Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Ministrstvo za infrastrukturo je razpis za podelitev koncesije za izvajanje storitev obratovanja na mariborskem letališču, ki se je iztekel te dni, podaljšalo do 10. marca. Kot so za STA pojasnili na pristojnem ministrstvu, naj bi zanimanje bilo, a želijo morebitni ponudniki pred dokončno odločitvijo še nekaj dodatnih informacij.

Več informacij v zvezi z razpisom in nadaljnjo usodo trenutno skoraj povsem mirujočega letališča za zdaj na infrastrukturnem ministrstvu, na čelu katerega je znova Alenka Bratušek, niso posredovali. Z njim sicer že od leta 2019, ko je od najema odstopila družba Aerodrom Maribor v lasti kitajskih vlagateljev, začasno upravlja državna družba DRI.

Kot so decembra ob objavi razpisa pojasnili na ministrstvu, je predmet koncesije, ki naj bi bila sklenjena za deset let, izvajanje storitev obratovanja mariborskega letališča v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture.

Ker drugih uradnih pojasnil za zdaj ni, je časnik Večer poročal o neuradnih informacijah, da morebitni ponudniki zahtevajo še nekatere številke v zvezi z letališče, ki pa seveda že dlje časa niso preveč obetavne, saj letališče bolj ali manj sameva. Po podatkih pristojnega ministrstva je lani letališče beležilo le še 3919 potnikov ter slabih 24 ton tovora, prihodki pa so bili na ravni predlanskih.

Država je sicer nedavno sprejela zakon, ki naj bi za zagotovitev večje letalske povezljivosti Slovenije letalskim prevoznikom pomagal z okoli 5,6 milijona evrov subvencij letno.

Z njim bodo vzpostavili shemo državne pomoči za začetek obratovanja novih letalskih prog v obliki subvencij do največ polovice letaliških pristojbin v zvezi s progo. Do denarja bodo sicer upravičeni prevozniki, ki opravljajo mednarodni zračni prevoz na katerokoli letališče v Sloveniji, torej tudi v Maribor.

Vprašanje pa je, koliko letalske prevoznike zanima prihod na mariborsko letališče. Nenazadnje je ministrica Bratušek, takrat še v vlogi državne sekretarke, na januarskem zaslišanju pred odborom za gospodarstvo ob sprejemanju zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti dejala, da so možnosti tudi za Maribor, ob tem pa dodala: “Iskreno pa povem, da skoraj dvomim, da bi našli nekoga, ki bi mu tudi na ta način subvencioniran let bil zanimiv.”

Na poznejšem zaslišanju pred matičnim parlamentarnim odborom je kot kandidatka za ministrico sicer dejala, da si želi, da bi našli upravljavca, ki bi letališču dal vsebino.

“Upam in pozivam, tudi promovirati smo poskušali čim bolj razpis, da ga zainteresirani ne bi spregledali, ter da bi tako res imeli bolj srečno roko kot vlada, ki je pred leti našla najemnika, a se je visoko leteča zgodba takrat slabo končala,” je dodala.

Medtem še vedno poteka tudi predolgo sprejemanje državnega prostorskega načrta, s katerim bi lahko bodočemu upravljavcu omogočili nadgradnjo letališke infrastrukture. Pristojni naj bi bili trenutno v fazi priprave dopolnitev in novelacij strokovnih podlag.

vir: sta

Zaključena je ena od desetih faz energetske sanacije OŠ Tabor I – sanirane so bile štiri učilnice in zunanji del fasade, so sporočili iz mariborske občine.

“Notranji prostori se bodo sanirali postopno, da se lahko šola in učenci s pedagoškim delom usklajujejo s potekom del. Izvedena bo tudi energetska sanacija fasade s fasadnim stavbnim pohištvom po smernicah Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,” zapišejo v nadaljevanju.

Izvajalec del je podjetje MATA TiM, načrtuje se, da bodo dela zaključena do konca meseca avgusta.

Vrednost del je 2.5 milijona EUR za kar je mariborska občina deloma pridobila tudi sofinancerska sredstva.

“Ravnokar se je v prostorih Hrama kulture Arnolda Tovornika zaključil jubilejni 120. redni občni zbor PGD Selnica ob Dravi. Ne samo, da letos naše društvo praznuje okroglo obletnico, po 10 letih predsedovanja in 16 letih poveljevanja sta se od vodstva poslovila predsednik Štruc Igor in poveljnik Amon Franc,” so zapisali v PGD Selnica ob Dravi.

Člani so za novega predsednika izvolili dosedanjega namestnika predsednika, Deželak Martina in za poveljnika, dosedanjega namestnika poveljnika, Šteger Klemna. “Prav tako se je »pomladil« UO kot tudi poveljstvo. Ob podpori starejše generacije se oba veselita novih izzivov in zavedata svoje odgovornosti,” dodajo.

Ena izmed prioritetnih nalog novega vodstva bo organizacija svečane slovesnosti ob 120. obletnici društva v mesecu maju ter zaključek projekta izgradnje prizidka h gasilskemu domu.

“Ko bo dom končan bomo mi tisti, ki bomo vanj prinesli novo zgodbo. Tako poveljnik kot predsednik se strinjata, da en človek sam ne more veliko postoriti. Pomembno je medsebojna pomoč, medgeneracijska povezanost ter zaupanje in sodelovanje celotnega članstva. Igorju in Francu se še enkrat zahvaljujemo za njun trud, opravljeno delo, zaupanje in vodenje društva. Novemu vodstvu pa želimo uspešno delo in uresničitev vseh zastavljenih ciljev,” zapišejo.

“V Mestni občini Maribor v zadnjih letih intenzivno gradimo mrežo trajnostne mobilnosti, jo spodbujamo in ustvarjamo primerno infrastrukturo v mestu, da obiskovalci niso odvisni samo od osebnega avtomobila,” so zapisali na mariborski občini.

Obiskovalcem mesta oziroma tekem NK Maribor, ki se odvijajo v Ljudskem vrtu in v mesto naenkrat pride večje število ljudi, so za prihod v mesto oziroma v bližino Ljudskega vrta na voljo številne možnosti za dostop do stadiona, dodajo: “Večina tekem se odvija čez vikend, ko je brezplačno na voljo okoli 2.500 urejenih parkirnih mest, v bližini so urejene kolesarske steze, stojala za kolesa, na voljo avtobusne postaje, MBajk postaje.”

Ob tem dodajo: “Obiskovalce pozivamo, da se proti Ljudskemu vrtu odpravijo pravočasno, da se izognejo morebitni slabi volji zaradi povečanega prometa, iskanju parkirnega mesta in napačnemu parkiranju.”

Da bo načrtovanje poti lažje, so pripravili zemljevid, kjer so označena vsa parkirna mesta v mariborski občini v bližini Ljudskega vrta, kolesarske steze, stojala za kolesa, postajališča MBajk, avtobusna postajališča in garažne hiše. “Prav tako spominjamo vse obiskovalce mesta, da sta ob vikendih na voljo parkirišči na Razlagovi ulici pri Mestni občini Maribor in parkirišče na Smetanovi ulici, ki je v upravljanja Univerze v Mariboru.”

Uporabniki mestnega potniškega prometa lahko za lažje načrtovanje poti uporabijo tudi mobilno aplikacijo M Mobilnost, ki deluje na obeh operacijskih sistemih Android in iOS, in prikazuje prihod avtobusov v realnem času.­

Univerza v Mariboru v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) izvaja 23 pilotnih projektov za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Vrednost projekta je 26.009.119,83 evra, od tega je 24.095.588 evrov financiranih iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost. Aktivnosti so se začele izvajati 1. 7. 2022, nadaljevale pa se bodo vse do konca leta 2025.

Na Univerzi v Mariboru v skladu s področjem Pametna, trajnostna in vključujoča rast Načrta za okrevanje in odpornost v obdobju 2022–25 izvajajo pilotne projekte, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo slovenskega visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Z načrtovanimi aktivnostmi želijo na Univerzi v Mariboru doseči kurikularno prenovo in spremembe za zeleno, odporno, trajnostno in digitalno povezano univerzo.  Z načrtovanimi vsebinami pilotnih projektov se navezujejo na cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov, ki poziva vse učeče se, da do leta 2030 pridobijo znanje in veščine, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, med drugim tudi z vključevanjem okolijskih in podnebnih vprašanj v visokošolsko izobraževanje, ki ob hkratni uporabi digitalnih tehnologij kot dodatnih močnih omogočevalcev zelenega prehoda pospešuje trajnostno ravnanje pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev.

Osredotočanje na usklajevanje pričakovanja trga dela glede znanj diplomantov ter oblikovanje kurikula

Pilotni projekti se na eni strani osredotočajo na usklajevanje pričakovanja trga dela glede znanj diplomantov ter oblikovanje kurikula, ki bo usklajen z deležniki, na drugi strani pa zadovoljujejo potrebo po zagotavljanju digitalnih znanj in kompetenc za zeleni prehod ob upoštevanju kakovostne študentske izkušnje z ustrezno infrastrukturo, ki bo prilagojena prožnim oblikam poučevanja in učenja. S pridobljeno investicijo se je tako zagotovila večja prilagodljivost in odpornost Univerze v Mariboru na potrebe okolja in pričakovanja pri izpolnjevanju ciljev strateških dokumentov na področju visokega šolstva tako na EU kot na nacionalni ravni. Univerza v Mariboru bo imela z izvedbo pilotnih projektov možnost oblikovanja kombinacije znanja, ki bo diplomantom omogočalo hiter oziroma zgodnji vstop na trg dela ter jih še dodatno spodbujalo k vseživljenjskemu izobraževanju.

S projektom bodo  vplivali na številna ključna družbena in gospodarska področja

S pilotnimi projekti bo Univerza v Mariboru izvedla pričakovanja do visokošolskega zavoda za izpolnitev ciljev Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva predvsem na področju vseživljenjskega učenja in mikrodokazil. Prav tako je z izvedbo pilotnih projektov možno izboljšanje digitalnih vsebin in kompetenc za digitalno preobrazbo. Univerza v Mariboru ima s pilotnimi projekti možnost zelenega in ustvarjalnega razvoja visokošolske dejavnosti, ki bo predstavljal podlago za poklice in izzive prihodnosti. Zaradi širokega spektra študijskih in znanstvenih področij, ki jih razvijajo zaposleni na fakultetah Univerze v Mariboru, bodo s projektom vplivali na številna ključna družbena in gospodarska področja, med temi zlasti: zeleno digitalno poslovno prakso, podnebno inovativne agroživilske sisteme, trajnostne gradnje, zeleno mobilnost, regenerativni urbanizem in arhitekturo, zeleno logistiko ter oskrbovalne verige, varovanje, ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti, trajnostno inženirstvo, zeleno kemijo, kemijsko inženirstvo, biotehnološka podjetja in zdravstvo, obnovljive vire in trajnostno rabo energije, trajnostni turizem 5.0, zdrav življenjski slog za zdravje ljudi, komuniciranje podnebne krize za uspešen prehod v zeleno družbo, prehod v brezpapirno poslovanje za zeleno in digitalno povezano Univerzo v Mariboru itd.

Univerza v Mariboru predstavlja nekaj pilotnih projektov

Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj, Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja aktivnosti: 1. 7. 2022 – 30. 6. 2025

Projekt »Bionika, pilotni organizacijski modeli strokovnega izobraževanja in sistemsko razmišljanje za digitalni, zeleni in trajnostni razvoj« (krajše: Bionika) naslavlja problematiko zagotavljanja ustreznih kompetenc gorenjskih podjetij na področju Informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), digitalizacije in trajnostnega razvoja. Namen pilotnega projekta, ki se bo izvajal na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru (v obdobju od 1. 7. 2022 do 30. 6. 2025) je vzpostavitev trajnostnega sistema, ki bo omogočal pregled ključnih tehnoloških trendov in potreb gorenjskega gospodarstva s pomočjo ekspertnih skupin, metod umetne inteligence ter podatkovne analitike. Identificirane bodo tudi potrebe po najnovejši opremi, ki bo omogočila izobraževanje na področju digitalizacije. Krajša izobraževanja s področja IKT, digitalizacije, organizacijskih modelov, sistemskega razmišljanja, kibernetske varnosti, inovativnega inženiringa poslovnih sistemov, družbe 5.0 in trajnostnega razvoja bodo namenjena tako zaposlenim kakor tudi bodočim zaposlenim, mladim, študentom, osipnikom, učiteljem ter vsem zainteresiranim v smislu vseživljenjskega učenja, z namenom hitrejšega posredovanja aktualnih vrhunskih znanj, ki so usvojena v okviru Univerz, v delovna okolja. Potrdila o uspešno opravljenih izobraževanjih bodo posredovana v obliki mikrodokazil. Ker pa bo treba zagotoviti tudi ustrezne kompetence visokošolskih učiteljev, bo v okviru projekta preizkušen tudi model »učenja učiteljev«, kjer bodo identificirana in razvita nova znanja za bolj učinkovito digitalno posredovanje aktualnih učnih vsebin.

Agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, Rektorat Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja projekta: 1. 12. 2022 – 30. 11. 2025

Projekt koordinira Rektorat Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 12. 2022 do 30. 11. 2025. V okviru pilotnega projekta bodo v sodelovanju s fakultetami pripravili podporno okolje za agilni razvoj izobraževanj in mikrodokazil, s katerim bi povečali odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega izobraževanja glede na potrebe celotne družbe, krepili mednarodno vpetost ter izboljšali dostopnost vseživljenjskega učenja v visokem šolstvu. Zaradi obsega kompetenc, ki so del visokošolskega izobraževalnega procesa, razvoja znanosti in stalno spreminjajočega družbenega konteksta je nemogoče razviti vnaprej pripravljen in skozi čas stabilen nabor potrebnih kompetenc, ki naj bi jih poučevalo visoko šolstvo, zato potrebujemo heterogeno podporno okolje, ki temelji na neprekinjenem razvoju in sodelovanju vseh deležnikov. Dodatno želijo proučiti različne pristope za razvrščanje znanj, spretnosti in kompetenc ter njihovo povezovanje z obstoječimi in poklici prihodnosti. Načrtuje se oblikovanje kataloga v okviru izobraževanj UM. Pridobivanje informacij s trga dela ter napovedi prihodnjih potreb družbe bo potekalo v sodelovanju z ostalimi projekti NOO in zunanjimi deležniki. To bo omogočilo identifikacijo priložnosti za kurikularno prenovo, razvoj inovativnih oblik in načinov prenosa znanja v družbeno okolje, oblikovanje strukturiranih mikrodokazil in digitalizacijo razvoja izobraževanj za agilnejši odziv na potrebe družbe. Izobraževanja vključujejo tradicionalne visokošolske študijske programe in krajše prožne izobraževalne oblike za identificirane ciljne populacije z namenom lažjega prehoda na trg delovne sile, odpornosti na spremembe trga dela in zagotavljanja konkurenčnega trajnostnega razvoja družbe.

Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja projekta: 1. 1. 2023 – 31. 12. 2025

Projekt izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025. Hiter razvoj novih biomedicinskih tehnologij, kot so multi-omske tehnologije ter in vitro modeli, igra ključno vlogo pri konkurenčnosti v farmacevtski industriji, biotehnološki industriji, v kliničnih laboratorijih in javnozdravstvenih ustanovah. Nekatere tehnologije, na primer sekvenciranje naslednje generacije, gensko testiranje ter farmakološki testi, postajajo del rutinskega dela in (pred)klinične diagnostike, vendar njihova uporaba zahteva interdisciplinarno dousposabljanje zaposlenih, čemur javne ustanove ter podjetja le s težavo sledijo. Pri uporabi sekvenciranja naslednje generacije in drugih multi-omskih tehnologij, ki generirajo ogromno število podatkov, se uporabljajo nove aplikacije in orodja, za katera so potrebna dopolnilna usposabljanja na področju bioinformatike. Interdisciplinarna znanja so nujna tudi za vzpostavitev in delovanje sodobnih biotehnoloških in biomedicinskih podjetij. Le-ta ob učinkovitem obvladovanju tveganj in preprečevanju nesreč znatno manj obremenjujejo okolje kot težka industrija in so pomembna za zeleni prehod. Vse to zahteva vrhunska znanja in kompetence (npr. usposobljenost za varnost pri delu z gensko spremenjeni organizmi, obvladovanje biološke varnosti) ter sledenje ustrezni zakonodaji (npr. farmakovigilanca).

Zaradi vsega naštetega se pojavlja vse večje povpraševanje po dousposabljanju zaposlenih. Vse bolj se izkazuje tudi potreba na nivoju visokošolskih programov s področja znanosti in življenjskih ved. Ti so velikokrat (pre)ozko usmerjeni na izbrano študijsko smer (npr. kemija, računalništvo), ne podajajo pa znanj z interdisciplinarnega vidika. Tako se pojavlja vse večji interes, da se preko vseživljenjskega učenja in mikrodokazil, kakršna bodo ponujena tekom projekta na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, pridobijo veščine, znanja in kompetence, ki so potrebne v primeru zaposlitve na širšem interdisciplinarnem področju.

Prehod v brezpapirno poslovanje za zeleno in digitalno povezano Univerzo v Mariboru, Rektorat Univerze v Mariboru, Obdobje izvajanja projekta: 1. 10. 2022 – 31. 12. 2025

Projekt se bo izvajal na Rektoratu Univerze v Mariboru med 1. 10. 2022 do 31. 12. 2025. Projekt predstavlja osnovne aktivnosti pilotne vpeljave brezpapirnega poslovanja na vseh članicah Univerze v Mariboru in bo omogočil sinergijske učinke tako za študente Univerze kot druge zunanje deležnike in njene zaposlene. Z uvedbo brezpapirnega poslovanja se tako sledi potrebnim sistemskim spremembam visokega šolstva na infrastrukturnem nivoju ob povečani uporabi IKT preko nizkoogljične etične digitalizacije. Predlagan sistem bo omogočil bolj optimalno podporo visokošolskim učiteljem preko trajnostno naravnane in zelene prilagoditve infrastrukture. Koncept razmišljanja »digital first« nakazuje premik v organizacijski kulturi. S prehodom na večjo uporabo digitalne tehnologije v temeljnih procesih visokošolskega delovanja se spodbuja porast digitalnih kompetenc in digitalne pismenosti vseh deležnikov in tako vzpostavlja sistemsko in normativno okolje, ki spodbuja digitalno preobrazbo. Pripravljena bo pilotna vpeljava brezpapirnega poslovanja v podporo izobraževalni, raziskovalni in umetniški dejavnosti, ki so medsebojno neločljivo povezane, za izbrane tipe dokumentov/procesov. Rezultat projekta bo omogočil digitalno vodenje brezpapirnih procesov, ki bodo z uporabo digitalnega podpisa in identifikacije lahko potekali na daljavo, z občutno znižanimi krajevnimi in časovnimi omejitvami.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, in Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z načrtom v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5), za ukrep investicija F. Izvajanje pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za pripravo izhodišč za reformo visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: projekt Pilotni projekti za prenovo visokega šolstva za zelen in odporen prehod.

V tokratni oddaji Report napovedujemo petkove Vinske brbončice v Selnici ob Dravi, sobotni začetek filmov v Minoritih in predstavljamo dokumentarni film Kurent.

Peter Rataj nam je razkril program in gosta tokratnih Vinskih brbončic, ki se bodo odvile danes, v petek, 24. 2. 2023, med 18. in 22. uro. Glasbeni gost bo Slavko Ivančič z bendom, ki bo kar dvakrat na odru med pokušino odličnih vin in delikates. Mihael Toš je ustvaril dokumentarni film o kurentu, v katerem je zbral strokovnjake, ki so vsak s svojega področja predstavil kulturno in etnografsko dediščino kurenta ter pogled nanj s turističnega in zgodovinskega vidika. Ksenija Repina in Urška Breznik pa sta predstavili projekt Film in Minoriti, ki se začne s sobotno prvo projekcijo filmov v Kulturni čertrti Minoriti.

Poglejte oddajo Report, kjer izveste več o napisani vsebini.

V občini Ruše se je danes odvila 3. seja Občinskega sveta Občine Ruše. Med drugim so naposled le imenovali nadzorni odbor, odvilo se je tudi prvo branje pororačuna za letošnje leto. Ruški proračun je  v prvem branju predvideval 10,5 milijonov evrov odhodkov. Občinski svet pa v prvem branju proračuna ni podprl. Za je glasovalo šest, proti pa osem svetnikov.

Pozvali k umiku točke, a neuspešno

Poročali smo o zapletih pred proračunsko sejo, saj so občinski svetniki občine Ruše pred dnevi županjo Urško Repolusk pozvali k umiku točke o proračunu. Opozorili so na številne nepravilnosti, med drugim, da občina nima nadzornega odbora, na pomanjkljivo pripravljena gradiva, prav tako stališč niso podali krajevni odbori. Na občini so tedaj dejali, da nadzorni odbor pri sprejmanju proračuna, ali na sami proračunski seji, nima nobene vloge. Več TUKAJ. Nekateri odbori so tik pred zdajci prvo branje vendarle obravnavali.

“Menim, da imamo kvaliteten proračun,” je uvodoma dejala županja Urška Repolusk. Povedala je, da je kar 41 odstotkov proračuna namenjenega za investicije. Odbor za javne finance predlaganega sklepa ni sprejel, prav tako ga ni sprejel odbor za gospodarske službe in gospodarske javne službe.

Več svetnikov je danes izrazilo nezadovoljstvo nad tem, da se županja s svetniki ni sestala in se z njimi uskladila, preden je predlog proračuna dala v javnost. Med drugim so izrazili začudenje nad precejšnjim povišanjem plač na občini v zadnjih treh letih. Dotaknili so se tudi predvidene prodaje stavbe Upravne enote in policijske postaje, katero je županja takoj umaknila iz proračuna. V proračunu je tudi izgradnja gostinsko-servisnih objektov na Arehu, svetnike pa je poleg prodaje socialnih stanovanj zmotila tudi prodaja urbanih vrtov in odkup zemljišča na trasi 1, kjer so predvideli avtobusno obračališče. Obravnavali so tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne naprave ob industrijski coni naselja Ruše.

Prvega branja proračuna ni podprlo osem svetnikov

Jernej Ajd, 2×2 Neodvisna lista 2×2 je obrazložil svoj glas proti: “Smo mnenja, da je usklajevanja potrebno opraviti pred javno objavo, da pogledamo, kaj se da uskladiti ali ne, ne pa da je usklajevanje dva dni pred sejo. Če bo v prihodnje tako, menim, da bomo imeli 18 rok za, danes pa od 2×2 ne.” Barbara Jert, ZA – Združena akcija pa je dejala: “Ne strinjamo se z določenimi postavkami, ki so ključne in tudi ne s prodajo stanovanj. V tem proračunu je toliko ali/če/mogoče, se mi zdi bistvenega pomena, da se enkrat uskladimo pred prvim branjem. Takrat tudi jaz ne bom imela težave dvigniti roko in potrditi proračuna, danes pa ne.”

Darko Knez, Gibanje Svoboda, je povedal: “Zmotilo me je, da niste slišali poziva, ko smo začeli na to opozarjati. Vedno poslušamo zdaj je čas, zdaj je 30 dni časa, prej pa tega časa ni bilo. Bili so pozivi. To je maksimalno štiri, pet ur dela, in verjamem, da bi bil danes proračun drugačen. Nekateri danes ne vedo, kaj pomenijo postavke, kakšna je vizija.”

Danilo Švikart, Županjina lista – Povezani za Ruše, je proračun potrdil: “Proračun je bil narejen v skladu z vsemi normativi, pravočasno je bil narejen, možnost vključevanja v proračun so imeli vsi. Izgovorov, da ni bilo možnosti, ne podpiram. Ladislav Pepelnik, Neodvisna lista #SKUPAJ, je dodal:  “Dal bi predlog, da se prvi sklep dopolni z dikcijo, tako kot je napisano, s podanimi pripombami iz razprave. Tako, da bi bil prvi sklep, da se proračun v prvem pranju sprejme skupaj s pripombami in predlogi.”

Končno imenovan nadzorni odbor 

Kot smo uvodoma že zapisali, so danes le imenovali Nadzorni odbor Občine Ruše. V nadzorni odbor so bili imenovani Dušan Vodopivec, Marjana Žvegler, Matjaž Mihelak, Nataša Copello, Neven Lisca in Zdenko Štraus.

Poleg prvotno omenjenega imenovanja nadzornega odbora so imenovali tudi člane krajevnih odborov ter Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj. Za Krajevni odbor Bistrica ob Dravi sta bila imenovana Ludvik Mezek in Viljem Žvegler. V Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj pa sta bila imenovana Metka Flakus in Lucija Volf.  Imenovali so tudi predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda Javni zavod RAST Ruše, imenovana je bil Draga Fabjan.

Razrešitev direktorja Javnega zavoda Športni park Ruše

Občinski svet Občine Ruše je potrdil tudi razrešitev Gorazda Ladineka s funkcije direktorja javnega zavoda Športni park Ruše. Direktor je v začetku meseca posredoval nepreklicni odstop s položaja direktorja ŠPR ter s tem zaprosil za predčasno razrešitev z mesta direktorja. V teku je imenovanje v.d. direktorja. To naj bi se odvilo v prihodnjem tednu.

Reflektorji Festivala Lent bodo letos obsijali več zvezd, so sporočili z Narodnega doma Maribor in razkrili glavne zvezde, ki bodo letos stale na odrih legendarnega in v svetu priznanega festivala.

Festivalske luči bodo svetile na jazz (super)zvezdnike: 𝗦𝗲𝘂𝗻𝗮 𝗞𝘂𝘁𝗶𝗷𝗮, 𝗠𝗮𝗻𝘂𝗷𝗮 𝗞𝗮𝘁𝗰𝗵𝗲𝗷𝗮, 𝗙𝗿𝗲𝗱𝗮 𝗪𝗲𝘀𝗹𝗲𝘆𝗮 in 𝗗𝗲𝗹𝘃𝗼𝗻𝗮 𝗟𝗮𝗺𝗮𝗿𝗿𝗷𝗮.

Na velikem odru bodo osvetlili vroče 𝗝𝗼𝗸𝗲𝗿 𝗢𝘂𝘁 in 𝗥𝗼𝗰𝗸 𝗢𝗽𝗲𝗿𝗼 – 𝗤𝘂𝗲𝗲𝗻 𝗦𝘆𝗺𝗽𝗵𝗼𝗻𝘆 z nepozabnimi uspešnicami Freddyja Mercuryja in druščine v izvedbi simfoničnega orkestra, solistov in zbora. Pod njimi bodo znova zablesteli 𝗜𝗻𝗱𝗲𝘅𝗶, sarajevske rockovske legende, ki se jim bodo na skupnem odru pridružili tudi velikani jugoslovanske glasbene scene, kot so 𝗛𝗮𝗹𝗶𝗱 𝗕𝗲𝘀̌𝗹𝗶𝗰́, 𝗗𝗮𝗱𝗼 𝗧𝗼𝗽𝗶𝗰́, 𝗛𝗮𝗿𝗶 𝗠𝗮𝘁𝗮 𝗛𝗮𝗿𝗶, 𝗡𝗲𝗻𝗼 𝗕𝗲𝗹𝗮𝗻 in 𝗭𝗼𝗿𝗮𝗻 𝗣𝗿𝗲𝗱𝗶𝗻.

Ko smo že pri legendah, je seveda treba omeniti tudi slovenske, vsaj nepogrešljivega poeta prekmurskih ravnic, 𝗩𝗹𝗮𝗱𝗮 𝗞𝗿𝗲𝘀𝗹𝗶𝗻𝗮. Pridevnik legendarni lahko mirno uporabimo tudi za 𝗧𝗿𝘇̌𝗮𝘀̌𝗸𝗶 𝗽𝗮𝗿𝘁𝗶𝘇𝗮𝗻𝘀𝗸𝗶 𝘇𝗯𝗼𝗿 𝗣𝗶𝗻𝗸𝗮 𝗧𝗼𝗺𝗮𝘇̌𝗶𝗰̌𝗮, ki letos praznuje petdeseti jubilej, v isti sapi pa je še kako potrebno omeniti tudi 𝗙𝗼𝗹𝗸𝗮𝗿𝘁, ki slavi petintridesetega. Tudi zato boste ljubitelji folklore letos deležni še posebej skrbno izbranega programa vrhunskih skupin, s katerim boste odpotovali vse do Indonezije in Zimbabveja.

Na Minoritih bo pod njimi zažarel magični 𝗕𝗼𝘇̌𝗼 𝗩𝗿𝗲𝗰́𝗼, spet pa bodo obsijali tudi stotine nasmejanih obrazov.

Ob nepogrešljivem stand upu namreč letos ponujajo kar dve komedijski uspešnici, 𝗩𝗿𝗼𝗰̌𝗶𝗰𝗮 in 𝗕𝗼𝗲𝗶𝗻𝗴 𝗕𝗼𝗲𝗶𝗻𝗴, seveda pa ne bo šlo tudi brez večno razprodanega 𝗧𝗮𝗱𝗲𝗷𝗮 𝗧𝗼𝘀̌𝗮.

Od 15. marca 2023 bodo na voljo vstopnice.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič v osvojenem drugem mandatu napoveduje nadaljevanje v prvem mandatu zastavljene poti.
Ob tem poudarja, da izvajajo projekte, o katerih se je prej vrsto let le govorilo, denimo novo knjižnico in ureditev Lenta. Z Dravsko promenado pa se vzpostavlja nova raven doživljanja mesta, je povedal v pogovoru za STA.

Kot je izpostavil Arsenovič, so v prejšnjem mandatu uspeli spremeniti Maribor “iz mesta, ki ni znalo izvajati projektov, v enega najuspešnejših v Sloveniji” v tem pogledu.

Za 41 projektov, ocenjenih na skupno 145 milijonov evrov, bodo pridobili 66 milijonov iz državnega proračuna ali proračuna EU, uspešno so tudi upravljali z dolgom občine, je dodal. “Danes se lažje pogovarjamo o tem, kaj še bomo novega naredili, ker smo 20 let stare projekte, o katerih smo prej samo govorili, končno izvedli,” pravi.

Izvedbo projektov zdaj otežujejo med drugim podražitve v gradbeništvu, a se jim ne namerava odpovedati.

“Še vedno mislim, da so čisto vsi projekti, ki smo jih naredili za naše prebivalce, potrebni,” je dejal in spomnil, da ima Maribor pomemben vpliv na razvoj celotne regije, zato mora intenzivno delati na tem področju. Pri tem računa na pomoč države.

“Sami bomo seveda naredili marsikaj, kar lahko. Pravilno smo ravnali, da v prejšnjem mandatu nismo dosti prodajali občinskega premoženja, ker so nepremičnine sedaj, ko smo mesto uredili, več vredne. Situacija je stabilna, število prebivalcev se povečuje, cene nepremičnin na splošno naraščajo, kar kaže, da je zanimanje za vlaganja v mesto. Turistične številke so v redu, imamo najnižjo brezposelnost v zgodovini in rekordno stanovanjsko gradnjo. V resnici je vse v redu, razen tega, da je v bližini vojna,” je povedal.

Trenutno v Mariboru med drugim gradijo Limbuško obvoznico, obnavljajo Lent ter postavljajo Center Rotovž in za nekatere sporno novo brv čez Dravo.

“Naša vizija se počasi zlaga. Žalosti me, da imamo še vedno nejeverne Tomaže, ki ne razumejo, da gradimo brv zato, da ponovno vzpostavimo stik z Dravo, ki se je izgubil z gradnjo hidroelektrarn,” je pojasnil župan.

“Kopališče na Mariborskem otoku sicer obnavljamo, a želimo si stika z reko tudi v središču mesta. Zato delamo Dravsko promenado, ki se bo nahajala približno 14 metrov pod nivojem mesta, kjer nas večina živi. To bo cona, namenjena branju knjig, pobegu od vsakodnevnih skrbi, druženju in zabavi,” je dodal.

Nevralgična točka mesta ostaja promet, kjer župan še vedno računa na izgradnjo cestnega predora pod mestnim središčem. “Pred dnevi smo imeli zelo konstruktiven pogovor o vseh investicijah direkcije za infrastrukturo, tako na železniški kot cestni infrastrukturi. Zelo veliko je razumevanja, zelo veliko operativnosti in gremo seveda naprej proti našemu predoru, ki bo imel dostopne točke ne le na vstopu in izstopu pri Koroškem mostu in Mlinski ulici, ampak tudi vmes, med drugim pri Ljudskem vrtu,” je pojasnil.

Začetek gradnje predora, ki je bila v prvih ocenah ovrednotena na okoli 50 milijonov evrov, pričakuje v letu 2025. “Mogoče je bilo malo več optimizma, tudi na državni strani, pred vsemi temi tragedijami, kapicami in zagotavljanjem preživetja. Ampak dolg države do njenega drugega največjega mesta ostaja, saj nimamo obvoznice in drugega, kar ostala mesta že imajo,” je navedel.

Obnova Lenta bi morala biti končana do konca maja, a trenutno dela po besedah župana nekoliko zamujajo. Kljub temu še vedno upa, da bo del programa Festivala Lent letos že potekal tam ob Dravi. “Želim, da ljudem pokažemo potencial tega novega prostora, za katerega ocenjujem, da bo daleč največja sprememba v mestu, bistveno večja, kot so bili Glavni trg, Koroška cesta, Vojašniški trg ali Cafova ulica,” je še povedal.

Center Rotovž z novo knjižnico, galerijo in mestnim kinom naj bi bil zgrajen do sredine prihodnjega leta. “Trenutno smo s stroji najgloblje in zdaj se bo po rušenju starega začelo graditi novo, ki nas bo, upam vsaj, navdihovalo,” je dejal Arsenovič, ki je na volitvah nastopil kot edini nestrankarski županski kandidat.

V prihodnje se obeta tudi preobrazba mestne četrti Melje, kjer je občina odkupila kompleks nekdanje tovarne MTT, da bi tam nastala nova ustvarjalna četrt. A vsi niso navdušeni nad idejo, da se tja preseli tudi Kulturni center Pekarna, prostore slednjega pa sprosti za širitev medicinske fakultete.

Arsenovič pojasnjuje, da je to le predlog, s katerim poskuša občina pomagati univerzi pri nujno potrebni širitvi. “Trenutno degradirano območje v neposredni bližini bolnišnice je lahko dobra rešitev za to, da mladim omogočimo študij stomatologije in farmacije pri nas, namesto da se odseljujejo drugam,” je izpostavil.

Po zmagi na volitvah je Arsenovič napovedal obsežnejše vključevanje meščanov v sprejemanje odločitev v mestu, da se ne bodo počutili izključene, kot se je to zgodilo pri nekaterih projektih v prejšnjih štirih letih.

Želi si, da bi osnovno infrastrukturo, kot so ceste, šole in vrtci, v prihodnje urejali sistematsko, v dogovoru s predstavniki vseh mestnih četrti in krajevnih skupnosti, s katerimi bi dorekli prioritete.

“Dobro vemo, da bi to, kar si želijo, moralo biti že zdavnaj urejeno. A na žalost ni mogoče vsega takoj urediti, predvsem iz finančnih razlogov. Zdaj želimo zbrati vse za eno mizo in skupaj doseči soglasje, kaj in kje se bo z razpoložljivimi sredstvi delalo,” je povedal.

Drugo branje predloga občinskega prostorskega načrta, ki je pred volitvami razdelil javnost, bo po njegovih besedah takoj, ko bodo dobili vsa potrebna soglasja od države.

“Vse tiste, tudi predvolilno pereče, teme smo umaknili, saj gre za dokument, ki ga mesto čaka že 17 let. Nikoli ne bodo vsi zadovoljni, a nujno je, da gremo s postopkom naprej. Velika večina prebivalcev ta dokument težko pričakuje in njim smo enako odgovorni kot tistemu majhnemu odstotku nezadovoljnih,” je v pogovoru za STA še dejal Arsenovič.

Vir: STA

Center za sluh in govor Maribor je danes slovesno obeležil 60 let delovanja. Direktor Samo Rumež je ob tem napovedal skorajšnjo rešitev prostorske stiske centra, saj naj bi bili načrti za novogradnjo v Parku mladih tik prek uresničitvijo. “Naše sanje končno postajajo resničnost,” je dejal.

Center za sluh in govor Maribor je edina tovrstna hibridna, vzgojno-izobraževalna in zdravstveno-rehabilitacijska ustanova v severovzhodni Sloveniji. Ustanovljen je bil junija 1962. “Naši začetki so bili skromni, a že takratna vizija profesorice Margarite Stajnko-Rogelj je osmišljala pomen, poslanstvo in potrebo po tovrstni organizaciji ali ustanovi na območju severovzhodne Slovenije. Že ob ustanovitvi se je v prvem koraku predvidevala individualna ambulantna oblika logopedske in surdopedagoške terapije, v drugem pa postopno organiziranje osnovne šole in predšolskih oddelkov za otroke, ki v rednih vrtcih in šolah zaradi gluhote in naglušnosti ne morejo slediti procesu vzgoje in izobraževanja,” je direktor izpostavil ob obletnici.

Samo Rumež, direktor Centra za sluh in govor Maribor

Ministrstvo je obljubilo novogradnjo na območju Parka mladih na Taboru

Trenutno izvajajo dejavnost v prostorih nekdanje otroške bolnišnice na Vinarski cesti ter v prostorih, kjer je bil do pred kratkim Dijaški dom Maribor. Že vrsto let si prizadevajo, da bi lahko vse združili pod eno streho, v sodobnejših in za delovanje primernejših prostorih. Ministrstvo za izobraževanje jim je pred leti obljubilo novogradnjo na območju Parka mladih na Taboru, pred kratkim pa je dobil projekt tudi finančno podporo. Uvrščen je bil med investicije, ki se bodo financirale iz načrta za okrevanje in odpornost. “Postopki za izgradnjo novega centra tečejo. Objavljen je javni urbanistično-arhitekturni natečaj, ki bo zaključen konec marca. Ko bo izbrana projektna naloga, se bo začelo še bolj intenzivno sodelovanje med ministrstvom za izobraževanje in mestno občino, kjer so vsi pogovori že stekli, tudi priprava prostorskega načrta,” je za STA povedal direktor.

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec

Državni sekretar Černilec: nujno je treba širiti zmogljivosti takšnih centrov

Državni sekretar na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Boris Černilec je na današnji slavnostni akademiji potrdil, da se število otrok s posebnimi potrebami povečuje, zato je nujno širiti zmogljivosti takšnih centrov. “Evropska sredstva so na voljo, rokov in terminov se je treba držati,” je povedal. Sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost se lahko črpajo do leta 2026, zato Rumež računa, da bo stavba do takrat zgrajena. “Center se bo takrat preselil v ‘pravi’ regionalni center, ki bo pod eno streho združeval vzgojno-izobraževalno in zdravstveno-rehabilitacijsko dejavnost,” je povedal. “Prostori bodo namensko grajeni za izvajanje pouka za otroke s posebnimi potrebami, hkrati načrtujemo, da bomo lahko vključili več otrok in lažje izvajali znanstveno raziskovalno delo,” je dodal.

Center za sluh in govor Maribor, vhod

V okviru omenjenega projekta, ocenjenega na okoli 25 milijonov evrov, bodo po načrtu zgradili še telovadnico za potrebe Izobraževalnega centra Piramida in Srednje šole za oblikovanje Maribor, ki stojita v Parku mladih.

Center skrbi za izobraževanje in zdravstveno varstvo

Center za sluh in govor Maribor, ki je eden od treh tovrstnih ustanov v Sloveniji – ostali dve sta v Ljubljani in Portorožu -, obravnava gluhe in naglušne otroke in odrasle, otroke in odrasle osebe z motnjami v govorno-jezikovni komunikaciji ter otroke z avtističnimi motnjami. V tem šolskem letu imajo vpisanih 305 otrok, v zdravstveno enoto letno vstopi okoli 5200 posameznikov, nekaj njihovih zaposlenih pa deluje tudi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor.
Vir: sta

Na podlagi pobude, ki jo je podala Rektorska konferenca Republike Slovenije, so na Univerzi v Mariboru včeraj, v sredo, 22. februarja 2023, organizirali srečanje, na katerem so prisostvovali vsi rektorji, člani Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS), predstavnika Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS), predstavnika Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter drugi predstavniki univerz.

Srečanje ključnih deležnikov, ki sooblikujejo smernice razvoja visokega šolstva v Sloveniji, je bilo namenjeno predvsem iskanju kakovostnih rešitev za aktualno problematiko. Razprava se je dotaknila odprtih vprašanj na področju izrednega študija, mehanizmov akreditacij v luči evropskih smernic na področju mednarodnih univerzitetnih mrež, sistema e-NAKVIS in njegove povezljivost z EVŠ, Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, izpostavljeni pa so bili tudi posamezni vidiki uporabe področne zakonodaje.

Dogovorjena so bila nekatera izhodišča za reševanje problematik. NAKVIS bo v sodelovanju z univerzami in drugimi deležniki pripravil nacionalne smernice za izvedbo izrednega študija v okvirih, ki jih dovoljuje obstoječa zakonodaja. Za ustrezno podporo pri vključevanju slovenskih univerz v mednarodni prostor bo nujno potrebno pristopiti k spremembi zakonodaje, ki bo uredila podlage za vzpostavitev in delovanje evropskih zvez univerz in ki bo poenostavila postopke akreditacij skupnih študijskih programov. Izpostavljen je bil pomen premišljene priprave napovedanega novega zakona za področje visokega šolstva, ki naj omogoča realizacijo zavez iz Resolucije o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030. Prisotni so se strinjali, da je treba tovrstna srečanja v prihodnje ponoviti, saj nudijo dobrodošel prostor za razpravo in usklajevanje stališč med deležniki.

Letošnje Vinske Brbončice z legendo slovenske glasbe Slavkom Ivančičem v Selnico ob Dravi prinašajo v petek, 24. 2. 2023, predstavitve vinarjev iz vse Slovenije, hkrati pa tudi iz tujine.

Kako in kje bo moč okusiti odlična vina in poslušati odlično glasbo, pa nam je povedal Peter Rataj. V petek, 24. 2. 2023, se začnejo Vinske brbončice v Hramu kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi ob 18. uri in trajajo vse do 22. ure. Poskrbeli bodo tako za intimno vzdušje, v katerem bodo obiskovalci lahko izvedeli več o sami ponudbi vin in delikates od ponudnikov, hkrati pa tudi za glasbene sladokusce nastop Slavka Ivančiča, ki bo v dveh nastopih poskrbel za rock’n’roll. Ob degustiranju bo torej zanimiv koncert glasbenika, ki je sicer znan po vsej Sloveniji. Na odru ne bo sam, ampak z bendom.

Vinske brbončice pa bodo polne vina, delikates in tudi drugih pijač. Peter Rataj pravi, da bodo poskrbeli, da bodo obiskovalci uživali z vsemi čutili, zato bo to družabni večer, na katerem se bo predstavili okrog 30 ponudnikov, s katerimi se bo lahko pokramljalo. Želijo namreč ohraniti pristen, oseben pristop vinarja do obiskovalcev. Število vstopnic je omejeno, saj želijo omogočiti prav to, ne pa drenjanja.

S ciljem širše podpore podjetništvu Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor s tremi stebri povezuje deležnike podravskega podjetništva.

Strokovnjaki in svetovalci za področje podjetništva na RRA Podravje – Maribor potencialnim podjetnikom in mladim nudijo strokovno pomoč tako pri razvoju poslovne ideje kot pri svetovanju ob registraciji podjetja ter tudi povezovanju domačih in tujih partnerjev ter potencialnih investitorjev.

S prvim stebrom nudijo podporo vsem, ki si želijo razviti in realizirati svojo podjetniško idejo

Zelo uspešen model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega posamezniki razvijejo in realizirajo lastno podjetniško idejo, predstavlja program PONI Podravje. Za obdobje štirih mesecev se izbrani kandidati zaposlijo za polni delovni čas pri enem izmed partnerjev projekta PONI Podravje: RRA Podravje – Maribor ali Znanstveno-raziskovalnem središču Bistra Ptuj.

Udeleženci skozi celostni program podjetniških usposabljanj, kjer jim strokovnjaki in svetovalci nudijo mentorstvo, izobraževanja in vsestransko pomoč pri razvoju poslovne ideje, osvojijo potrebne kompetence za samostojno podjetniško pot in s tem samozaposlitev. V začetku letošnjega februarja se je v program PONI Podravje vključila že 7. skupina potencialnih podjetnikov, v Mariboru 11 in na Ptuju 6, ki se bodo že julija verjetno podali na svojo poslovno pot.

Drugi steber je namenjen vsem podjetnikom in podjetnikom začetnikom

Vsi, ki se odločijo za lastno podjetniško pot, so v prostorih RRA Podravje – Maribor deležni brezplačne podpore preko točke SPOT svetovanje Podravje, ki je ena izmed 12 regijskih poslovnih točk v Sloveniji in hkrati osnovna vstopna točka za vse podjetnike. SPOT svetovanje Podravje je od leta 2018 zelo uspešen projekt, ki povečuje informiranost in znanje za reševanje izzivov na podjetniški poti v vseh fazah podjetniškega ciklusa ter povečuje zgodnje podjetniške aktivnosti. Skupaj s Štajersko gospodarsko zbornico, Območno obrtno- podjetniško zbornico Maribor, Znanstveno raziskovalnim središčem Bistra Ptuj in Raziskovalno-informacijskim centrom Slovenska Bistrica izvaja storitve za potencialne podjetnike ter obstoječa mikro, mala in srednje velika podjetja, vse z namenom krepitve podjetniškega potenciala ter pospeševanja ustanavljanja novih podjetij.

»Kadar v okviru SPOT svetovanje Podravje ugotovimo, da gre za podjetje, ki je že v razvojni fazi in želi bolj poglobljeno podporo pa preko podpore SIO posameznemu podjetju dodelimo mentorja, ki mu z brezplačnim 10-urnim svetovanjem pomaga pri nadgradnji in razvoju podjetniške ideje za ustvarjanje dodane vrednosti njegovega podjetja,« je povedal Uroš Rozman, direktor RRA Podravje – Maribor.

Povezujejo v okviru Evropske podjetniške mreže

V tem stebru je zelo pomemben tudi program Evropske podjetniške mreže (EEN), ki ponuja podjetjem in obrtnikom podporo v obliki povezovanja, informiranja in svetovanja na področju iskanja domačih in tujih poslovnih partnerjev, organizacije poslovnih srečanj, javnih razpisov in programov EU ter nenazadnje pri koriščenju projektnih sredstev. Vodilni partner je Gospodarska zbornica Slovenije, RRA Podravje – Maribor pa eden izmed projektnih partnerjev.

Spodbujanju podjetniške aktivnosti in kulture s ciljem ustanavljanja novih podjetij ter novih inovativnih delovnih mest v Podravski regiji je namenjen tudi Mrežni podjetniški inkubator Podravje (MPIP). MPIP je vrsta podjetniškega inkubatorja, ki mladim podjetjem, starim do 5 let, nudi učinkovito podjetniško okolje s strokovno podporo v procesu njihovega razvoja, rasti in vzpostavljanju partnerstev na domači in mednarodni ravni, pomoč pri iskanju virov financiranja iz zasebnih in javnih sredstev, brezplačne podjetniške delavnice in izobraževanja ter ugoden najem infrastrukture na več lokacijah.

Sedež MPIP je v poslovni stavbi RRA Podravje – Maribor na Pobreški cesti 20 v Mariboru, ostale enote inkubatorja s poslovnimi prostori po ugodnih cenah pa so v Mariboru v prostorih Energetike Maribor in Štajerskega tehnološkega Parka, Občini Hoče – Slivnica v prostorih objekta PGD Bohova in v občini Šentilj na lokaciji Slovenske ulice 1. »Trenutno razpoložljive poslovne prostore zaseda deset podjetij. Ker se zavedamo, da je MPIP strateškega pomena za celotno Podravsko regijo, so v teku dogovori za najem poslovnih prostorov tudi v Občinah Miklavž na Dravskem polju, Lovrenc na Pohorju in Ruše. Vzpostavitev regijskega inkubatorja predstavlja nadgradnjo in s tem zaključen krog pri vzpostavljanju podpornega okolja za podravsko podjetništvo z nacionalnimi in evropskimi programi PONI, SPOT, SIO in EEN,« je celovitost podjetniške storitve RRA Podravje – Maribor in cilje MPIP predstavil direktor Uroš Rozman.

Podpora podjetnikom in mladim v obliki štipendij

Razvojno naravnan inštrument, namenjen sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcem za štipendiranje dijakov in študentov v vseh 12 statističnih regijah, predstavlja Regijska štipendijska shema (RŠS), katere potrebo na RRA Podravje – Maribor prepoznavajo kot trajni mehanizem na državni ravni. RŠS povezuje mlade in gospodarstvo pri uresničevanju poklicnih in zaposlitvenih potreb, mlade usmerja k izbiri zaposljivih poklicev, pomaga delodajalcem s sofinanciranjem kadrovske štipendije pri dolgoročnem načrtovanju in zagotavljanju potrebnih kadrov, ter s tem zmanjšuje »beg možganov« iz regije.

»Na RRA Podravje – Maribor si skupaj z ostalimi regionalnimi razvojnimi agencijami in sedaj z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport prizadevamo za ureditev možnosti premostitve štipendiranja kadrovskih štipendij tudi v šolskem/študijskem letu 2022/2023. Ob tem intenzivno iščemo rešitev za prehodno leto po zaključku izvajanja projekta, ko se je sofinanciranje iz Evropskega socialnega sklada za programsko obdobje 2014–2020 zaključilo. Sredstva bi tako bila zagotovljena delodajalcem, ki že imajo sklenjeno Pogodbo o sofinanciranju kadrovske štipendije, ter s tem mladim, katerih izobraževanje je v teku,« pojasnjuje Rozman. V RŠS je bilo v obdobju 2008–2021 na območju celotne Slovenije vključenih že več kot 6.000 mladih in več kot 2.000 delodajalcev.

Kako privabiti investitorje? – tretji steber

Namen projekta Invest Podravje je nudenje podpore pri: dezinvestiranju (prodaji proizvodnih hal, delavnic, skladišč, …), iskanju investitorjev za vstop na nove trge, iskanju investitorjev, da njihov nov produkt prodre na trg, iskanju strateškega investitorja iskanju najbolj primerne lokacije za izvedbo investicije in iskanju prave investicijske priložnosti glede na želje investitorja. Na spletni strani www.investpodravje.si je zbranih več kot 50 investicijskih priložnosti na območju Podravja.

Trenutno v sodelovanju z vsemi 41 občinami podravske regije in ostalimi institucijami ter partnerji poteka priprava Strategije za privabljanje investitorjev v Podravsko regijo. »Strategija prepoznava 22 sektorjev, iz katerih bi bilo smiselno privabljati in nagovarjati domače in tuje investitorje, od tega se želimo prednostno osredotočiti na deset sektorjev. Ključni kvalitativni cilji  strategije so: povečati povprečno dodano vrednost na zaposlenega v regiji, povečati neto plačo zaposlenih v regiji in s tem kupno moč, zmanjšati število ljudi, ki dnevno komutirajo v druge regije, zmanjšati število mladih, ki odhajajo iz regije in privabljanje talentov v regijo,« pojasnjuje Rozman.

KPD – Regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij

Sicer pa si na RRA Podravje – Maribor skupaj z Mestno občino Maribor v luči trajnostnega razvoja prizadevajo v naslednjih letih izvesti prenovo objekta Kreativni park Drava (KPD) pri
Europarku. KPD bo ponujal co-working prostore za podjetnike, razvojna podjetja in podjetniške mreže. Prav tako bo vključeval razstavno prireditveni prostor, ki bo omogočal izvedbo hišnih sejmov za regijsko gospodarstvo.

»Trenutno poteka proces potrditve projektne dokumentacije za sodobno prenovo zgodovinskega objekta bivše Moške kaznilnice v Mariboru iz leta 1889 (dva dela sta že obnovljena, tukaj je tudi sedež RRA Podravje – Maribor) z namenom vzpostavitve Kreativnega parka Drava (KPD), ki bo postal regijsko stičišče podjetništva, tehnologij in kreativnih industrij s tesno vpetostjo digitalizacije regije in usposabljanj na področju podjetništva. Znotraj KPD bomo ustvarili regijski demonstracijski center krožnega gospodarstva, mrežnega talent centra za podporo mladim v šolah in programih usposabljanja ter demonstracijski center pametne stavbe, za katerega verjamem, da bo predmet velikega zanimanja ne samo slovenskega ampak tudi evropskega gospodarstva,« dodaja Uroš Rozman.

Mestna občina Maribor je z gradbenimi, obrtniškimi in instalacijskimi deli uredila pet prostorov, ki jih bo sedaj uporabljala UGM.

Že v lanskem letu je mariborska občina pričela z GOI deli v Umetnostni galeriji Maribor, ki so bila zaključena v začetku letošnjega leta. “Izvedena do bila rušitvena dela z iznosom obstoječe, stare opreme, odstranjene so bile talne obloge, očiščena kleti in izvedeno je bilo odbijanje razpokanih, votlih in namočenih ometov. V sklopu del so bila izvedena betonska in zidarska dela,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Urejeno je bilo interno kanalizacijsko omrežje na obstoječih sanitarijah, nameščena sanitarna oprema in položena talna in stenska keramika. V pisarniških prostorih je bila izvedena sanacija podov oziroma so bili nameščeni novi. Ob razvodih elektro instalacij se je vgradil plinski kondezacijski kotel, uredilo se je ogrevanje po prostorih, ki so bili tudi prebeljeni.

GOI dela je izvedlo podjetje Gabrič d.o.o., vrednost del je bila v višini 117.730 EUR (z DDV) in so bila v celoti plačana s strani MO Maribor.

Pet dotrajanih prostorov je tako sedaj na novo urejenih in bodo v uporabi UGM

Namenjeni bodo restavratorski delavnici, hrambi razstavne opreme ter umetnin iz Zbirke UGM. Umetniška dela bodo lahko v teh prostorih varno čakala na izgraditev profesionalnih depojskih prostorov. Prenovljene sanitarije sedaj uporabnikom umetniških ateljejev omogočajo dostojne sanitarne pogoje. Prostori v pritličju in kleti so bili očiščeni, odstranjene so bile smeti in odpadki prejšnjih uporabnikov, zapišejo v sporočilu za javnost.

“Mariborska občina je tako v zadnjih letih sanirala več kulturnih objektov – Sinagogo Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Čeligijev stolp, sedaj pa še tudi UGM. MO Maribor je izvedla razpis za oddajo umetniških ateljejev, vzpostavljena je nova vsebina na področju kulture – Muzej najstarejše trte na svetu, obnovljen in kulturi namenjen je Sodni stolp, v sklopu obnove Vojašniškega trga je bil obnovljen tudi objekt t.i. Tri babe, kjer je sedaj med drugim domuje tudi lutkovni muzej Lutkovnega gledališča Maribor. Na tem območju je zaživel tudi novo kulturni središče, ki prepleta dogajanja in prostore, Kulturna četrt Minoriti. Daleč največji infrastrukturni projekt na področje kulturne v Mariboru pa je gradnja Centra Rotovž,” zaključijo.

Danes je Zavarovalnica Sava svečano odprla novo poslovno stavbo v Mariboru.

Predsednik uprave Zavarovalnice Sava Jošt Dolničar je izpostavil velik ponos, da so uspeli v dveh letih zgraditi veliko poslovno zgradbo, v kateri so zdaj združene njihove družbe. V zgradbi sicer že skoraj mesec dni delajo in se, kot je sam dejal, družijo. Poudaril je, da je zgradba narejena po modernih principih in da omogoča zdravo delovno okolje. Na strehi je sončna elektrarna, ki pokriva del potreb po električni energiji. V zgradbi delujejo centralne službe njihovih družb, sicer pa v Mariboru ostajajo prisotni tudi na drugi lokaciji prodajno škodnega centra.

Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenović pa je ob tej priložnosti dejal, da ej vesel tako za to, da je zgrajena nova stavba, kot tudi da se s tem ohranja delovna mesta v Mariboru. Verjame, da bodo imeli zaposleni dobre pogoje za delo. Zavarovalnici Sava pa se je še zahvalil za vso podporo, ki jo daje mestu, tudi na področju športa, kulture, javnih površin, športnih igral.

Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save
Nova poslovna stavba Zavarovalnice Save

Danes opoldne so prišli pred Oddelek za perinatologijo porodnišnice UKC Maribor kurenti iz skupine ‘Koranti Prvenci’.

Skupino kurentov, katere član je tudi diplomirani babičar Matjaž Leben, je tokrat sestavljalo 22 članov, med katerimi so bili tudi otroci. Po ljudskem izročilu kurenti prinašajo srečo, dobro letino, plodnost in odganjajo zle duhove ter zimo.

Vir: UKC Maribor
Vir: UKC Maribor

Sicer pa so na nekaterih oddelkih UKC Maribor poskrbeli za več pustnih mask, tudi skupinskih.

Vabljeni k ogledu današnje oddaje Report, oddaja bo na sporedu BK TV torej danes, 21. 2. 2023, ob 18. uri.

V njej napovedujemo petkove Vinske Brbončice s Slavkom Ivančičem v Selnici ob Dravi, predstavljamo dokumentarni film Kurent Mihaela Toša in napovedujemo začetek filmskih programa Film v Minoritih v Kulturni četrti minoriti.

Vinske brbončice bodo v petek, 24. 2. 2023, odličen program, na katerem se bo predstavilo veliko vinarjev, bo obogatil nastop legendarnega Slavka Ivančiča. Več o tem je povedal Peter Rataj.

Mihael Toš je avtor dokumentarnega filma o kurentu. Zbral je razlage strokovnjakov različnih področij, ki so vsak s svojega strokovnega vidika spregovorili o kurentu in kaj ta predstavlja. Nastal je kratek, sodoben dokumentaren film. Kje vse je in bo viden, je povedal Toš v oddaji Report.

Ksenija Repina, Kulturna četrt Minoriti – Lutkovno gledališče Maribor, in Urška Breznik, Konzorcij Film in Maribor, pa sta predstavili program Filmi v Minoriti, sobotne filmske večere, ki prinašajo vsebinsko in žanrsko različne filme vse od sobote, 25. 2. 2023 naprej.

Vabljeni k ogledu današnje oddaje Report, oddaja bo na sporedu BK TV torej danes, 21. 2. 2023, ob 18. uri.

V njej napovedujemo petkove Vinske Brbončice s Slavkom Ivančičem v Selnici ob Dravi, predstavljamo dokumentarni film Kurent Mihaela Toša in napovedujemo začetek filmskih programa Film v Minoritih v Kulturni četrti minoriti.

Vinske brbončice bodo v petek, 24. 2. 2023, odličen program, na katerem se bo predstavilo veliko vinarjev, bo obogatil nastop legendarnega Slavka Ivančiča. Več o tem je povedal Peter Rataj.

Mihael Toš je avtor dokumentarnega filma o kurentu. Zbral je razlage strokovnjakov različnih področij, ki so vsak s svojega strokovnega vidika spregovorili o kurentu in kaj ta predstavlja. Nastal je kratek, sodoben dokumentaren film. Kje vse je in bo viden, je povedal Toš v oddaji Report.

Ksenija Repina, Kulturna četrt Minoriti – Lutkovno gledališče Maribor, in Urška Breznik, Konzorcij Film in Maribor, pa sta predstavili program Filmi v Minoriti, sobotne filmske večere, ki prinašajo vsebinsko in žanrsko različne filme vse od sobote, 25. 2. 2023 naprej.

Na UP-ornika sta se obrnila upokojenca, ki prejemata sramotnih nizko pokojnino.

“Pred dnevi se jima je dokončno pokvarila peč za ogrevanje in toplo vodo, kar pomeni, da ostala na dobesedno na hladnem. Nujno potrebujeta našo pomoč, da jim vrnemo toplino doma,” zapiše Boris Krabonja.

Nova peč stane 1960 eurov, če želite pomagati, lahko to storite na več načinov:

1. da delite objavo
2. kliknete 1919 UPORNIK5
3. nakažete na UP-ornikov TRR SI56 6100 0001 3621 087, sklic SI99, namen PEČ
4. nakažete preko PAYPAL, prav tako s pripisom PEČ

“Hvala, da ste z nami in da nam pomagate pomagati.”

Pogajanja za sestavo koalicije mariborskega župana Saše Arsenoviča še niso zaključena. Med spornimi točkami, predvsem z Gibanjem Svoboda kot največjim partnerjem, je občinski proračun. Izredna seja s prvo obravnavo proračuna je sklicana za 28. februar, ko bodo mestni svetniki dobili na mizo poleg predloga proračuna za 2023 tudi predlog za 2024.

Poleg Gibanja Svoboda je Arsenovič v koalicijo povabil še SD, Gasilce Maribora, Listo kolesarjev in pešcev ter NSi, s čimer bi imeli 29 glasov v 45-članskem mestnem svetu. Naknadno je vabilo prejela tudi Levica, a ga ni sprejela.

“Pogovori potekajo intenzivno. Z manjšimi partnerji že podpisujemo pogodbo, programi so usklajeni. V bistvu gre za nadaljevanje dela, ki smo ga začeli v prejšnjem mandatu,” je za STA v petek povedal župan.

Priznava, da z Gibanjem Svoboda, ki ima 11 mestnih svetnikov, ostajajo odprta vprašanja, med drugim glede predloga letošnjega občinskega proračuna. “Jasno je, da nimamo vsi enakih pogledov na finančne izzive, ki so se zdaj pojavili,” je dejal.

Prva obravnava letošnjega proračuna v mestnem svetu je bila predvidena 26. januarja, a jo je župan preložil. Novo sejo je takrat napovedal za 16. februar, a je proračunska seja sklicana šele za 28. februar.

Kot izhaja iz objavljenega gradiva, je proračun Mestne občine Maribor za leto 2023 predlagan v višini 192,6 milijona evrov z možnim zadolževanjem do 27 milijonov evrov. Naj bi pa mestni svetniki zdaj obenem sprejeli še predlog proračuna za leto 2024, ki je zastavljen v višini 142,1 milijona evrov z zadolževanjem do treh milijonov evrov.

“Ko ju damo skupaj, pridemo na povprečno 167 milijonov, kar je za tako veliko občino nek minimum,” meni Arsenovič. V Gibanju Svoboda pa so še vedno nezadovoljni.

“Nov predlog proračuna je enak kot tisti, ki ga je župan umaknil, s tem da je prihodkovno stran dvignil še za pol milijona evrov. Naše pripombe so bile že takrat, da je prihodkovna stran absolutno preoptimistična glede na trenutne razmere, v katerih je po naših ocenah potreben bolj konservativen pristop,” je danes za STA povedala njihova predstavnica Karin Jurše. O tem, kako točno bodo glasovali na seji prihodnji teden, se sicer v svetniški skupini še pogovarjajo.

Arsenovič vztraja, da predlog proračuna zajema le projekte, ki že tečejo.

“Proračun je pravzaprav skoraj vse nadaljevanje projektov, kar kaže tudi bistveno manjša realizacija, predvidena v letu 2024. Ker razen potencialnega podpisa pogodbe za izvajanje Zdravstvene postaje Tezno ni na vidiku (novih) velikih projektov v teh dveh letih,” je povedal.

Projektov, ki že potekajo, ne namerava ustavljati. “Še vedno mislim, da so čisto vsi projekti, ki smo jih naredili za naše prebivalce, potrebni,” je dejal za STA.

Pri podpisu koalicijske pogodbe ne bo nujno vztrajal. “Obstaja več možnosti. Lahko smo brez koalicije, lahko imamo veliko koalicijo, lahko imamo manjšinsko koalicijo. Vse opcije so odprte, vsi pa smo se zavezali temu, tako županski kandidati kot sedaj izvoljeni mestni svetniki, da bomo skrbeli za razvoj in blaginjo v tem mestu,” je povedal župan.

V Gibanju Svoboda vstopa v županovo koalicijo kljub vsemu ne izključujejo. “Trenutno je naša skrb predvsem proračun,” je dejala Karin Jurše.

Na drugi strani utrjuje svoje vrste opozicija. V soboto je Nova ljudska stranka (NLS) nekdanjega župana Franca Kanglerja podpisala sporazum o pridružitvi SDS in v prihodnje naj bi Kangler tudi prevzel vodenje mariborskega odbora SDS. Po združitvi naj bi SDS imela 12 mestnih svetnikov, enako kot Arsenovičeva lista.

Vir: sta

Zveza prijateljev mladine Maribor objavlja, da zbira ponudbe za oddajo Doma Miloša Zidanška ustreznemu oskrbniku v najem.

Z izbranim ponudnikom bo zveza sklenila najemno pogodbo za poizkusno dobo enega leta, naknadno z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe od 3 do 5 let, so zapisali.

Predmet najema je nepremičnina, ki obsega počitniški dom z vsemi funkcionalnimi spremljevalnimi objekti (gospodarsko poslopje, čistilna naprava, plato za plinski kontejner).

Več lahko preberete TUKAJ.

Zbirno mesto za pustne maske v občini Selnica ob Dravi je bilo med 12.00 in 13. uro na Slovenskem trgu v središču Selnice ob Dravi, potem pa se je povorka odpravila do šolskega igrišča, kjer je potekala je predstavitev mask.

Predstavilo se je lepo število mask, najboljše med njimi so bile kakopak nagrajene. Nagrado za najboljšo skupinsko masko je dobil “Eko vrtec”.

Nagrado za družinsko masko so dobili tudi “Storži”.

Za vse prijavljene pustna maske je bila malica brezplačna, poskrbljeni pa je bilo tudi za vse ostale, tudi s ponudbo krofov in toplega napitka. Več foto utrinkov pa na ogled spodaj.

Več pa v Občinskem informatorju prihodnji teden ob 18.30.

Tudi v Lovrencu na Pohorju se je danes odvilo že tradicionalno pustovanje.

Pustovanje se je pričelo ob 13.00 z zbiranjem mask pred OŠ Lovrenc na Pohorju in se je nadaljevalo na Prireditvenem prostoru z zabavnim programom in tržnico lokalnih ponudnikov.

Takšne in drugačne maske so uživale v druženju. Domišljiji so dali prosto pot in videli smo lahko res dovršene maske.

Manjkali seveda niso niti kurenti.

Več pa v Občinskem informatorju prihodnji teden ob 18.30.

V okviru Lovrenškega bralnega kluba pripravljajo v sredo, 22. februarja, ob 17. uri, v Knjižnici Lovrenc na Pohorju pogovor z avtorico romana Primerljivi hektarji Natašo Kramberger.

Nataša Kramberger je v svojem romanu Primerljivi hektarji opisala svoje življenje, ko je v svoje roke prevzela kmetijo. Takrat je življenje v velikem Berlinu zamenjala za življenje na ruralnem območju severovzhodne Slovenije. V knjižnici bo pogovor z avtorico vodila Jasna Mlakar.

Gre za avtoričin tretji roman, ki je izšel leta 2017, v njem opisuje prevzem kmetije, aktivizmu za ohranitev dreves v Berlinu in otroštvu.

V Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje so v začetku letošnjega leta izvedli več aktivnosti za zaprte osebe. Nekaterim so se pridružili tudi v zavodu Maribor in v Prevzgojnem domu Radeče.

15. februarja 2023 so izvedli skupinski namenski izhod z ogledom moške rokometne tekme Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško proti Barceloni. Rokometno tekmo si je v dvorani Zlatorog ogledalo pet obsojencev, ki sta jih spremljala pedagoga.

V duhu medzavodskega sodelovanja so se ogledu tekme v spremstvu strokovnih delavcev pridružili tudi obsojenci iz Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in mladoletniki iz Prevzgojnega doma Radeče.

FOTO: Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

Pred slovenskim kulturnim praznikom, 7. februarja 2023, so v zavodu na povabilo Prevzgojnega doma Radeče izvedli tudi skupinski namenski pohod na Uršljo goro. Pohoda so se udeležili štirje mladoletniki iz prevzgojnega doma in štirje obsojenci iz celjskega zapora. Ogledali so si tudi zaledenelo Ivarčko jezero in gradove Kralja Matjaža.

V mesecu januarju pa so v zavodu izvedli skupinski namenski izhod, na katerem se je pet obsojencev lahko seznanilo s športnim kegljanjem, pri katerem je potrebna dobra motorika, koncentracija in vztrajnost. Sodelujoči so tekmovali v posamičnih in skupinskih nastopih, v katerih so pokazali ekipni duh ter si nesebično pomagali.

“Z različnimi športnimi aktivnostmi se v zavodu trudimo obsojence navajati na kvalitetnejši način preživljanja prostega časa. Z aktivnim, športnim načinom življenja si lahko izboljšajo kakovost življenja, postanejo spretnejši, poskrbijo za svoje zdravje in se lažje vključijo v družbo,” so zapisali v sporočilu za javnost.

V tokratni oddaji Report napovedujemo smučarske skoke na Pohorju, pustno povorko v Lenartu in predstavljamo aktivnosti Pokrajinskega arhiva Maribor, ki letos slavi 90 let.

Gost Rado Vaner, predsednik Skakalnega kluba Šmartno na Pohorju, je povedal več o sobotnem državnem prvnestvu v smučarskih skokih. Z Darjo Ornik iz Občine Lenart in ravnateljem OŠ Lenart Marjanom Zadravcem pa smo predstavili načrte za pustno povorko v Lenartu. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, pa nam je povedala, kaj se lahko občani najdejo v Pokrajinskem arhivu Maribor in kako bodo obeležili 90-letnico delovanja tega arhiva

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je danes odprlo svoje prostore v centru City v Mariboru.

V novih prostorih bodo delo opravljali zaposleni ministrstva, ki se s štajerskega konca vozijo v Ljubljano. V okviru prostih kvot bodo zaposlili tudi nove sodelavce, predvsem se bodo trudili privabiti tiste strokovnjake, ki se do sedaj niso odločili za delo pri njih  zaradi vožnje v Ljubljano.

“Večina zaposlenih, to je okoli 210 ljudi, ko bodo k nam prešli še sodelavci Direktorata za informatiko Ministrstva za javno upravo, bo še naprej poslovala iz Ljubljane,” so dejali.

Zaposlitve bodo izvedene v okviru prostih kvot, ki so bile dodeljene Službi vlade RS za digitalno preobrazbo v okviru Skupnega kadrovskega načrta, in prostih kvot, ki so trenutno nezasedene na Direktoratu za informatiko, ki z Ministrstva za javno upravo prehaja k nam. Prav tako imamo 29 prostih kvot v okviru projektov Načrta za okrevanje in odpornost.

Ob odprtju je ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh je napovedala tudi nove zaposlitve.

Digitalizacija je izjemna priložnost

»Digitalizacija je nuja,« je dejala, »ker je nezadržen proces in velik del naših življenj že dokaj dolgo in neločljivo povezan z digitalnimi tehnologijami. Digitalizacija pa je seveda tudi izjemna priložnost. Pod besedo digitalizacija si marsikdo predstavlja ta termin)različno. Zlasti starejšim vzbuja nemir in negotovost, drugim vzbuja upanje, veliko pričakovanje in veselje do dela. Zagotavljam, da se nikomur ni treba bati in obljubljam, da bomo z dobro in predvsem z odgovorno vodeno digitalizacijo naša vsakodnevna opravila in delovne obveznosti lažje. Storitve, kot so zdravstvo, oskrba, izobraževanje in uprava, bodo dostopnejše, učinkovitejše in preglednejše, delovanje države pa transparentno in sledljivo,” je dejala Stojmenova Duh.

Otvoritve se je udeležil tudi mariborski župan Saša Arsenovič, kaj je povedal pa v videoposnetku spodaj.

Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru: “Maribor je zagotovo mesto neizkoriščenih potencialov, ki se koristijo drugje. Verjamemo, da smo z množico projektov in uspešnih zgodb dokazali, da je neusahljiv vir teh potencialov in nas ni potrebno skrbeti trenutno stanje, si pa moramo prizadevati, da to kar opažamo, obrnemo drugače in omogočimo, da bodo ljudje lahko ustvarjali v našem okolju.”

Foto utrinki:

Več v Občinskem informatorju.

Včeraj, 16. februarja, je bilo na ustanovni seji lokalnega odbora Gibanje Svoboda Mladi Maribor formalizirano lokalno delovanje mladih v stranki, ki živijo v Mariboru in okoliških občinah. Za predsednico lokalnega odbora podmladka Svobode v Mariboru je bila izvoljena diplomantka marketinga Tjaša Blanuša.

Novoizvoljena predsednica lokalnega odbora Gibanje Svoboda mladi Maribor je v svojem nagovoru predstavila izzive, s katerimi se soočajo mladi v Mariboru in okolici. Poudarila je, da bo med prioritetami razvoj mesta, ki bo po meri mladih: »Maribor in okolica se morata začeti razvijati v smeri prihodnosti, ki bo mladim ponudila primerno življenjsko okolje. Ena izmed prioritet Gibanja Svoboda mladih v Mariboru bo ureditev javnega potniškega prometa, predvsem s povečanjem frekventnosti mestnih in regionalnih voženj. Zavzemali se bomo za oblikovanje dostojnih delovnih pogojev. Ključno pa je tudi zagotavljanje dostopnih stanovanj. Le tako bomo mladi lahko postali ekonomsko neodvisni in uspešno načrtovali svoje življenje ter ostali doma v Mariboru, v Sloveniji.«

Za kaj se bodo zavzemali? 

Lokalni odbor Gibanje Svoboda Maribor pa se bo, je še poudarila predsednica, zavzemal tudi za čim hitrejšo digitalizacijo občinske uprave ter za prenovo in razvoj šolstva, tako osnovnega kot višjega, v smeri novih digitalnih tehnologij in predmetnikov. Mladim namreč moramo zagotoviti veščine in kompetence, s katerimi bodo zaposljivi na delovnih mestih z višjo dodano vrednostjo.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Gibanja Svoboda Mladi Matej Grah: »Podmladek stranke želi vzpostaviti sistem vzgoje in razvoja mladih, skozi katerega bodo mladi po naravni poti pridobivali prepotrebne izkušnje za delo v državni politiki. In ker vemo, da se politika začne v domačem, lokalnem okolju, si želimo spodbuditi mlade, da se aktivirajo v naših lokalnih odborih. Ustanovitev prvega lokalnega odbora našega podmladka v Mariboru je tako še en korak, k še bolj razvejani in bolje organizirani strankarski strukturi, skozi katero bomo uresničevali vrednote Svobode ter razvijali in krepili liberalno politično misel v Sloveniji.«

Poslanka jim je zaželela srečo

Ustanovne seje lokalnega odbora se je udeležila tudi mariborska poslanka Državnega zbora Lena Grgurević, ki je novoustanovljenemu lokalnemu odboru podmladka stranke v Mariboru zaželela uspešno delo: »Izjemno pomembno je, da ste mladi družbeno kritični, da se zanimate za politiko in v njej aktivno sodelujete. Le tako lahko prispevate svoje rešitve za premagovanje različnih izzivov, ki so pred nami. Pri vašem delovanju vam želim veliko uspehov, saj je od vas odvisna tudi prihodnost ostalih generacij. Prepričana sem, da vam bo uspelo aktivirati široko skupino mladih v Mariboru in okolici, saj je Gibanje Svoboda stranka, ki posluša, ceni in upošteva ideje mladih tako na lokalni ravni kot na ravni države.«

V vrtcu Otona Župančiča Maribora so se predstavile tri skupine pustnih likov, največ zanimanja med otroci so seveda pritegnili korenti in kurenti.

Že tradicionalno so vse tri enote vrtca Otona Župančiča Maribor obiskali kurenti in druge pustne maske, saj otroke tako seznanjajo s pustnimi običaji.

Včasih so po izročilu bili koranti izključno odrasli neporočeni fantje, danes se je ljubezen do te maske razširila v taki meri, da demonski duh okušajo in masko koranta nase nadenejo tako mladi kot tudi mladi po srcu. Predstavila se je tudi etnografska pustna maska Baba deda nosi oz. Ded babo nosi, ki so se ji otroci iz srca nasmejali in Etnografska skupina Pobreški pokači.

Več v prispevku.

Zaradi današnjega obiska bodo pustni liki zagotovo korak bližje otrokom, prav tako so spoznali, da so kurenti prijazni in da bodo prinesli pomlad.

Občinski svetniki občine Ruše so županjo Urško Repolusk pozvali k umiku točke o proračunu za letošnje leto s prihajajoče seje, ki je predvidena v prihodnjem tednu. Opozarjajo namreč na številne nepravilnosti, ki so se pojavile. Občina nima nadzornega odbora, prav tako stališč o proračunu niso podali krajevni odbori. Opozarjajo tudi na pomanjkljivo pripravljena gradiva. Predlagatelji umika so ZA Združena akcija, Gibanje Svoboda, 2×2 in SD Socialni Demokrati. Županja Ruš, Slovenska demokratska stranka – SDS, Neodvisna lista #SKUPAJ, Lista plan za Ruše in stranka Povezani za Ruše, se na naša vprašanja niso odzvali. Je pa direktorica občine uprave v odgovoru svetniškim skupinam med drugim zapisala, da nadzorni odbor pri sprejemanju proračuna, ali na sami proračunski seji, nima nobene vloge.

Občina nima nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe

Določeni svetniki opozarjajo občino, da bi najprej morali na seji imenovati nadzorni odbor občine, ta je namreč najvišji organ nadzora javne porabe v občini in odloča tako o ključnem občinskem proračunu kot drugih pomembnih zadevah. Imenovan bi moral biti v 45 dneh po volitvah, a to se do danes še ni zgodilo. Občinski svet je na pretekli seji z devetimi glasovi proti in devetimi glasovi za zavrnil imenovanje predlaganih članov za Nadzorni odbor Občine Ruše.

Na dnevnem redu prihodnji teden je tako imenovanje nadzornega sveta, kot točka o proračunu. Prioriteta bi torej morala biti imenovanje nadzornega odbora, šele nato bi županja morala najpozneje v petnajstih dneh sklicati konstitutivno sejo, na kateri člani izvolijo predsednika in namestnika.

Podpisani predlagatelji podpisa so se obrnili tudi na ostale svetnice in svetnike Občinskega sveta občine Ruše in jih pozvali, da podprejo posredovani predlog: “Občinski svetniki smo tisti, ki varujemo temelje lokalne demokracije. Kot veste, je poslovnik ključni dokument, ki določa pravila in postopke za delovanje občinskega sveta. Prav tako pa je potrebno upoštevati številne sprejete odloke, ki določajo delovanje posameznih odborov.”

Želimo si, da postopke speljemo tako, kot je potrebno.”

Darko Knez – Gibanje Svoboda nam je povedal, da so skupaj z nekaterimi drugimi svetniki pregledali proračun: “Je zares pomanjkljivo spisan, nima realizacije za preteklo leto, delan je na rebalansu, čeprav so navodila za pripravo proračuna drugačna in piše, da je potrebno priložiti realizacijo. Pomanjkljivi so tudi ostali dokumenti, manjkajo priloge parcel. Težko odločamo o proračunu, če nimamo vsega, kar potrebujemo. Verjetno ni namen le to, da bomo proračun potrjevali, ampak da bomo o njem tudi odločali. S tako pomanjkljivo dokumentacijo to težko naredimo. Je kup pomanjkljivosti, potrebno je spoštovati procedure. Želimo si, da postopke speljemo tako, kot je potrebno.”

“Županja in občinska uprava ne upoštevata temeljnih pravnih aktov in predpisov”

Jernej Ajd – 2×2 nam je dejal: “Županja in občinska uprava ne upoštevata temeljnih pravnih aktov in predpisov pri postopku sprejemanja Odloku o proračunu Občine ruše za leto 2023. Predsednik nadzornega odbora bi moral biti na seji OSOR ob sprejemanju proračuna, mi pa nimamo konstituiranega niti nadzornega odbora, ki šele kasneje izmed svojih članov izvoli predsednika.”

Opozoril je tudi, da stališč o proračunu niso podali krajevni odbori, kot bi morali, poleg tega je gradivo pripravljeno pomanjkljivo, saj v delu ‘Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ruše za leto 2023″ manjkajo priloge oz. kopije map: “Manjkajo tudi podatki o realizaciji proračuna za leto 2022. O finančnih postavkah oz. vsebini proračuna v tej fazi raje ne bi …”

Nepravilnosti je potrebno prepoznati in ukrepati

Tomi Prosnik iz ZA – Združena Akcija pa nam je dejal: “Po našem vedenju posredovan predlog za umik točke ni politični predlog, ampak je strokovno in zakonsko utemeljeno opozorilo občinski upravi in županji, da zakonsko predpisani pogoji za izvedbo postopka sprejemanja proračuna trenutno niso izpolnjeni. Svetniki v takšnem primeru tudi nimamo možnosti odločanja ali podpiramo umik točke ali ne, saj smo obvezani in dolžni spoštovati predpise, ki jasno navajajo kateri pogoji morajo biti zagotovljeni pred sprejemanja proračuna.”
“Za zakonitost delovanja občine je odgovoren župan in če gre v predlogu za dejanske nepravilnosti je to potrebno prepoznati, ukrepati in postopek ustrezno prilagoditi,” pojasnjuje Prosnik.

Na občini zavračajo očitke

Obrnili smo se tudi na županjo Ruš Urško Repolusk. Prosili smo jo, da nam odgovori do četrtka, 16. januarja, do 13. ure, a žal njenih odgovorov do danes še nismo prejeli. Je pa Katja Markač Hrovatin, direktorica občinske uprave, svetniškim skupinam posredovala odgovor, kjer je med drugim zapisala, da proračun občine sprejema občinski svet: “Nadzorni odbor pri sprejemanju proračuna, ali na sami proračunski seji, nima nobene vloge. Svetniške skupine se pri argumentaciji umika Proračuna iz dnevnega reda sklicujejo tudi na 10. člen Poslovnika Nadzornega odbora (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 37/2018), ki pa že 1. členu jasno določa, da ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Ruše ter status članov nadzornega odbora, zato poslovnik NO ne velja za Občinski svet Občine Ruše.”

V nadaljevanju je zapisala, da se odlok o proračunu občine Ruše sprejema v skladu s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Ruše, ki v členih od 79. do 81. natančno ureja predlog proračuna, javno razpravo in obravnavo predloga proračuna. “Splošni in posebni del odloka o proračunu za leto 2023 sta pripravljena skladno z Zakonom o javnih financah in izkazujeta tri proračunska leta. Prikazujeta oceno realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo in tekoče leto. Hkrati pa je prikazan tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.”

Markač Hrovatinova je zapisala še: “Pri pripravi proračuna smo uporabili tudi Proračunski priročnik za pripravo občinskih proračunov za leti 2023 in 2024 z vzorcem občinskega proračuna, ki ga je objavilo Ministrstvo za finance predvsem zaradi poenotenja poročanja, kar je navedeno na strani 7 Odloka o proračunu Občine Ruše za leto 2023.”