kaj si želi za Maribor in okolico, saj se soočajo s pomanjkanjem strokovnjakov, predvsem logopedov in surdopedagogov. Direktor centra Samo Rumež je povzel sedanje aktivnosti centra, Državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec pa je pohvalil center in zaposlene zaradi dobrega, prizadevnega dela.

Lani so prejeli več kot 1000 vlog za neprofitna stanovanja, večina gre za prosilce z nižjimi dohodki. Okvirno na razpisu oddajo okoli 50 stanovanj. Skupno ima JMSS 2036 stanovanj, kmalu bodo oddali nova.

Več v prispevku.

Na novinarski konferenci Mestne občine Maribor so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 3. redni seji Mestnega sveta MO Maribor.

Mariborska občina močno podfinancirana

Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je uvodoma dejal: “Srečujemo se z izzivi kot vse druge občine, ki so povezane z nepričakovanim dvigom cen energentom in s tem povezanimi drugimi podražitvami, tudi pravilnega odziva države za dvig plač, vendar žal država ne zagotavlja denarja za to. Pri snovanju proračuna in uskladitev cen na mestni seji med 1. in 2. branjem smo si prizadevali in marsikje uspeli ublažiti posledice, na drugi strani pa ne ogrožati razvoja, na način, da breme porazdelimo in da storitve, ki jih občani uporabljajo, in to ne vsi vseh v enaki meri, ne bremenijo vseh.” Povedal je, da je mariborska občina močno podfinancirana, zato so se primorani prekomerno zadolžiti: “Država nam da bistveno premalo denarja in ta razkorak raste.”

Farmadent: “Če bi lahko zavrtel uro priznal, bi ga prodali že leta 2019”

Dotaknil se je tudi prodaje Farmadenta: “Priznam, da če bi lahko zavrtel uro priznal, bi ga prodali že leta 2019. In imamo sedaj dve slabi možnosti, od katerih verjamem, da bodo svetniki, tako kot so svetniki vseh drugih občin, ki so solastnice, potrdili to prodajo, ki ima seveda odložni pogoj potrditve AVK. In upam, da bo podjetje, ki je dalo najvišjo ponudbo, poskrbelo za razvoj podjetja, ohranjalo tukaj delovna mestna in da se MOM, katere dejavnost to ni, ne bo več ukvarjala z veleprodajo zdravil.”

Vrtci bodo občutno dražji

“Ena najbolj bolečih stvari, vendar nam ni uspelo biti boljši kot to, zgleda pa seveda slabo, ker cen od 2019 do 2022 nismo zviševali, čeprav so cene rasle in ta predvidena uskladitev cen deluje višja kot v nekaterih občinah v Sloveniji. Cena samega vrtca bo primerljiva s cenami, ki jih plačujejo drugi državljani,” je komentiral dvig cene vrtcev.

Brigita Gajzer Pliberšek, vodja Urada za vzgojo, izobraževanje, znanstveno, socialno varnost in raziskovalno dejavnost: “Uskladitev je potrebna zaradi rasti stroškov v tem obdobju, in sicer tistih, ki so predmet in element cene programa vrtcev, to so materialni stroški, stroški živil in dela.” Poudarila je, da so se od leta 2019 stroški povišali za 7,6 milijona evrov. Do leta 2022 so vsa povišanja bila pokrita iz proračuna MOM. “Od lanskega leta do letošnjega se povečujejo za nadaljnje 4,1 milijone in še vedno bo največji del krit iz občinskega proračuna, in sicer v višini 2 milijona. S strani staršev je načrtovano povečanje za 1,6 milijona in strani državnega proračuna za pol milijona.”

Mateja Cekić, vodja Urada za finance in proračun MO Maribor, je med drugim dejala: “Potrebna je uskladitev določenih cen. Tako na vrtcih, čistilni napravi, potniškem primeru, saj če do uskladitev ne pride, pomeni, da moramo v proračunu zagotoviti dodatnih 5,3 milijona evrov. Dogaja se, da presežka vira za financiranje tekočih nalog občine zmanjkuje, to pomeni, da bo potrebno ali nenamensko koristiti namenska sredstva, namenjena investicijskem vzdrževanju ali zmanjševati neobvezne naloge občine, te pa so predvsem na področju kulture, sociale, gospodarstva in turizma.”

Podražitev gondol in prevozov z avtobusi

Ranko Šmigoc, direktor javnega podjetja Marprom, je dejal: “Uvajamo povsem novo vrsto kombinirane vozovnice “parkiraj in prisedi”, ki bo omogočala ugodno parkiranje ob hkratni uporabi javnega prometa.” Če je danes ena vozovnica veljala v roku 60 minut, bo sedaj veljala 75 minut. “Dodan je paket kombiniranih tridnevnih vozovnic v kombinaciji s krožnokabinsko žičnico,” je še med drugim dejal.

Več si lahko ogledate spodaj.

V tekmovanju za najboljšo turistično destinacijo v letu 2023 je Maribor zasedel odlično tretje mesto in prejel naziv najboljše evropske kulinarične destinacije.

“Vse zainteresirane ponudnike pozivamo, da v najlepši gostilni v mestu najdete izziv in dokažete, da je Maribor vreden tega naziva, ter jo napolnite z izbranimi lokalnimi okusi, ki bodo v mestni park pripeljali najzahtevnejše domače in tuje gurmane,” so pozvali iz Mestnih nepremičnin.

Družba Mestne nepremičnine d.o.o. poziva vse zainteresirane ponudnike k oddaji ponudbe za najem gostilne »Pri treh ribnikih« na naslovu Ribniška ulica 9, 2000 Maribor. Nepremičnine se oddajajo v najem za izvajanje gostinske dejavnosti s ponudbo lokalne hrane, slovenskih jedi in vin.

“Z MO Maribor smo ponovno pogledali celotno sliko razvoja Mestnega parka in potrdili skupni cilj, da želimo stabilnega, zanesljivega in dolgoročnega partnerja za oživitev objekta Gostilna pri treh ribniki,” so zapisali in dodali: “Predvsem zato, da bomo lahko skupaj udejanjili celotno širšo sliko, ki se bo v naslednjih mesecih in letih nadaljevala z dodatnimi novitetami, tako znotraj samega parka, kot na mestnih gričih in povezavah s starim mestnim jedrom ter prenovljenim Lentom.”

V ta namen so se odločili ponuditi novemu najemniku časovno obdobje najema, ki zagotavlja zagon in razvoj ter investicijsko upravičenost. V novem pozivu dajejo možnost najema na 10 let!

“Oddajamo 334 m2 gostinskih površin, 90 m2 pomožnih prostorov v glavnem objektu in zunanja skladišča v izmeri več kot 150 m2 ter zunanje vrtove v skupni izmeri 140 m2. Minimalna najemnina za vse našteto je 2.500 eur. Najemnik bo imel kasneje možnost dodatno najeti tudi vrt nad objektom, ki je razporejeni v terase, zajema pa točilni pult, odrti žar in seveda separeje za goste.”

“Želimo biti uspešni, smo odprti za prilagoditve, ampak vztrajamo na ključnem poslanstvu tega znanega gostinskega lokala. Ponudba lokalne hrane in regionalnih vin, sodelovanje z lokalnimi pridelovalci hrane ostaja tako kot v prvem razpisu tudi tokrat vključena v pogoje sodelovanja, z najemnikom,” zapišejo.

 

Slovesno odprtje Waldorfskega vrtca na Studencih v Mariboru je pospremila množica obiskovalcev, ki si je vrtec tudi ogledala. Mariborski župan Saša Arsenovič in ravnateljica vrtca pa sta odprtje pospremila tudi z optimističnimi mislimi.

Odprtje prenovljenega Waldorfskega vrtca na Studencih ima velik pomen, saj je prejšnji vrtec pred leti v velikem požaru bil tako uničen, da se njegovih prostorov in opreme ni moglo več uporabljati. Zdaj pa je nov vrtec narejen po vseh standardih Waldorfskih ustanov, hkrati pa sodoben, prostornejši in varen.
prenovljenega Waldorfskega vrtca Studenček.

Direktorica in podravnateljica Waldorfskega vrtca Viktorija Kovačič je poudarila, da so sledili Waldorfski pedagogiki pri urejanju notranje opreme vrtca, ki ima enako število enot kot pred požarom, prav tako pa ima tudi zunanje zelene površine. Prezračevanje in ogrevanje pa ima urejeno tako, da je prijazno in upošteva okolico.

Mariborski župan Saša Arsenovič pa je izpostavil velik pomen vlaganja v ta vrtec in v vse druge vrtce.

Na 47. redni seji Sveta podravske regije, ki je pred dnevi potekala v Dominikanskem samostanu Ptuj, so člani Sveta podravske regije za predsednika ponovno izvolili Danijela Vrbnjaka, župana občine Ormož, podpredsednik ostaja dr. Marko Soršak, župan Občine Hoče – Slivnica. Predsednik in podpredsednik se bosta letno izmenjevala na funkciji v obdobju štirih let.

Člani sveta so sprejeli nov strateški dokument Strategijo privabljanja investitorjev v Podravsko regijo, ki je nastal v okviru projekta Invest Podravje v sodelovanju z institucijami in partnerji ter vsemi 41 občinami Podravja.

Dela in naloge operativne skupine za izvajanje strategije bo usmerjal pet članski odbor

Svet je imenoval tudi posebno delovno skupino, katere naloga je Vladi RS predstaviti stanje na področju gospodarstva in človeških virov v Podravju, ter doseči dogovor za oblikovanje posebnega programa za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva v Podravski regiji.

»Strategija prepoznava 22 sektorjev, iz katerih bi bilo smiselno privabljati in nagovarjati domače in tuje investitorje, od tega se želimo prednostno osredotočiti na deset sektorjev. Ključni kvalitativni cilji strategije so: povečati povprečno dodano vrednost na zaposlenega v regiji, povečati neto plačo zaposlenih v regiji in s tem kupno moč, zmanjšati število ljudi, ki dnevno komutirajo v druge regije, zmanjšati število mladih, ki odhajajo iz regije in privabljanje talentov v regijo,« pojasnjuje Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor.

Svet je sprejel tudi sklep, da se pripravi seznam prioritetnih regijskih projektov v okviru prednostnih naložb novega Dogovora za razvoj regij do leta 2027. Tokratne seje se je udeležil tudi predstavnik Čebelarske zveze društev Štajerske, ki je članom sveta predstavil projekt izgradnje Slovenskega APIS centra dr. Filipa Terča v Mariboru v neposredni bližini Betnavskega gradu. S postavitvijo centra želijo prispevati k nadaljnjemu razvoju apiterapije ter ta del integrativne medicine za preventivno preprečevanje bolezni in tegob s čebeljimi pridelki umestiti kot dopolnitev uradni medicini. Investicija je ocenjena na 7,5 milijona evrov.

 

Člani Upravnega odbora Univerze v Mariboru so se sestali na 15. izredni seji, na kateri so po daljši razpravi potrdili letno in računovodsko poročilo UM za leto 2022 ter rebalans Finančnega načrta.

Preteklo leto je bilo za Univerzo v Mariboru uspešno leto, saj je dosegla ambiciozno zastavljene kazalnike na področju izobraževanja in študija, predvsem z vključevanjem inovativnih metod poučevanja, razvojem e-izobraževanja in izboljšanjem kakovosti doktorskega študija.

S pridobljenimi finančnimi sredstvi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) pa bo UM izvedla 23 pilotnih projektov, namenjenimi kurikularni prenovi in spremembam za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo.

V nadaljevanju so članice in člani potrdili Dokument identifikacije investicijskega projekta za projekt »UM REACT-EU: Informacijsko komunikacijska tehnologija za izvajanje pedagoških študijskih programov«, katerega namen je nakup IKT opreme in pripadajoče programske opreme za fakultete UM, ki izvajajo pedagoške študijske programe (Filozofska fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko ter Pedagoška fakulteta). Z opremo se namerava vzpostaviti 10 novih IKT učilnic, ki se bodo uporabljale dolgoročno, so zapisali v sporočilu za javnost.

Na področju izobraževalne dejavnosti je Upravni odbor sprejel nova Navodila o prispevkih in vrednotenju stroškov na UM ter potrdil dopolnjeni enotni cenik za izvedbo pilotnih projektov za prenovo visokega šolstva za zelen in digitalen prehod (NOO) na Univerzi v Mariboru.

Na predlog Fakultete za zdravstvene vede je Upravni odbor podal soglasje za sklenitev razdružilne pogodbe z neodplačnim prenosom in ustanovitvijo služnosti, na predlog Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pa podal soglasje za prodajo manjše nepremičnine.

Univerza v Mariboru je članica nacionalnega konzorcija za evropsko infrastrukturo Instruct.SI. Na podlagi prejeta poziva za imenovanje, je rektor podal predlog izr. prof. dr. Andraža Stožerja za člana in red. prof. dr. Zorana Rena za namestnika člana Upravnega odbora omenjenega konzorcija.

Predlagana kandidata sta namreč že do sedaj močno vpeta v konzorcij, saj na podlagi svojih izkušenj koordinirata uporabo pomembnih delov infrastrukture, ki je vključena v konzorcij, to je mikroskopov za napredno svetlobno mikroskopijo in superračunalništva. Članice in člani UO UM so predlog potrdili.

Naslednja seja Upravnega odbora bo potekala dne 30. marca 2023.

Občina Lovrenc na Pohorju je na svoji spletni strani objavila več razpisov za leto 2023.

Javni razpisi veljajo za področja kulture, prireditev, športa. Posebej pa imajo tudi razpise za sofinanciranje zasebnih vodnih zajetij, na področju kmetijstva in malih komunalnih čistilnih naprav. Vse omenjene razpise, razpisno dokumentacijo, navodila za izpolnjevanje oz. vse potrebne obrazce imajo objavljene na povezavi. V vsakem sklopu so zapisani tudi natančno določeni pogoji za kandidiranje, roki za oddajo vlog ter kontaktne osebe, na katere se lahko zainteresirani obrnejo v primeru vprašanj.

Javni razpisi so dostopni na povezavi TUKAJ.

Če danes Tri ribnike poznamo najbolj kot priljubljeno sprehajališče, je nekoč nudilo mnogo več. Tukaj so se ljudje družili in rekreirali na več načinov.

V teku je ponovna vzpostavitev veslanja, če bo vse po sreči že to pomlad. V najboljših časih je bilo na ribnikih 10 čolnov, zaenkrat sta načrtovana le dva, a puščajo odprte možnosti, da jih bo nekoč še več, v kolikor se bo zadeva prijela.

Iščejo ponudnika, ki bi vse skupaj prevzel. Sami stremijo k temu, da bi se izposojali v sodelovanju z gostilno Pri treh ribnikih, vendar so odprti tudi za druga sodelovanja.

Več v prispevku.

V Mariboru bodo danes uradno odprli novo zgrajeni waldorfski vrtec, ki je pred štirimi leti zgorel. Dejavnost vrtca, ki ga obiskuje okoli 50 otrok, so po požaru začasno preselili v prostore bližnje waldorfske šole, zdaj pa so otroci lahko znova na prejšnji lokaciji v Valvasorjevi ulici.

Zasebni waldorfski vrtec Studenček, ki sodi pod okrilje Inštituta Sofijin izvir, je do požara junija 2019 obratoval v občinskem objektu na Valvasorjevi ulici 94. Ta je bil v požaru tako uničen, da je bilo treba zgraditi nov objekt.

Lani je občina pristopila k izgradnji novega objekta, ki ima podoben obseg kot prvoten vrtec. Projekt je znašal okoli 840.000 evrov in se financira iz proračuna Mestne občine Maribor.

Z novimi prostori so v vrtcu zelo zadovoljni. Začasni prostori so bili sicer za otroke dobro urejeni, a so od zaposlenih tako v vrtcu kot v waldorfski šoli, s katero so si delili streho, terjali nenehno prilagajanje.

“Kolektiv je popolnoma izmučen od tega stanja negotovosti in prilagajanj,” je nedavno za STA povedala direktorica Inštituta Sofijin izvir Viktorija Kovačič.

V požaru je bilo uničene tudi veliko opreme vrtca. “Igrišče, ki smo ga skoraj 20 let postopno postavljali, zdaj delamo na novo. To so veliki stroški, a delamo to z velikim optimizmom, ker verjamemo, da je to zdaj res kakovostna in dolgoročna rešitev,” je dejala direktorica.

Maja lani je ogenj zajel tudi staro stavbo mariborskega javnega vrtca Brezje, poleg katere so gradili novo enoto.

Stara stavba je bila popolnoma uničena in ni več uporabna. K sreči je požar prizanesel novogradnji, ki je v začetku novega šolskega leta tako lahko sprejela otroke, kot je bilo načrtovano. Mora pa občina zdaj zgraditi objekt, ki bo nadomestil stari del vrtca. Januarja so začeli gradbena dela in po napovedih občine bo stavba jeseni nared za sprejem otrok.

vir: sta

Od 10. do 15. marca 2023 bodo v Hramu kulture Arnolda Tovornika polno dogajanja. Takrat bodo namreč Dnevi Arnolda Tovornika.

Osmi Dnevi Arnolda Tovornika 2023 se s komedijo začenjajo 10. marca. Špas teater s komedijama “Vročica” in “Boeing Boeing”, Martina Ipša z novim stand upom “Vsi so nori razen nas”, žlahtna komedijantka Mojca Fatur v monodrami “Nikoli ni prepozno”, Vid Valič s komedijo “Strast, dojenček in rompompom” in zadnji dan z glasbeno komedijo “Moj život je ROKEntrol” so imena in predstave, ki vas bodo na letošnji, že osmi zaporedni, izvedbi Dnevi Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi nasmejali in zabavali.

Med spremljevalnim programom pa lahko izpostavimo predstavitev knjige o Angelci Jenčič Janko avtorja Vilija Rezmana.

Prav Vilija Rezmana in direktorja Hrama kulture Arnolda Tovornika Mihaela Krajnčeviča smo gostili v oddaji Report, v kateri sta povedala več zanimivosti in podrobnosti letošnjih Dni Arnolda Tovornika. Celoten pogovor si lahko ogledate na posnetku:

Program Dnevov Arnolda Tovornika 2023:

Petek, 10. 3. 2023, ob 17.00, avla Hrama kulture Arnolda Tovornika
RISBA LETOŠNJEGA GLEDALIŠKEGA PROSTORA
Petek, 10. 3. 2023, ob 17.30, avla v Hramu kulture Arnolda Tovornika
PREDSTAVITEV KNJIGE O ANGELCI JENČIČ JANKO
Predstavitev knjige bo opravil avtor Vili Rezman. Informacije: Vili Rezman 051 374 488.
Petek, 10. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ŠPAS TEATER – KOMEDIJA »VROČICA«
Sobota, 11. 3. 2023, ob 10.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
GLEDALIŠKI SEMINAR
Sobota, 11. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ZAVOD ZA KULTURO MARIBOR – STAND UP – MARTINA IPŠA »VSI SO NORI, RAZEN NAS«
Nedelja, 12. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ŠPAS TEATER – KOMEDIJA – »BOEING BOEING«
Ponedeljek, 13. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
SITI TEATER – MONOKOMEDIJA ŽLAHTNE KOMEDIJANTKE MOJCE FATUR »NIKOLI NI
PREPOZNO«
Torek, 14. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
KOMEDIJA – VID VALIČ: »STRAST, DOJENČEK IN ROMPOMPOM«
Sreda, 15. 3. 2023, ob 19.00, dvorana Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika
ZAVOD SMEJMO SE – GLASBENA KOMEDIJA – »MOJ ŽIVÒT JE ROKENTROL«

V petek, 3. marca 2023, se s prvo predstavo začne Festival komedije Pekre.

Umetniški vodja Festivala komedije Pekre in selektor predstav Rado Pavalec ter predsednik Turistično kulturnega društva Pekre Zlatko Partlič sta povedala, katere predstave se bodo letos odigrale na dnevih komedije. Ti se začnejo že ta petek, 3. marca 2023, z uradnim odprtjem in prvo predstavo. Zaupala sta nam še, kako je potekal izbor predstav, kje in kdaj se lahko kupijo vstopnice ter nekaj zanimivosti o samem festivalu.

Mariborski svetniki v prvem branju sprejeli odloka o proračunu za leti 2023 in 2024. Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov, devet jih je bilo proti, šest jih ni glasovalo. A tudi tokrat ni šlo brez presenečenj. Lista Franca Kanglerja je sejo zapustila, Gibanje Svoboda je glasovala proti, SDS pa se je odločil, da ne glasuje.

Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije obstruirala sejo in brez odgovornosti do volilcev podarila proračun Arsenoviču

Na seji smo prvič videli mestnega svetnika Franca Kanglerja, Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije, ki pa je županu napovedal obstrukcijo seje pred glasovanjem, kar so tudi storili. Sprva je sicer dejal, da proračuna ne bodo podprli, eden izmed razlogov je večmilijonski dolg občine do javnih podjetij. Omenil je, da ni zaključnih računov, iz katerih bi se videlo, kako so bila sredstva porabljena. Zahteval je pojasnila in županu dejal: “Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu.” Dodal je, da se delavci bojijo, da bodo podjetja pristala v stečaju. Dotaknil se je prodaje Farmadenta: “Tisti, ki mislijo kupiti Farmadent se sprehajajo po občini, celo nagovarjajo in se pogovarjajo z mestnimi svetniki, ki so delničarji ali celo lastniki. Za mene je to hudo narobe.”  

To pa ni bilo vse, nekaj besed je namenil tudi Karin Jurše, ki naj bi se, po njegovih besedah, sprehajala po pisarnah na občini in pomagala pri uskladitvi proračuna. Andrej Rajh – Gibanje Svoboda se je nekaj trenutkov kasneje vmešal in opozoril: “Tu se ne polemizira s svetniki, ampak ima vsaka sv skupina predstaviti svoje stališče.”   Arsenovič je Kanglerju dejal, naj se drži proračuna in ne dotika politike ter ga opozoril, da je čas potekel.

Kangler: “Ker ste tako prijazen nas, ker ste nas zaprli v stekleničko duha, vam tukaj povem, da napovedujem obstrukcijo naše svetniške skupine in bomo zapustili sejo pred glasovanjem. Zmenite se in odločite o tem proračunu. Sprejmite ga in sprejmite tudi odgovornost.”

A tisti, ki očitno prvi ni sprejel odgovornosti do volivcev, je ravno Franc Kangler. Njegova lista je prejela veliko glasov občanov Maribora, sedaj pa se v njihovem imenu ne odloča in na koncu je s to potezo podaril sprejetje proračuna v prvem branju njegovemu največjemu tekmecu na volitvah Saši Arsenoviču.

Veliko presenečenje glasovanje Gibanja Svobode

Da je proračun prenapihnjen so trdili tudi v svetniški skupini Gibanje Svoboda. Karin Jurše je poudarila, da pri pripravi proračuna niso sodelovali. “Naše stališče je bilo, da se je na podlagi preteklih izkušenj s proračuni pokazalo, da so bili v zadnjih treh letih proračuni vedno prenapihnjeni na prihodkovni strani za 20 do 30 milijonov.” Omenila je tudi, da v vsaki družini ali podjetju začnejo s finančnim načrtom na podlagi tega, koliko prihodkov pričakujejo. “V tem primeru je šlo v kontra smer,” je dodala. Ravno z Gibanjem svobode se je župan pogajal za sklenitev koalicije, med drugim so ga v drugem krogu županskih volitev podprli .

SDS ni glasoval, kljub temu, da so proračun ocenili kot prenapihnjen in poudarili, da se s financami tako ne ravna

Soodgovorni za sprejetje odloka o proračunu za leti 2023 in 2024 so zagotovo tudi člani SDS, ki so se vzdržali in niso glasovali. Poraja se vprašanje čemu, saj so ljudje na volitvah svoje glasove svetnikom namenili z razlogom, da odločajo o stvareh, ki se tičejo Maribora, sploh tako pomembni zadevi, kot je proračun občine. Na nek način so tako proračun podprli.

Zanimivo je tudi dejstvo, da je Vladimira Cokoja povedala da tudi sami ocenjujejo proračun kot prenapihnjen in izrazila, da so njihova pričakovanja bila usmerjena v to, da bo pripravljen strokovno in v skladu s predpisi. Poudarila je, da se tako s financami ne ravna, da bi bilo potrebno v proračun uvrstiti le projekte, ki imajo zagotovljeno finančno konstrukcijo, a se na koncu odločila vzdržati, prav tako kot drugi člani.

Kljub temu, da je veliko svetniških skupin bilo mnenja, da je proračun prenapihnjen in so bili skeptični nad izvedbo projektov, so naposled proračun le sprejeli. In tako se bodo nadaljevali številni projekti, gradnje brvi, obnova Lenta, projekti, ki so zagotovo tudi v osebnem interesu mariborskega župana.

Arsenovič zadovoljen in verjame v infrastrukturen proračun

Arsenovič je bil po glasovanju vidno zadovoljen. Opravičeval je, da je manjši denar za ceste, pločnike, mladino, itd. predvsem zaradi tega, ker praktično proračuna 2023 in 2024 v sebi nimatanovih investicij. Predvsem želi končati projekte kot so knjižnica, nabrežje Drave, brv na Lentu, zdravstven dom, sam pa je večkrat poudaril, da je Maribor oškodovan in prejema premalo denarja iz države ter da si tudi sam želi, da bi lahko v proračunu podelili več denarja za preostale postavke.

Zaplet ob koncu seje in med glasovanjem

Saša Arsenovič pred glasovanjem ni dopustil Igorju Jurišiču, da poda predlog svojega sklepa, prav tako ni omogočil svetnikom obrazložitve glasu. Prav tako so bili svetniki razburjeni, da glasujejo v enem glasovanju kar za proračuna za leti 2023 in 2024 ne glede na to, da sta bila predloga proračuna na dnevnem redu v dveh ločenih točkah. Ob vsem tem je bilo videti vidno dogajanje med svetniki Svobode, ki so se med tem zapletom tudi konzultirali in se očitno odločili, da glasujejo proti predlogu.

Glasovi vseh prisotnih:

Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov: Andrej Bauman ( Arsenovič za Maribor ), Aljaž Bratina ( Arsenovič za Maribor ), Aleš Ciringer ( Gasilci Maribora neodvisna lista), Tatjana Frangež (Levica ) , Tjaša Gojkovič (Lista kolesarjev in pešcev ), Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev ), Alenka Iskra ( SD – Socialni demokrati ), Boštjan Klun ( SD – Socialni demokrati ), Metka Koler ( Arsenovič za Maribor ), Jelka Kolmanič ( Arsenovič za Maribor ), Tamara Kurnik ( Arsenovič za Maribor ), Eva Lozina ( Arsenovič za Maribor ), Zdravko Luketič (Nova Slovenija – Krščanski demokrati) , Samo Peter Medved ( Arsenovič za Maribor ), Katarina Mejal ( Arsenovič za Maribor ), Matej Pavlič ( Arsenovič za Maribor ), Melita Petelin ( Arsenovič za Maribor ), Gregor Reichenberg ( Arsenovič za Maribor ) in Vid Lešnik ( Arsenovič za Maribor ).

Proti je glasovalo devet svetnikov: Andrej Rajh, Edo Pavao Belak ( Gibanje Svoboda ), Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti) , Karin Jurše ( Gibanje Svoboda ), Simona Koželj ( Gibanje Svoboda ), Leonida Polajnar ( Gibanje Svoboda ), Davorka Pregl ( Gibanje Svoboda ), Marko Slavič ( Gibanje Svoboda ), Dejan Stanko ( Gibanje Svoboda ).

Glasovali niso: Vladimira Cokoja ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Alen Filipovič ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Ivana Grgić, Dejan Kaloh ( SDS – Slovenska demokratska stranka ), Milan Lukić ( Gibanje Svoboda ), Darka Pernek Arnuš ( SDS – Slovenska demokratska stranka ).

 

Mariborski svetniki so v prvem branju sprejeli odloka o proračunu za leti 2023 in 2024. Za je glasovalo 19 mestnih svetnikov, devet jih je bilo proti. Kljub sprejetju so imeli svetniki določene pomisleke, kar nekaj pa jih je bilo mnenja, da je proračun prenapihnjen. Menijo namreč, da so sredstva na določenih postavkah prenizka. Na seji pa smo prvič videli Franca Kanglerja, ki pa je med drugim opozoril na dolg mariborske občine in župana prosil za pojasnila.

Proračun visok 192,6 milijona evrov

Po tem, ko je župan MO Maribor na pretekli seji z dnevnega reda umaknil točko o prvi obravnavi proračuna za leto 2023, se je danes odvila 2. izredna seja, na katero pa je bila vključena tudi obravnava prvega branja proračuna za leto 2024. Proračun za letos je bil predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov. Proračun za leto 2024 pa v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov.

Župan Saša Arsenovič je dejal, da so naredili vse, da bi upravičene strahove za realizacijo proračuna 2023 pregledali in potencialno zmanjšali. “Ugotovili smo, da ne začenjamo v letu 2023 nobenega novega projekta, da so vsi plod odličnega dela v prejšnjih letih in da se pravzaprav veselimo izvedbe vseh projektov.”

Vodja urada in namestnica direktorja Mestne uprave Mateja Cekić je predstavila proračun. Tekoči odhodki predstavljajo 17 odstotkov proračuna, tekoči transferji 37 odstotkov, 34 odstotkov znašajo investicijski odhodki, odplačila dolga tri odstotke in investicijski transferji devet odstotkov.

“Za področje kulture je planirano v celoti cca. 40 milijonov: 9,5 za tekoče odhodke, 30,6 pa za investicijske. Tukaj velik del predstavlja investicija center Rotovž, kjer imamo na postavki nekaj čez 17 milijonov, razlika pa so investicije, ki se nanašajo na CTN, se pravi vse kar se dela na Lentu,” je predstavila del proračuna. V šolstvu je prlaniranih 10,3 milijona, zajema nekaj več kot dvomilijonsko investicijo v OŠ Tabor 1, ostalo so tekoči stroški in investicijska vzdrževanja šol. Vrtcem namenjajo 24,6 milijonov, 22,7 milijonov od tega znašajo tekoči stroški, preostalo predstavljajo investicije. Za zdravstvo namenjajo 10,5 milijona, na komunali je planiranih 44,6 milijona, za področje športa 14,6 milijona za gospodarstvo pa 3,7 milijona.

Vlaganja v promet in komunalo

Za vodovodno omrežje planirajo 850.000 tisočakov, za kanalizacijo 6 milijonov, izpostavili so investicije v ceste, za to skupaj z vzdrževanjem prav tako namenjajo dobrih 6 milijonov. Med drugim za sanacijo Medvedove, ulico Koseskega, za krožišče Kardeljeve in Streliške ter podaljšek Proletarske brigade. Za preplastitve cest so namenili milijon evrov, za investicije in vzdrževanje javne razsvetljave 500.000 evrov.

“Proračun je prenapihnjen in nerealno načrtovan”

Lidija Divjak Mirnik – Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je proračun ocenila kot prenapihnjen in nerealno načrtovan: “Od tega je 27 milijonov zadolževanja, kar pomeni, da se do leta 2030 ne moremo zadolžiti oz. nekaj malega. Ne vi ne vaš morebitni naslednik, zadolževanja več ne more storiti. Sprašujemo se, kako bomo zaključili investicije, če denarja v proračunu ne bo, kredita pa tudi več ne moremo vzeti. Kako bomo že najete kredite sploh odplačevali?” Dodala je, da bi morali nekatere investicije ustaviti, ker so nepotrebne, med drugim nakupi gostiln in gradnja brvi.

S tem, da je proračun prenapihnjen so se strinjali tudi v svetniški skupini Gibanje Svoboda. Karin Jurše je poudarila, da pri pripravi proračuna niso sodelovali. ” “Naše stališče je bilo, da se je na podlagi preteklih izkušenj s proračuni pokazalo, da so bili v zadnjih treh letih proračuni vedno prenapihnjeni na prihodkovni strani za 20 do 30 milijonov.”  Omenila je tudi, da v vsaki družini ali podjetju začnejo s finančnim načrtom na podlagi tega, koliko prihodkov pričakujejo. “V tem primeru je šlo v kontra smer,” je dodala.

Besede je potrdila tudi Vladimira Cokoja – SDS – Slovenska demokratska stranka:Naša pričakovanja so bila usmerjena v to, da bo pripravljen strokovno in v skladu s predpisi.” Poudarila je, da se tako s financami ne ravna in spomnila, da so lani sprejemali osem rebalansov.

Arsenovič: “Proračun je samo ambiciozen”

Mariborski župan je komentiral očitke o prenapihnjenosti proračuna: “Proračun je samo ambiciozen, nič ni prenapihnjen. Kar dokazuje tudi realizacija proračuna prejšnjih štirih let, ko je mesto začelo končno delati in se ni ukvarjalo na način, da moramo najprej blagajno napolniti in potem z nje prazniti, ampak vedno uravnotežimo projekte, ki so v pripravi in za katere ne moremo vedeti, če bodo uspešni. A mi smo bili uspešni.” 

V nadaljevanju pa je dejal: “Ne dovolim si, da se za nazaj krivi kogarkoli, ki je tukaj razmišljal razvojno, in je to mesto peljal na pot razvoja. Zato, ker bomo za skoraj vsak vložen evrov na 145 milijonov, dobili od Evrope ali države nazaj. Hvala vsem, ki razmišljate razvojno.”

Kangler: “Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu”. Sejo so zapustili pred glasovanjem

Prvič se je seje udeležil tudi Franc Kangler: “Zelo zanimivo je bilo poslušati tako ene na levi kot vas spoštovani župan. Mi vam ne bomo ničesar očitali. Želimo pa imeti pojasnila. V lanskem letu med 11 in 12 milijonov neplačanih obveznosti. Nekateri ljudje čakajo, da dobijo plačilo.” V nadaljevanju je župana vprašal, če drži informacija, da je letos kar osem milijonov neplačanih obveznosti.

“Ne bo dolgo, ko boste imeli štrajk v Snagi in Nigradu,” je povedal in dodal, da delavce skrbi: “Povejte jim, da jih ne boste dali v stečaj, ali pa jim povejte, da to kar delavcem pripada, da bodo v letošnjem letu dobili.” Omenil je tudi, da svetnike župan deli na prvo in drugorazrednike. “Napovedujem obstrukcijo naše svetniške skupine in bomo zapustili sejo pred glasovanjem,” je dejal in ga pozval, da sprejme odgovornost.

Josip Rotar – Lista kolesarjev in pešcev, je izrazil zaskrbljenost glede zmanjšanja programskih postavk za kulturo, šolstvo, programe za mlade, sofinanciranje prvih zaposlitev, programe za varovanje okolja in ohranjanje narave, zagotavljanja zdravstvene oskrbe in skrbi za starejše. “Potrebno je pogledati vse možnosti, da bodo občani dodatno čim manj obremenjeni na področju komunale in vrtca. V preteklosti so bili mnogi mnogi dobri projekti v proračunu, pa se potem niso realizirali. Želimo, da bi bil župan pri realizaciji uspešen,” pa je dejal Zdravko Luketič – Nova Slovenija – Krščanski demokrati. Poudaril je, da si želijo, da bi bila pozornost namenjena starejši, omenil je tudi dnevni center za dementne.

Odbori izrazili zaskrbljenost nad sredstvi na področju športa, mladine, kulture in kmetijstva

Alenka Iskra iz odbora za mladino, šolstvo in šport je izrazila zaskrbljenost, da se na področju športa in mladine za leto 2023 na račun dviga plač in energentov krčijo sredstva za izvajanje programov. Za leto 2024 pa menijo, da je premalo sredstev namenjenih za investicije v vrtce in šole. Odbor za kulturo je pozval, da zagotovijo dodatna sredstva za programe na področu kulture.

Danijela Šerbinek iz odbora za kmetijstvo in celostni razvoj podeželja, pa je dejala: “Na proračunski postavki investicije v kmetijska gospodarstva ponovno ni planiranih finančnih sredstev.” Prosili so, da do druge obravnave te zagotovijo in pravočasno izvedejo razpis za dodelitev državnih pomoči. Odbor za finance predlaganih sklepov ni potrdil. 

Funkciji državnega srekretarja in svetnika nezdružjivi

V nelagodni situaciji se je znašel Andrej Rajh – Gibanje Svoboda. Funkciji državnega srekretarja in svetnika sta namreč nezdružjivi. “Ko sem to ugotovil, sem kontaktiral komisijo za preprečevanje korupcije, tudi mestno volilno komisijo in čakam od teh institucij navodila, kako ukrepati. Predvidoma bom od KPK navodilo dobil do konca tega tedna in s tem seznanil mestni svet in ukrepal,” je dejal v začetku seje.

Alma Mater Europaea – ECM bo med 10. in 17. marcem 2023 v soorganizaciji z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti iz Salzburga gostila 11. mednarodno znanstveno konferenco Za človeka gre: Družbeni in tehnološki razvoj za varnost in dostojanstvo, ki se uvršča v sam svetovni vrh znanstvenih konferenc in predstavlja enega najpomembnejših tovrstnih mednarodnih dogodkov v Evropi. Uradni pričetek konference bo v petek, 10. marca 2023, ob 9.30 v Slomškovi dvorani v Mariboru.

“Letošnja konferenca Za človeka gre bo potekala pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar, ki bo dogodek tudi uradno odprla. Najavljeni so najreprezentativnejši znanstveniki in akademiki, zlasti iz Evrope, ZDA in Avstralije. Konferenca bo soočila sodobna znanstvena spoznanja in politične poglede na področju družbenega in tehnološkega razvoja za varnost in dostojanstvo. Tako bomo z dialogom različnih mnenj iz vsega sveta pozvali k premagovanju sodobnih protislovij med akademskimi spoznanji, disciplinami, kulturami in državami, v skladu s principi Alma Mater Europaea – transnacionalnost, interdisciplinarnost in gradnja mostov,” je uvodoma dejal predsednik Alma Mater Europaea – ECM prof. dr. Ludvik Toplak.

Ludvik Toplak

Alma Mater bo na prihajajoči konferenci gostila vodilne evropske učenjake in miselne voditelje iz različnih disciplin. Osrednji nagovor bo imel prof. dr. Jeffrey Sachs, profesor z Univerze Columbia, svetovno znani ekonomist, avtor in globalni voditelj na področju trajnostnega razvoja. Sledili mu bodo Mariya Gabriel, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade; prof. dr. Klaus Mainzer, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti ter predsednik znanstvenega odbora konference Za človeka gre; dr. Sonia Ehrlich Sachs, raziskovalka na Univerzi Columbia in direktorica kampanje One Million CHW, prof. dr. Felix Unger, častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti; prof. dr. Martin Kemp, zaslužni profesor Univerze v Oxfordu; prof. dr. Fred R. Volkmar, profesor na Univerzi Yale; prof. dr. Jeremy Howick, profesor empatičnega zdravstvenega varstva Univerze v Leicestru in raziskovalni svetnik na Univerzi v Oxfordu ter drugi vrhunski domači in tuji strokovnjaki.

“V Evropi in svetu pada zaupanje v demokracijo, volitve in sodišča, čemur bodo posvečeni trije paneli konference. Strokovnjaki volilnega prava iz 12 evropskih držav, med njimi tudi sodnica iz Nemčije na Evropskem sodišču za človekove pravice dr. Anja Seibert-Fohr, bodo analizirali, kako se sodišča v Evropi odzivajo na kršitve pri volitvah in kako ojačati integriteto volitev,” je povedal prof. dr. Jurij Toplak, predsednik Organizacijskega odbora konference Za človeka gre.

“Konferenca Za človeka gre letos obsega več kot 80 vsebinskih sklopov. S svojimi prispevki bo nastopilo preko 300 avtorjev iz več kot 30 držav. Med njimi so akademiki iz najboj uglednih svetovnih univerz, kot so univerze Harvard, Yale, Oxford in Columbia. Spregovorili bodo o izzivih, priložnostih in rešitvah na področju družbenega in tehnološkega razvoja za varnost in dostojanstvo,” navaja podpredsednik Organizacijskega odbora konference Za človeka gre doc. dr. Luka Martin Tomažič.

Luka Martin Tomažič

Konferenca bo imela večstranski značaj. “Svetovna znanstvena dognanja želimo predstaviti neposredno domačim pedagogom, znanstvenikom in študentom, soočiti domača znanstvena spoznanja s svetovnimi trendi, posebej pa opozoriti na humanistični vidik, da bodo družbene in tehnološke spremembe v službi varnosti in dostojanstva človeka,” še izpostavlja prof. dr. Ludvik Toplak.

“Pri konferenci aktivno sodelujejo študenti. Doktorski predstavljajo svoje raziskave, magistrski pripravljajo in objavljajo recenzije, dodiplomski pa pišejo povzetke referatov,” sporoča izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič, koordinator študijskega procesa na Alma Mater.

Med spremljajočimi dogodki 11. mednarodne konference Za človeka gre bo Alma Mater Europaea izkazala posebno pozornost znanstvenikom, ki so s svojim družbeno odgovornim delom posebej prispevali k razvoju znanosti in humanih odnosov med ljudmi v svetu ter posebej prispevali k razvoju Alma Mater v minulih petnajstih letih.

Alma Mater Europaea

Na posebni slovesnosti, ki bo potekala 10. marca 2023 ob 12.30 v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor, bomo podelili častne doktorate: Jeffrey David Sachs, eden vodilnih ekonomistov 20. in 21. stoletja, prejme naziv častni doktor za izjemni prispevek razvoja ekonomske znanosti, trajnostnega razvoja v globalnem pogledu ter za doprinos pri razvoju socialno-ekonomske tranzicije v Republiki Sloveniji; Sonia Ehrlich Sachs prejme naziv častni doktor za izjemni znanstveni prispevek na področju pediatrije, krepitve humanitarnih odnosov in trajnostnega razvoja na področju javnega zdravja; častni predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti profesor Felix Unger prejme naziv častni doktor za izjemne dosežke na področju medicinske znanosti in humanizma ter za akademsko in organizacijsko podoro pri razvoju Alma Mater Europaea – ECM.

To je že enajsta letna mednarodna znanstvena konferenca Alma Mater. Med govorci dosedanjih konferenc so bili trije evropski komisarji, dekanja pravne fakultete Oxford Mindy Chen-Wishart, profesor univerze Harvard Mark Tushnet, profesor na Oxfordu Jacob Rowbottom, nemški politolog Werner Weinfeld, član nadzornega sveta Facebook-a in Instragram-a ter nekdanji podpredsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Andras Sajo in svetovno znani filozofi Alain Badiou, Jean-Luc Nancy in Srečko Horvat.

Alma Mater Europaea – ECM ima 1800 študentov na 24 študijskih programih na doktorski, magistrski in dodiplomski stopnji. Lahko se pohvali z najvišjo zaposljivostjo diplomantov med univerzami in fakultetami v Sloveniji.

Evropska akademija znanosti in umetnosti je združenje dva tisoč znanstvenikov, med katerimi je 34 prejemnikov Nobelove nagrade. Sedež ima v Salzburgu.

Vodstvo mariborskega proizvajalca sukancev A&E Europe, ki je del ameriške globalne skupine Elevate Textiles, je danes svet delavcev in sindikat seznanilo s strateškimi in organizacijskimi ukrepi, ki peljejo v postopno zapiranje obrata v Mariboru. Napovedali so tudi skorajšnji začetek pogajanj glede pravic zaposlenih z delavskimi predstavniki.

Kot so sporočili iz podjetja, bo ukinjanje proizvodnje v sedanjem obsegu trajalo več mesecev in se bo predvidoma odvilo v dveh fazah, predvidoma spomladi in poleti. Vzrok za takšno odločitev naj bi bil, da nadaljevanje proizvodnje v Sloveniji iz poslovnega vidika ni več smiselno.

Potrebe globalnih in lokalnih trgov, na katerih je družba aktivna, so se namreč v zadnjih letih močno spremenile, kar je vplivalo tudi na dejavnost mariborskega obrata, so pojasnili v podjetju in dodali, da načrtovani cilji po pozitivnem rezultatu v letu 2021 zaradi težkih razmer na trgu in ostalih dejavnikov niso bili doseženi. Podjetje s 103 zaposlenimi je namreč beležilo slabih 960.000 evrov čiste izgube.

Po besedah direktorja podjetja Jürgena Drescherja njihova prizadevanja v zadnjih dveh letih, da bi proizvodnjo v Sloveniji preobrazili v vzdržen poslovni model, niso uspela. Med razlogi za to je navedel strategije poslovnih partnerjev, pa tudi dolgoročni vpliv pandemije, težave v dobavnih verigah in logistiki, inflacija.

“Vsemu temu se je v zadnjem obdobju pridružil še nepredvidljiv razvoj trga na dolgi rok in enormno povečanje cen elektrike in plina, ki so ga lahko preko povišanja cen le deloma prenesli na kupce, to pa je pripeljalo do tega, da je družba pričela s postopki, kot jih predvideva veljavna zakonodaja pred sprejetjem odločitve o zmanjšanju gospodarske aktivnosti,” je dodal Drescher.

Še ena od direktoric Kristen Hughes pa je dejala, da predlog svetu delavcev in sindikatu za pričetek pogajanj o postopnem zaprtju proizvodne dejavnosti ni prišel zlahka, saj se zavedajo, bo to težek čas tako za njih, še bolj pa za zaposlene. Zagotovila je, da je njihova največja skrb zdaj učinkovit socialni dialog, skozi katerega bodo v čim krajšem času poskušali najti sprejemljive rešitve.

Da bi čim bolj omejili negativne posledice zaprtja obrata, se jim po besedah tretjega člana uprave Christopherja Alta zdi namera o postopnem, dvofaznem zapiranju obrata najboljša rešitev. V tem času bodo namreč imeli delavci več možnosti za načrtovanje svoje prihodnosti in iskanje nove zaposlitve, tudi s pomočjo dosedanjega delodajalca.

Mariborsko podjetje A&E Europe, nekoč Tovarna sukancev in trakov Maribor, je leta 2006 postalo del ameriške globalne družbe American & Efird oz. Elevate Textiles, ki velja za vodilnega proizvajalca industrijskih, avtomobilskih in gospodinjskih sukancev.

Takrat okoli 160 zaposlenih v mariborskem obratu je tik pred koncem leta 2020 začelo z opozorilno stavko zaradi “odnosa podjetja do zaposlenih in splošnega nezadovoljstva”, sodu pa je izbilo dni izplačilo 250 evrov božičnice, kar je bilo po oceni sindikata premalo glede na delo v epidemiji in dobre poslovne rezultate.

Sredi januarja 2021 so začeli s stavko in nato s pomočjo Konfederacije slovenskih sindikatov (KSS) v pogajanjih marca dosegli podpis prve kolektivne pogodbe v zgodovini podjetja, s katero so le uspeli izboljšati svoje plače. Maja istega leta je zaposlene obiskal donedavni predsednik Borut Pahor in bil takrat vesel, da so zaposleni v dialogu z vodstvom podjetja uspeli doseči izboljšanje svojega položaja.

Prvi mož sindikata KSS Gvido Novak je za STA potrdil, da so jih na današnjem sestanku seznanili z odločitvijo latnikov, ki je zaposlene precej presenetilo. Tudi sam je povedal, da so govorili zlasti o finančnih težavah in energetski draginji, čeprav bi po njegovih informacijah lahko šlo tudi za izčrpavanje podjetja ter namera za selitev proizvodnje v enega od povezanih podjetij v Nemčiji.

“Danes smo prejeli predlog programa presežnih delavcev, pri čemer meril in kriterijev še nismo določili, smo s epa dogovorili, da bomo to storili skupaj. Znova se sestanemo sredi marca, pred tem pa bomo preučili vse dokumente, ki so nam ji dali danes,” je dejal Novak, ki napoveduje, da bodo zaposleni dobili odpravnine, glede česa več pa je zaradi finančnih težav podjetja precej skeptičen.

vir: sta

Vabimo vas k ogledu današnje oddaje Report na BK TV ob 18. uri. Napovedali bomo Festival Dnevi komedije Pekre ter Dneve Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi. Spomnili pa se bomo tudi na 60 let Centra za sluh in govor Maribor.

Umetniški vodja Festivala komedije Pekre in selektor predstav Rado Pavalec ter predsednik Turistično kulturnega društva Pekre Zlatko Partlič bosta povedala, katere predstave se bodo letos odigrale na dnevih komedije. Ti se začnejo že ta petek, 3. marca 2023, z uradnim odprtjem in prvo predstavo. Zaupala sta nam še, kako je potekal izbor predstav, kje in kdaj se lahko kupijo vstopnice ter nekaj zanimivosti o samem festivalu.

Samo Rumež, direktor Centra za sluh in govor Maribor, bo predstavil zgodovino tega centra, ki je nastal pred 60 leti v ambulantah takratnega mariborskega zdravstvenega doma. Izvedeli boste še, kako se je center v vseh teh letih razvil to pomembne ustanove na Štajerskem, pa tudi, kaj si ob 60-letnici želijo. Obljubljene imajo namreč nove prostore.

Miha Krajnčevič, direktor Hrama kulture Arnolda Tovornika, in Vili Rezman pa bosta predstavila program Dnevov Arnolda Tovornika. Tako katere predstave si bodo obiskovalci lahko ogledali, kot tudi izid nove knjige in ostale spremljajoče dejavnosti.

Zavod Mars vabi družine, da v soboto, 11. marca, pridejo v Vetrinjski dvor, kjer bo ustvarjalna delavnica z izdelovanjem ladjic za Gregorjevo in svečk iz čebeljega voska. Pa še koncert pripravljajo.

To pa pravzaprav še ni vse, saj se bodo lahko obiskovalci nato podali na interaktivno pot do Koblarjevega zaliva ter na koncu sprehoda spuščali Gregorčke, torej ladjice) iz splava v Dravo.

Sobotni program ustvarjanja se začne ob 16. uri, ko je na vrsti ustvarjalnica, izdelovanje plovil iz naravnih materialov in pogovori o običaju, prav tako tudi izdelava sveč iz čebeljega voska. Obiskovalci pa se bodo lahko tudi igrali z igrami preteklosti.

Ob 17. uri se začne koncert, na katerem bosta nastopila Jure Pišek in pevka Katarina Samobor

Ob 17.45 pa bo sledil sprehod po interaktivni pot od Vetrinjskega dvora do Koblarjevega zaliva

Od 18.30 do 19. ure pa spuščanje ladjic v sodelovanju s Potapljaškim društvom Maribor in Turističnim društvom Maribor.

Mariborski mestni svetniki se bodo danes sešli na izredni seji, na kateri bodo obravnavali predlog proračuna občine za letošnje leto. Prva obravnava je bila predvidena že januarja, a je župan Saša Arsenovič takrat umaknil to točko s seje mestnega sveta. Tokrat imajo mestni svetniki na mizi tudi predlog proračuna za prihodnje leto.

Kot izhaja iz objavljenega gradiva za današnjo sejo, je proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov.

To je podobno kot v prvem predlogu, ki ga je županova ekipa predložila za sejo konec januarja, a je Arsenovič takrat napovedal dodatna usklajevanja. Pomisleke je imela predvsem druga največja svetniška skupina, Gibanje Svoboda, s katero se župan pogaja za sklenitev koalicije.

Sodeč po prvih javnih izjavah njenih predstavnikov, je Svoboda še vedno nezadovoljna, saj je proračun po ocenah te stranke še vedno previsok. Zato je potrditev proračuna na današnji prvi obravnavi še vedno vprašljiva. “Nov predlog proračuna je enak kot tisti, ki ga je župan umaknil, s tem da je prihodkovno stran dvignil še za pol milijona evrov,” je prejšnji teden za STA povedala mestna svetnica Karin Jurše.

Arsenovič vztraja, da predlog proračuna zajema le projekte, ki že tečejo. Obenem pravi, da se bodo finance s proračunom za 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov, izravnale. “Ko ju damo skupaj, pridemo na povprečno 167 milijonov, kar je za tako veliko občino nek minimum,” je dejal v pogovoru za STA.

vir: sta

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je lansko leto sklenil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini 2,6 milijona evrov, kar predstavlja 0,86 odstotka celotnih prihodkov. Po besedah direktorja Antona Crnjaca je to glede na okoliščine dober rezultat. Za letošnje leto napoveduje uravnotežen rezultat.

Crnjac je v predstavitvi lanskega končnega poročila članom sveta zavoda na današnji seji povedal, da je na njihovo delovanje v začetku leta 2022 še močno vplivala epidemija covida-19.

Zaradi velikih obremenitev so bili priča odhodom zaposlenim, dodaten izziv za poslovanje bolnišnice pa so predstavljale podražitve energentov in materialov.

“Kljub temu smo povečali obseg dela ter zniževali stroške pri nabavah in zalogah, še vedno pa ostaja težava podcenjenost terciarja dve,” je dejal.

Poudaril je, da so v drugi polovici leta stalno zmanjševali izgubo, zato je s končnim poslovnim rezultatom zadovoljen, čeprav je sprva napovedoval uravnoteženo poslovanje. “Pred slabima dvema letoma je imela ta bolnišnica sedem milijonov evrov minusa, stalno se izboljšujemo, nimamo likvidnostnih težav ali dolgov, zato menim, da smo na pravi poti,” je ocenil Crnjac in napovedal, da bo 2023 “leto stabilizacije in nadaljnjih izboljšav našega dela”.

Predsednik sveta zavoda Aleš Šabeder je označil lansko poslovanje UKC Maribor kot “solidno”.

“Zmeraj je lahko boljše, a sem zadovoljen, glede na to da je bil novi svet zavoda ob polletju soočen z več kot tri milijone evri izgube,” je dejal. “Še posebej me veseli, da je bilo za približno deset milijonov evrov ustvarjenega dodatnega programa, kar pomeni, da je bilo veliko narejenega na skrajševanju čakalnih vrst,” je dodal.

V obravnavi letnega poročila je nekatere člane sveta zavoda zmotila slaba izrabljenost drage medicinske opreme, a je vodstvo kliničnega centra pojasnilo, da navedeni podatki niso zanesljivi, saj še čakajo podrobnejša navodila, kako jih beležiti.

Člani sveta zavoda so poročilo sprejeli, so pa do naslednje seje zahtevali podrobnejše poročilo o obvladovanju tveganj in poročilo notranje revizije o nerealiziranih priporočilih za izboljšanje poslovanja.

Več pomislekov so imeli pri seznanitvi z oceno poslovanja UKC Maribor za letošnji januar, ki kaže presežek odhodkov nad prihodki okoli 430.000 evrov. To je nekoliko bolje kot januarja lani, a kljub temu je svet zavoda pozval upravo, naj mesečno spremlja realizacijo po klinikah, da bodo lažje obvladovali položaj.

V pregledu podjemnih pogodb se je izkazalo, da so v UKC Maribor lani sklenili 491 podjemnih pogodb in izdali 626 soglasij zaposlenim za delo drugod.

Članica sveta zavoda Mojca Gornjak je opozorila na primer, ko je zaposleni na radiologiji novembra lani delal po podjemni pogodbi 253 ur, kar upoštevaje redno delo pomeni, da je cel mesec delal vsak dan 20 ur. Član Marjan Mačkošek pa je kot zaskrbljujoče izpostavil dejstvo, da več kot 25 odstotkov zaposlenih v UKC dela po podjemnih pogodbah ali drugod.

Crnjac je pojasnil, da je večina podjemnih pogodb sklenjena za izvajanje programov za skrajševanje čakalnih dob, zato njihovo veliko število ne bi smelo biti težava. Bodo pa preučili sporne primere, da preverijo, če prihaja do morebitnih nepravilnosti, je zagotovil.

Čakalne dobe se sicer ne zmanjšujejo

Na začetku januarja 2022 je na prvo zdravstveno storitev čakalo 38.405 pacientov, konec decembra pa 51.191, kar je 33 odstotkov več kot v začetku leta. Vodstvo kliničnega centra je pojasnilo, da je tako zaradi stalno naraščajočega priliva bolnikov.

Crnjac je izpostavil tudi po njegovih besedah uspešno izvajanje investicij. Lani so zaključili selitev oddelka za pljučne bolezni in izgradnjo dvigal v kirurški stolpnici. Gradbena dela za nadgradnjo onkološkega oddelka se bodo po njegovih napovedih začela najkasneje maja letos in pred poletjem tudi prenova prostorov pljučnega oddelka v negovalno bolnišnico. Slednja mora biti zaključena do konca tega leta.

Izgradnja nove infekcijske klinike naj bi se začela prihodnje leto, stekle pa so priprave na postavitev covidne kontejnerske bolnišnice. Letos naj bi se začela še širitev kardiokirurške intenzivne enote, Crnjac pa upa tudi na čimprejšnjo nadgradnjo urgentnega centra.

Pojasnil je, da so ta teden prejeli dopis ministrstva za obrambo, da je pristajališče za helikopterje znotraj UKC Maribor premajhno. Ker v kliničnem centru ne pristajajo na predlog, da bi helikopterji znova pristajali v vojašnici, bodo poskušali začasno razširiti pristajališče na bližnja parkirišča. Pravi helioport je predviden na vrhu urgentnega centra, ko bo ta zgrajen v celoti – pred leti so ga zgradili samo do prve faze.

vir: sta