V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Otvoritev poletnega dogajanja na Poštni ulici v Mariboru bo ta petek in soboto. Program podpirajo predvsem entuziastični gostinci s Poštne ulice: Kozlovna, Patrick’s Pub, Baščaršija, LaPizza, LeVino, CLC, Isabella, Piaf in Fudo, občasno pa tudi kakšni drugi sponzorji. Poštna velja za največjo malo ulico v Mariboru, večkrat pa je omenjena kot “središču dogajanja v mestu”. Obisk vseh njihovih prireditev je brezplačen.
POŠTNA (P)OŽIVLJA! Festival Lent je za nami, mesto pa še zdaleč ne bo padlo v mrtvilo, saj na Poštni že stoji oder, ki je z leti postal nepogrešljiv del mestnega utripa. Letošnja otvoritev poletnega dogajanja je res izjemna. V petek, 5. 7. 2024, vas čaka nepozaben večer bluesa, funka, soula in rocka, nastopil bo legendarni Khalif “Wailin'” Walters! Sobota, 6. 7. 2024, pa obeta “čagatorsko” vzdušje s skupino Smash/Platin, ki obljublja ritme 70ih, 80ih, 90ih. Plesno, igrivo, poletno! OBISK DOGODKOV JE BREZPLAČEN.
Program za petek, 5. 7. 2024 ob 21.00: Khalif ‘Wailin” Walters – €A$H COW
Khalif ‘Wailin” Walters: Electrifying Chicago Blues na Poštni!
Pripravite se na nepozaben večer bluesa, funka, soula in rocka, ko bo Khalif “Wailin'” Walters s svojo karizmo napolnil največjo malo ulico v Mariboru! Ta vzhajajoča zvezda chicagovskega bluesa prinaša svoj edinstveni zvok, prepleten s funkom in reggaejem.
Začutite divjo energijo, ki je navdušila občinstva po Evropi in Afriki.
Ne zamudite priložnosti, da Khalifa vidite skupaj z mednarodno priznanimi jazz zvezdami Erikom Marenče, Paolom Sturialejem in Davidom Morganom.
Doživite globoka čustva in avtentično glasbeno potovanje, ki ga lahko ponudi le Khalif.
Program za soboto, 6. 7. 2024 ob 21.00: Dancing 70s/80s/90s – SMASH/PLATIN
“Smash/Platin” je nadaljevanje zgodbe evrovizijskega “dua Platin”.
“Ja” , rečejo ljudje, “to sta tista dva, ki sta zmagala na Emi in se potem poročila na Eurosongu.” Z bendom večinoma nastopata v tujini, tu in tam pa tudi doma, saj so zaradi njihovega širokega in vsestranskega repertoarja vedno zelo zaželeni.
Izvajajo šove s kostumi, kjer imitirajo znane zvezde glasbenega sveta. Izvajajo glasbo najboljših desetletij; 70′, 80′, 90′, pa vse do današnjih radijskih hitov. Med drugim izvajajo tudi Abba koncerte, seveda na “svoj” način. Iz zanesljivih, “backstage” virov smo izvedeli tudi to, da sta Diana in Simon že od nekdaj zelo prizemljena, dostopna in prijazna, a ne samo na odru, temveč tudi izza njega. To velja tudi za njun band, s katerim nastopata že 16 let. Na odru pa jih je vedno doživeti kot da je prvič, zadnjič in “edinič”, kot bi rekli njihovi dolgoletni oboževalci.
Nova priložnost čaka nate, sporočajo iz javnega podjetja Šport Maribor.
V njihovem podjetju je na voljo prosto delovno mesto “RECEPTOR” (m/ž) za nedoločen čas. Si organiziran/a oseba, ki se dobro znajde v dinamičnem okolju? Več informacij na tej povezavi.
Šport Maribor d. o. o. iz Skupine JHBM je osrednja družba za vse najpomembnejše športne aktivnosti in športne objekte Maribora in okolice.
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.
Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor
Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.
Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.
Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.
Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.
Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.
Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA
V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.
Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor
Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.
Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.
Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.
Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.
Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.
Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.
Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA
Trinajsta tekma Slovenije na velikih tekmovanjih je postregla z borbeno predstavo Kekovih fantov, ki so močno favorizirane Portugalce pripeljali vse do enajstmetrovk, tudi sami pa zapravili izjemno priložnost za zmago v podaljšku. Na koncu pa se je trinajstica izkazala z nesrečno. A vseeno so fantje na čelu s selektorjem Matjažem Kekom dosegli neverjeten uspeh na letošnjem evropskem prvenstvu.
Na uspešno vodenje slovenske reprezentance se je odzvala tudi mariborska občina. “Borbenost in srčnost na igrišču sta navdihnili celotno Slovenijo, ki je z vami trepetala do zadnje sekunde. Kljub dežju se je tudi na Grajskem trgu zbralo več kot 500 glasnih navijačev naše reprezentance,” so zapisali v objavi na družbenem omrežju Facebook in se zahvalili fantom za nepozabne trenutke in ponos.
Velik doprinos slovenskemu nogometu
Poklon in čestitke pa so namenili tudi Matjažu Keku: “Poseben poklon in čestitke gredo našemu someščanu, odličnemu strategu, selektorju gospodu Matjažu Keku. Za predano vodenje in ves doprinos slovenskemu nogometu mu bo župan Mestne občine Maribor podelil mestni pečat.”
Trinajsta tekma Slovenije na velikih tekmovanjih je postregla z borbeno predstavo Kekovih fantov, ki so močno favorizirane Portugalce pripeljali vse do enajstmetrovk, tudi sami pa zapravili izjemno priložnost za zmago v podaljšku. Na koncu pa se je trinajstica izkazala z nesrečno. A vseeno so fantje na čelu s selektorjem Matjažem Kekom dosegli neverjeten uspeh na letošnjem evropskem prvenstvu.
Na uspešno vodenje slovenske reprezentance se je odzvala tudi mariborska občina. “Borbenost in srčnost na igrišču sta navdihnili celotno Slovenijo, ki je z vami trepetala do zadnje sekunde. Kljub dežju se je tudi na Grajskem trgu zbralo več kot 500 glasnih navijačev naše reprezentance,” so zapisali v objavi na družbenem omrežju Facebook in se zahvalili fantom za nepozabne trenutke in ponos.
Velik doprinos slovenskemu nogometu
Poklon in čestitke pa so namenili tudi Matjažu Keku: “Poseben poklon in čestitke gredo našemu someščanu, odličnemu strategu, selektorju gospodu Matjažu Keku. Za predano vodenje in ves doprinos slovenskemu nogometu mu bo župan Mestne občine Maribor podelil mestni pečat.”
Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, ponuja številne znane turistične znamenitosti, kot so Pohorje, Ljudski vrt in najstarejša trta na svetu. Vendar pa okolica Maribora skriva tudi mnoge manj znane, a čudovite kotičke, ki so vredni obiska. Tukaj je nekaj priporočil za raziskovanje skritih biserov v okolici Maribora.
Mariborski otok
Mariborski otok je čudovit naravni park na reki Dravi, kjer se lahko sprostite in uživate v naravi. Otok je znan po svoji bogati flori in favni, prav tako pa je priljubljen med domačini za sprehode, piknike in rekreacijo.
Vinogradi v Svečini
Vinogradi v Svečini, ki ležijo severno od Maribora, ponujajo čudovit razgled na gričevnato pokrajino, obdano z vinogradi. Tu lahko obiskovalci uživajo v degustacijah vina v lokalnih vinskih kleteh in raziskujejo slikovite vinske poti. Eden izmed najbolj znanih krajev v Svečini je srčkasta cesta, ki je postala priljubljena turistična točka zaradi svoje unikatne oblike.
Botanični vrt Univerze v Mariboru
Ta botanični vrt, ki se nahaja v Pivoli, je eden skritih draguljev regije. Obiskovalci lahko raziskujejo različne rastlinske zbirke. Vrt je odlična destinacija za ljubitelje narave in fotografije.
Pohodniške poti na Pohorju
Čeprav je Pohorje znano predvsem po svojih smučiščih, ponuja tudi številne manj znane pohodniške poti, ki vodijo skozi neokrnjeno naravo. Poti, kot so Pot k Črnemu jezeru ali pot na Lovrenška jezera, ponujajo miren pobeg iz mestnega vrveža in čudovite razglede na okoliško pokrajino.
Grad Rače
Grad Rače, ki se nahaja približno 15 kilometrov južno od Maribora, je manj znan, a zelo zanimiv grad. Njegova zgodovina sega v 14. stoletje, danes pa je preurejen v kulturni center, kjer potekajo različne prireditve, razstave in poroke. Okoli gradu se razprostira čudovit park, ki je idealen za sprehode.
Sv. Urban nad Mariborom
Sveti Urban je hrib z vinogradi, ki se nahaja severovzhodno od Maribora. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Urbana, ki ponuja čudovit razgled na Maribor in okoliške vinograde. To je priljubljena izletniška točka za pohodnike in ljubitelje vina.
Zgornja Kungota
Zgornja Kungota je kraj v bližini Maribora, znana po svoji lepoti in miru. Tu lahko obiščete lokalne vinske kleti, uživate v čudovitih razgledih in se sprostite v naravi. Ena izmed najbolj priljubljenih aktivnosti je kolesarjenje po slikovitih vinskih cestah.
Raziskovanje teh skritih kotičkov v okolici Maribora vam bo omogočilo, da odkrijete naravne lepote, kulturne znamenitosti in lokalno gostoljubnost, ki jih ponuja ta regija.
Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, ponuja številne znane turistične znamenitosti, kot so Pohorje, Ljudski vrt in najstarejša trta na svetu. Vendar pa okolica Maribora skriva tudi mnoge manj znane, a čudovite kotičke, ki so vredni obiska. Tukaj je nekaj priporočil za raziskovanje skritih biserov v okolici Maribora.
Mariborski otok
Mariborski otok je čudovit naravni park na reki Dravi, kjer se lahko sprostite in uživate v naravi. Otok je znan po svoji bogati flori in favni, prav tako pa je priljubljen med domačini za sprehode, piknike in rekreacijo.
Vinogradi v Svečini
Vinogradi v Svečini, ki ležijo severno od Maribora, ponujajo čudovit razgled na gričevnato pokrajino, obdano z vinogradi. Tu lahko obiskovalci uživajo v degustacijah vina v lokalnih vinskih kleteh in raziskujejo slikovite vinske poti. Eden izmed najbolj znanih krajev v Svečini je srčkasta cesta, ki je postala priljubljena turistična točka zaradi svoje unikatne oblike.
Botanični vrt Univerze v Mariboru
Ta botanični vrt, ki se nahaja v Pivoli, je eden skritih draguljev regije. Obiskovalci lahko raziskujejo različne rastlinske zbirke. Vrt je odlična destinacija za ljubitelje narave in fotografije.
Pohodniške poti na Pohorju
Čeprav je Pohorje znano predvsem po svojih smučiščih, ponuja tudi številne manj znane pohodniške poti, ki vodijo skozi neokrnjeno naravo. Poti, kot so Pot k Črnemu jezeru ali pot na Lovrenška jezera, ponujajo miren pobeg iz mestnega vrveža in čudovite razglede na okoliško pokrajino.
Grad Rače
Grad Rače, ki se nahaja približno 15 kilometrov južno od Maribora, je manj znan, a zelo zanimiv grad. Njegova zgodovina sega v 14. stoletje, danes pa je preurejen v kulturni center, kjer potekajo različne prireditve, razstave in poroke. Okoli gradu se razprostira čudovit park, ki je idealen za sprehode.
Sv. Urban nad Mariborom
Sveti Urban je hrib z vinogradi, ki se nahaja severovzhodno od Maribora. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Urbana, ki ponuja čudovit razgled na Maribor in okoliške vinograde. To je priljubljena izletniška točka za pohodnike in ljubitelje vina.
Zgornja Kungota
Zgornja Kungota je kraj v bližini Maribora, znana po svoji lepoti in miru. Tu lahko obiščete lokalne vinske kleti, uživate v čudovitih razgledih in se sprostite v naravi. Ena izmed najbolj priljubljenih aktivnosti je kolesarjenje po slikovitih vinskih cestah.
Raziskovanje teh skritih kotičkov v okolici Maribora vam bo omogočilo, da odkrijete naravne lepote, kulturne znamenitosti in lokalno gostoljubnost, ki jih ponuja ta regija.
Zveza prijateljev mladine Maribor ima ta teden veliko dejavnosti, na katere vabijo otroke in mladostnike.
Poglejmo, kaj je na voljo v tem tednu
Tematske delavnice za otroke od šestega leta starosti:
1. 7. do 5. 7. 2024 Zabavna angleščina
Na interaktivno zasnovanih, zabavnih učnih urah angleškega jezika se bodo seznanili z osnovami angleščine, spoznavali nove besede in jih povezovali v samostojne stavke. Vsebine delavnic so zanimive, dinamične in v ospredje postavljajo pogovarjanje v angleškem jeziku.
(Špela Logar, Spela’s english)
Potepanja po mestu:
2. 7. 2024
9:00–13:00 Gobarjenje
Odpravili se bomo na Mariborsko Pohorje in pod budnim očesom mentorja nabirali užitne gobe. Ne pozabi košarice.
(Gobarsko društvo Lisička)
3. 7. 2024 9:00–13:00 (Z)mešana sreda
Radio nas spremlja povsod. Mi pa bomo v živo obiskali Totega, ter z radovednostjo spoznavali poklic radijca.
(Toti Radio)
4. 7. 2024 9:00–13:00 Druženje pod krošnjami
Ko udari vročina, se radi skrijemo v senco. Ta dan se bodo družili na Doživljajskem igrišču, polnem doživetij.
(Doživljajsko igrišče)
5. 7. 2024 9:00–13:00 Športamo kot študentje
ZePeeMovci skrbijo za duha in telo. Svoje mišice bodo trenirali v fitnesu pod oblaki, med študentskimi zidovi.
(Študentski domovi Maribor)
Sredin izlet:
3. 7. 2024 8:30–16:00 Mali grofje celjski
Z vlakom se bodo odpravili v Celje in obiskali Hermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji. Nato se bodo vodeno sprehajali med mestnimi znamenitostmi in igrali, si privoščili kak sladoled in pozdravili živali v Tropski hiši.
Mladinski počitniški program
je namenjen mladostnikom, starim 15 let in več. Za mesec julij in avgust je ZPM Maribor pripravila več dejavnosti, ki jih bodo lahko mladostniki počeli. Kaj vse je na voljo, je na povezavi TUKAJ.
Kot smo poročali pred dnevi so lani na ulici Moše Pijada v Mariboru vzpostavili plačljivo parkiranje in uredili parkirna mesta, vendar so ta danes zanemarjena in zaraščena. Zdaj so nam odgovorili v Nigradu, kjer pojasnijo zakaj je tako.
Za urejenostjo parkirišča na Ulici Moše Pijade je zadolženo Javno podjetje Nigrad iz Skupine JHMB.
“Preteklo daljše deževno obdobje je povzročilo nenavadno hitro in bujno rast rastlin. Sodelavci Nigrada se že nekaj časa trudijo z odstranjevanjem prekomerne rasti vegetacije in košenjem na vseh javnih površinah. Pravkar so zaključili s košnjo in odstranitvijo prekomerne rasti vegetacije ob parkirišču na predelu Smetanove ulice,” so pojasnili za Lokalec.si
Dodali so še: “Lokacijo ob parkiriščih na Ulici Moše Pijade bodo uredili v najkrajšem možnem času, predvidoma do konca tega tedna. Prosimo za strpnost in razumevanje, sodelavci Nigrada pa se bodo potrudili, da dela opravijo čim hitreje in učinkoviteje.”
Na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije bo od jutri, 2. julija, do petka, 12. julija, na ogled na voljo edinstvena razstava Red Bull Illume.
Gre za svetovno razstavno turnejo, ki poteka že več kot desetletje in združuje neverjetno delo fotografov in ustvarjalcev vsebin z vsega sveta. Obiskovalci mariborskega Europarka bodo kmalu na osrednjem prireditvenem prostoru lahko občudovali 50 najboljših fotografij, ki prikazujejo največje svetovne podobe pustolovskih in akcijskih športov.
FOTO: Red Bull Illume
Razstava na inovativnih svetlobnih panojih
Red Bull Illume je največje svetovno tekmovanje v ustvarjanju fotografij s področja pustolovskih in akcijskih športov. Razstava prikazuje najbolj ustvarjalne in očarljive podobe na svetu, hkrati pa osvetljuje strast, življenjski slog in kulturo fotografov, ki so jih posneli. Biti okronan za skupnega zmagovalca Red Bull Illume med fotografi pomeni izjemno čast. Posebnost razstave je tudi to, da so fotografije nameščene na inovativnih svetlobnih panojih v velikosti 2 x 2 metra, ki kakovostnim fotografijam vdahnejo novo življenje. Razstavo v Europarku si skupaj s prijatelji in družino lahko ogledate brezplačno.
Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.
Direktor družbe Nigrad Tomaž Kavnik je obvestil Nadzorni svet družbe Nigrad, da bo s 1. 8. 2024 zapustil mesto direktorja zaradi novih kariernih priložnosti in ciljev. Govorili smo s predsednikom Nadzornega sveta Gregorjem Fickom, ki je povedal več o delu Kavnika in kakšnega naslednika direktorja potrebuje Nigrad.
Tomaž Kavnik vse do 1. 8. 2024 vodi družbo Nigrad, nato pa odhaja. Kaj to pomeni za Nigrad, ki je po besedah Gregorja Ficka pod vodstvom Kavnika izboljšal svoj položaj, je za naš medij povedal prav Ficko. Pa tudi, kakšen bo postopek iskanja novega direktorja in kakšnega človeka želijo na vodstvenem položaju.
Ob sinočnjem zaključku Festivala Lent je spregovoril tudi direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Tako Vladimirju Rukavini, direktorju Narodnega doma Maribor, kot tudi mnogim drugim, se je izpolnila ena izmed želja. Ponovno se je nekaj dogajanja odvilo na samem Lentu. A kaj bo naslednje leto, bodo želje o Glavnem odru na Dravi morale ugasniti?
Na Lentu se je odprlo novo prizorišče za Festival Lent. Oder pri Stari Trti, ki je postavljen na obnovljenem, sicer ne v celoti, Lentu, v bližini Hiše Stare trte, na samem trgu ob Hiši Stare trte pa novo veliko zbirališče pred odrom. Oder je ob Dravi, obrnjen proti trgu. Oder KMŠ, ki je stal na terasi Mariboxa, je bil letos v neposredni bližini Lenta. Pomembna sprememba lokacije in predvsem usmerjenosti pa je doživel Jurčkov Večerov oder, ki je ostal blizu Vodnega stolpa, pomaknjen za nekaj metrov in obrnjen tako, da so nastopajoči gledali proti cesti in zelenici, publika pa, ki je lahko stala na stopnicah, pločniku in cesti ter gledala naravnost na oder, pa je bila lahko res blizu. In to je marsikoga spomnilo na nekdanjo postavitev Glavnega odra, ki je sicer “plaval” ob Vodnem stolpu.
Rukavina je poudaril: “Vse, kar smo planirali, smo si zastavili. Vreme je bilo z nami, sponzorji so bili z nami. Na koncu še država je bila z nami, ker bo pomagala Narodnemu domu. Predvsem so bili z nami obiskovalke in obiskovalci, ki so trumoma drli na Lent, pa ne samo na Lent, bili so praktično prisotni po vsem mestu, od parka pa do Lenta. Mesto je živelo v enem lepem utripu. Ljudje so lentali, to je bilo to, kar smo želeli, kar smo pričakovali. In ko oni to počnejo, smo mi najbolj srečni.”
Država je pomagala, “kar nam je dalo lažje za dihati”
“Država je pomagala,” je dejal Rukavina in dodal: “Svetniki Svobode v mariborskem mestnem svetu so spodbudili Občino, da so dali predlog, da se po 67. členu dofinancira Narodni dom. In ta stvar je potem šla skozi. Kako so to storili, kako so lobirali, ne vem. A stopili so skupaj. Maribor na nek način z ostalimi. In smo prišli do tega, da smo dobili 120 tisoč denarja dodatnega. Kar nam je dalo lažje za dihati. A to ni samo za Festival Lent. Treba je vedeti, da Narodni dom organizira okrog 2000 prireditev letno. Da smo do zdaj dobili od ministrstva za kulturo za Festival Lent 47.000 evrov, kar je nič proti temu obsegu. Zaradi tega smo zdaj zelo veseli, da se je ta stvar pokrila.” Pri tem pa je dodal: “Upamo, da bo tako tudi v prihodnosti.”
“No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.”
“Upamo, da bo Mestna občina Maribor v prihodnosti malo bolj segla v žep kot s 170.000 evri. Da bomo sigurnejši. Imeli smo srečo, ni deževalo niti en dan, razen ponoči. Če bi dva dni deževalo, bi se, recimo po mariborsko, peljali, ker ne bi prodali toliko vstopnic, kot smo jih prodali. Ampak konec dober, vse dobro. Za drugo leto pa upam, da bo v novem proračunu seveda več denarja. Če gledamo Festival Lent, je vreden milijon evrov, brez Artkampa, ki je vreden še dodatnih 130 (tisoč). No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.” In primerjal s Festivalom Ljubljana: “Festival Ljubljana osem milijonov, od tega direktnega denarja pet milijonov evrov mesto Ljubljana, ostalo vstopnice in seveda sponzorji, ki jih je seveda neprimerno lažje dobiti v Ljubljani.”
Kaj pa sama vsebina letošnjega Festivala Lent?
Na nekaterih prizoriščih stalnica z nastopajočimi, na samem Glavnem odru pa letos izjemen izbor nastopajočih, takih, ki sežejo v sam vrh. Rukavina pritrjuje temu in razlaga: “Res je, velike zasedbe, naredili smo to zanalašč. Predvsem zaradi tega, ker se nam zdi, da na tak oder to spada, malo smo seveda eksperimentirali, na koncu nam je občinstvo vrnilo vse. Folkart, štirje kontinenti. Poglejmo, kaj vse smo v Mariboru imeli – pa ne samo v Mariboru, stvar je v tem, da vse te skupine potujejo po Sloveniji. Upamo, da jih bo enkrat vzela tudi Ljubljana. Sploh jih ne ponujamo drago. Če že pridejo sem, zakaj jih ljudje ne bi dobili. In tako naprej. Torej 33 držav, ne vem, 22 prizorišč, 250 dogodkov, večjih, ko govorimo. O ljudeh? Tisti, ki je hodil po Mariboru, je videl, da jih je ogromno. Ker tudi vsi tisti, ki so se sprehajali po promenadi, so bili deležni kulture.”
“Narediti se da še marsikaj. Kako pa se bo to storilo, je stvar našega ustanovitelja.”
Rukavina je ob razmišljanju o tem, kako tujci vidijo Maribor v času Festivala Lent, ko ob svojem obisku Maribora med festivalom hvalijo mesto, dejal, da je Maribor najlepši med Festivalom Lent, saj ga “malo našminkajo”, a da se da narediti še marsikaj. “Kako pa se bo to storilo, pa je seveda stvar našega ustanovitelja. Naša stvar pa so predvsem programi, na katerih delamo.”
Želja, da se Glavni oder na Dravi vrne, ostaja, toda …
Nekaj načrtov za naprej je znanih, je še dejal Rukavina, a ob tem se sprašuje, ali bodo imeli Glavni oder na Dravi ali ne. Vedo, kaj bi radi, imeli, a pravi, da je odvisno od denarja in od tega, ali bo Glavni oder in kje bo. K odru ob Dravi bi šlo 4.000 obiskovalcev na tribune, “tukaj, na Trg Leona Štuklja samo dva pa pol in težko je doseči neko ekonomsko vzdržnost pri tako malem številu ljudi”. A kako razmišljati o odru na Dravi, ko pa je Mestna občina Maribor na svoji spletni strani objavila namero o prodaji jeklenih pontonov, na katerih bi sicer stal Glavni oder na Dravi? “Meni se ne zdi pametno, a ne bom komentiral tega, kar počne občina. Mi delamo programe, ostale stvari pa vprašajte njih,” je odvrnil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kjer že 33 let organizirajo Festival Lent in se prilagajajo vsakoletni situaciji.
O nameri za prodajo 13 jeklenih pontonov, ki jih namerava Mestna občina Maribor prodati kot celoto, smo poslali vprašanja tudi na Mestno občino Maribor. Ko dobimo odgovore, bomo o tem poročali.
Novosadski Big band in člani zbora in orkestra Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so ponovno pokazali, kakšen spektakel znajo narediti. Tokrat so postregli z disco opero na Glavnem odru letošnjega Festivala Lent.
Velik projekt pa ni vključeval samo izjemnih priredb svetovno znanih pesmi, ampak tudi veliko disko kroglo, ki se je vrtela pod obodom odra na Trgu Leona Štuklja in že ves dan napovedovala, kaj bo zvečer na odru.
Bolj svetleče ni šlo, vse se je svetilo, na vrhu pa velika disko krogla.
Začeli so z venčkom znanih pesmi in takoj pokazali, da ne bodo samo rutinirano odigrali in zapeli nekaj pesmi, ampak da so zavihali rokave in naredili ogromen projekt. In prepričali publiko.
Ne smemo pozabiti, novosadski Big band ter zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so že bili v Mariboru z rock opero, ki je bila takrat prav tako paša za ušesa in oči, zato so bila pričakovanja za včerajšnji večer na Trgu Leona Štuklja velika in upravičena.
Priredbe pesmi so bile vrhunske, mogočne, jagodni izbor hitov, ki so nastali v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pesmi, ki so jih po njenem nastanku peli mnogi in jim dodajali nekaj sebe s tem, ko so jih priredili. In to so naredili tudi simfoniki iz Novega Sada. Pevci in pevke so ob tem še nagovarjali publiko in koketirali z njo ravno toliko, kot je bilo potrebno, da je ta ostala sproščena, obenem pa polna dobre volje.
In bolj kot se je bližal konec, težje je sedela na stolih. No, tisti obiskovalci, ki so bili ob strani in ves čas stali, zagotovo niso bili na miru, ampak so plesali, nekateri skorajda ves čas. Na koncu so plesali skorajda vsi, saj so z odra pri zadnjih pesmih pomahali, da je čas, da se vstane in zapleše. In to je publika na sediščih končno tudi storila.
Disko je tako ali tako glasbena zvrst, ki te ne pusti ravnodušnega, sploh pa ne pesmi, ki so včeraj odmevala na Glavnem odru. Slišali smo pesmi Michaela Jacksona, Abbe, Boney M, Wild Cherry, Bee Gees, Donne Summer, Stevieja Wonderja, Quincyja Jonesa in mnogih drugih. Že prvi venček pesmi je pokazal, da ni zavor in da je nabor pesmi bogat in izjemen.
Na odru so bili : Zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad, Big band Novi Sad ter dirigent Fedor Vrtačnik. Peli so Bojana Stamenov, Nevena Reljin, Zoran Šandorov, Disco Sisters, članice zbora opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad. Pa še >Gabor Bunford, tenor saksofon, in Dragan Kozarčić, trobenta.
Zabave po zabavi ali afterji (afterparty), ki se zgodijo vsak večer Festivala Lent v Minoritih, potem ko se izteče koncert, so resnično zgodba zase. Namenjeni so, kot so zapisali, najbolj vzdržljivim, a to je pravzaprav premalo povedano, saj so enostavno tisto, kar človek potrebuje, preden odide domov poln vtisov o Festivalu Lent.
Tam se namreč najdejo tisti, ki so prej hodili naokrog po prizoriščih, zdaj pa se lahko skupaj zabavajo na enem. In tam so tudi organizatorji in velikokrat tudi nastopajoči. Vsaj en del.
Že prelet letošnjega dogajanja na afterjih je pokazal, da se tam zaradi intimnega, skritega, ograjenega prizorišča, ki pa je hkrati tudi odprto, vsaj navzgor, ker je na prostem, da se tam lahko ustvari izjemno klubsko vzdušje.
V ponedeljek je zagotovo bilo tako prvo uro in tudi nekoliko kasneje. Gneča ni bila prevelika, niti premajhna. Ravno prav, da so se lahko prijatelji in prijateljice našli, znanci in znanke srečali po dolgem času in posedeli ob glasbi, za katero je skrbel didžej. Prostora je bilo dovolj tudi za plesati, stati, se pozibavati. Skratka uživati ob dobri glasbi. In čakati, da pride naslednji dan. Sproščeno, ker naslednji dan je bil praznik, dela prost dan za marsikoga. Zakaj torej ne bi plesali na afterju? In so to tudi delali.
Naslednji dan je bilo ponovno “luštno” za tiste, ki so prišli. Luči so vse dni, no, noči, takšne, da se človek resnično počuti, kot da je na dopustu, v kakem klubu, kjer goste sprejmejo z obema rokama, hkrati pa jih – če tako želijo – pustijo na miru. Ob zidu je klopca, pod tribuno s sedeži šank, kjer poskrbijo za žejne. Ko vstopijo obiskovalci na prizorišče, vidijo naravnost pred sabo igro svetlobe na nasprotnem zidu, pred njim je prostor za didžeja, nekoliko dvignjen, tako da ta vidi, kako se občinstvo odziva na glasbo.
In ob tem lahko povemo še, da je didžej poskrbel za odličen prehod glasbe. Obiskovalci koncert v avditoriju so lahko naredili le nekaj korakov na drugo stran, hrbtno stran tribune in plesali naprej, kot da so na eni dolgi, super zabavi.
V sredo je dež poskrbel še za zvočno kuliso, tako da je marsikomu odvrnil misli na after. Četrtek pa se je zato vse vrnilo, pokazalo v najboljši luči. After je bil izjemno obiskan, tam je človek res lahko videl vse tiste, ki so najbolj vzdržljivi, najbolj aktivni, najmanj zaspani, najbolj pripravljeni plesati. Skoraj se lahko zapiše, da je bilo polno do zadnjega kotička.
In potem z veseljem pričakuje današnji, petkov, in jutrišnji after v Minoritih. Bodo prišli vsi tisti, ki so bili tam včeraj, jih bo prišlo še več, jih bo prišlo manj? In kdo bo poskrbel za ritme in glasbo?
Danes, v petek, 28. 6. 2024, bo tam DJ Križko, ki ga poznajo poslušalci radia, kjer se ga sliši, zdaj je glasbeni urednik na Totem radiu. In glasba, ki jo vrti? Ta sega vse od 60. let prejšnjega stoletja (joj, kako daleč se to sliši) do sedanje glasbe. Vrti soul, disko, funk, jazz, funky house in še kaj.
In jutri? V soboto, 29. 6. 2024, na zadnji dan Festivala Lent? Napovedan je DJ Rocca, breakbeat pionir z neustavljivim naborom funky ritmov pod prsti, ki bodo poskrbeli za neustavljivo željo po miganju in plesanju. Torej se obeta plesni večer. Pripravite plesne čevlje.
Opozoriti pa je treba še na nekaj. Za afterje v Minoritih je treba imeti vstopnico. Če jo imate, ste na konju. Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vsak večer po končanem koncertu oz. prireditvi velja tudi kot vstopnica za Minoriti After Party. Število razpoložljivih vstopnic prilagajajo sproti glede na zasedenost prizorišča Minoriti – oder NKBM. Zato v Narodnem domu Maribor prosijo, da spremljajte njihove ažurne objave na festivalskih družbenih omrežjih in spletni strani ter na prodajnih mestih. Za petek, torej danes, bi se še našla kaka vstopnica, za soboto so “polni”, a to se lahko spremeni. Zato ni odveč, da se prepričate na njihovih omrežjih, ali lahko priletite tja. Sam vstop je sicer predviden med 23.30 in 24. uro.
Festival Lent se počasi izteka, še danes in jutri, torej petek in soboto, se bo tako dogajalo na odru Triglav, ki je v senčnem delu mestnega parka, tik nad igrali. Prav tako tudi v Artkampu, ki je razporejen po promenadi in v parku. Poglejte, kako je bilo včeraj.
Včeraj dopoldan smo si ogledali delček nastopa Bande Ferdamane, ki je zabavala otroke, ti pa so nastopajočim dajali zanimive improvizacijske izzive. Nastopajoči so nam povedali več o tem, kaj pravzaprav počnejo na odru, producentka Artkampa in odra Triglav pa o tem, kaj se sicer dogaja na tem odru in tudi v parku, kjer so razne dejavnosti za otroke, mladino in družine.
Sinoči so se Vladu Kreslinu, enemu največjih slovenskih pevcev, poklonili glasbeniki, ki so na Glavnem odru Festivala Lent, zapeli svojevrstne priredbe njegovih pesmi. In prišel je sam Vlado Kreslin in prav tako nekajkrat stopil na oder in zapel. Pa tudi nagovoril publiko. In človek, ki verjame v to, da je vse “na ključ”, je videl sinoči tudi čarovnijo – Zvezdana in Vlado sta priklicala dež. Dobesedno.
Koncert Val 202: Izštekani 10 – Poklon Vladu Kreslinu je nastal ob 70-letnici Vlada Kreslina, ustvarjalci Vala 202 z Juretom Longyko in glasbeniki so ta koncert letos prenesli še na Festival Lent in s čustvenimi pesmimi, prav tako pa tudi pogovori, pokazali ne samo svoj talent, ampak predvsem veliko čast, da lahko ustvarijo, zaigrajo in zapojejo pesmi Vlada Kreslina. Na svoj način. Stopili so v njegove čevlje in hkrati ostali v svojih.
Jure Longyka je odlično vodil in se pogovarjal z glasbeniki.
Mnogi med njimi so se izpovedali in zaupali, kaj jim Vlado pomeni, kaj pomenijo njegova glasba, njegove pesmi, ki so postale ne samo hiti, ampak pesmi, ki poslušalcu nekaj povedo, ga dvignejo in ga ponesejo naprej visoko na nebo in mu pokažejo, kaj so pristna čustva, kaj je ljubezen, kaj je spoštovanje. Tako kot sam Vlado Kreslin.
In kdo vse je bil pravzaprav na odru? Hauptman Skova in Skovani, Jardier, Batista Cadillac, Kokosy, Chris Eckman in Jana Beltran, Dan D, Leopold I. in Drügi, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Marina Martensson, Zvezdana Novaković, ZveN, voditelje Jure Longyka in nepogrešljivi Vlado Kreslin.
Med drugimi je bil na odru tudi Leopold I., radgonski pevec, ki ga mariborska publika vse bolj pozna. Zapel je Tisto zakartano uro na svoj način. Eno najlepših pesmi, protivojno. Tako, ki kaže na absurdnost vojn. In na oder je prišel tisti, ki mu je bil večer namenjen. Vlado Kreslin. Skupaj sta zapela še pesem Moja draga se rada slika. Vse to in tudi njun pogovor lahko ujamete na “live posnetku”:
In koncert, nabit s čustvi tako na odru kot pod njim, se je nadaljeval s še večjo močjo. Z naslednjimi nastopajočimi. Vsak je bil velik kamen velikega mozaika.
Nebo je ubogalo, zapadel je dež
In nebo nad Mariborom je ganjeno potočilo nekaj solz, no, dežnih kapelj, ko sta na odru poleg Jureta stala Vlado Kreslin in Zvezdana Novaković in napovedala pesem Odi dežek. Najprej je Zvezdana čarala, pokazala, kako se prikliče dež. In ni slutila tisto, kar je publika že čutila. Padle so prve kaplje dežja. In nato sta skupaj čarala, cumprala, pela. Veličastno. In kapelj je bilo vse več. Nebo ju je ubogalo, nebo ju je uslišalo, čeprav je Jure rekel, naj bo dež, če že bo, po koncertu, po vsem dogajanju. Niti slutil ni takrat, kaj se bo zgodilo po koncertu. A ostanimo še pri nastopu Vlada in Zvezdane. Padal je dež, poklon Vladu Kreslinu in njegovi veličini. In publika je ostala pod odrom in pela, poslušala Kreslina in vse glasbenike in Jureta.
Sčasoma se je dež med nastopi drugih razredčil in prenehal. Na odru pa se je ves čas dogajalo. Odlične priredbe so nagovarjale tako Vlada kot publiko, vse.
Skupina Dan D je prav tako zapela Vladovo pesem
In Vlado je spet prišel na oder in pel in govoril. Na koncu je stopil sam in zapel. Postopoma so se mu pridružili še vsi nastopajoči tistega večera na Glavnem odru in peli in igrali z njim. Kdor je ob tem ostal hladen, ni slišal ničesar in ni videl ničesar.
Odličen Vlado Kreslin, ki je na odrih Festivala Lent že leta in leta
Vlado se je poklonil publiki
In ko so se odpravili po nekaj skupnih priklonih dol z odra in ko so mojstri zamenjali luči in vklopili glasbo, ki je naznanjala, da je zdaj pa res konec koncerta, je publika še vedno stala in čakala, klicala, žvižgala in hotela, da se noč ne bi nikoli končala. In Vlado je prišel na oder. Sam. In se zahvalil publiki. Iskreno, močno in izjemno. Tako, kot zna Vlado, tako, kot je on sam.
Nebo se je globoko poklonilo legendi, treskalo je, grmelo in se bliskalo, dež je lil z neba
In odšel je z odra. Publika pa se je počasi redčila. Ljudje so počasi odhajali. Eden za drugim. In takrat se je vsa čarobnost večera zgostila in dvignila do oblakov. Ki so na glas zajokali. In začelo je močno deževati. Silovito. Grmelo je, bliskalo je, lilo je tako, kot da sta mu Zvezdana in Vlado ukazala. Nebo je milostno počakalo na konec koncerta in nato pokazalo, kaj zmore. Pogasiti požar, pogasiti žejo, uresničiti željo.
Odlična tehnična podpora in logistika dogajanja na odru
Ob robu tako veličastnega koncerta pa se moramo spomniti tudi na to, da je na odru teklo vse kot namazano. Tehniki, luči, menjava glasbil, priprava posameznih delov velikega odra, medtem ko se je Jure pogovarjal z glasbeniki, tako da je takoj za pogovorom že lahko nastopila druga skupina ali drugi duet ali drugi posameznik. Poklon velja torej ne samo glasbenikom, ampak vsej ekipi, vsakemu posamezniku, ki je sinoči pripomogel k temu, da je bil koncert takšen, kot je bil. Veličasten in čustven.
Podjetje Hofer Slovenija je iz prodaje odpoklicalo izdelek Suhe marelice Happy Harvest (200 g), ki ga dobavlja slovaška družba Frutree. Izdelek je bil odpoklican, ker je bila pri enem od rednih preverjanj kakovosti ugotovljena presežena vsebnost žveplovega dioksida.
Serijska številka izdelka L:16/09-0 ima rok uporabe do 30. novembra 2024, serijske številke izdelkov L:22/22-0, L:19/29-0 in L:21/14-0 imajo rok uporabe do 31. decembra 2024 in serijska številka izdelka L:25/10-0 ima rok uporabe do 31. januarja 2025.
Izdelek je bil v redni prodaji v vseh trgovinah Hofer v Sloveniji, vendar so serije z omenjenimi podatki že izločili iz prodaje. Hofer kupce prosi, da izdelek vrnejo v njihovo najbližjo trgovino in kupnino jim bodo povrnili tudi brez predložitve računa. Če to ni mogoče, pa naj ga zavržejo, so še sporočili iz podjetja. To opozorilo še ne pomeni, da je odstopanje od pričakovane kakovosti izdelka povzročil proizvajalec ali prodajalec, poudarjajo.
V Mariboru se je z iskrivimi, dinamičnimi, atraktivnimi nastopi na Glavnem odru na Trgu Leona Štuklja začel 36. Folkart. Tisti festival, iz katerega se je pravzaprav pred 33 leti razvil Festival Lent. Tokrat na Folkartu sodelujejo skupine iz Črne gore, Indije, Nove Zelandije, Paname, Portugalske, Južne Koreje in mariborska Akademska folklorna skupina Študent.
V torek dopoldan so se skupine že sprehodile po mestu in v povorkah pokazale svojo opravo, kostume in tudi zaplesale. Predstavile so plese iz svojih dežel, okolja, iz zgodovine, hkrati pa predstavljale svoje domovine. Njihovi predstavniki so nam tudi povedali, da jim je v veselje in čast predstavljati ne samo svojo skupino, ampak tudi svoje običaje, plese. Veseli so, da lahko to naredijo na Folkartu, ki si je v vseh letih delovanja pridobil odličen mednarodni ugled.
AFS Študent vsako leto povabi več skupin na Folkart, hkrati pa na festivalu tudi sami zaplešejo
Alenka Klemenčič, producentka Folkarta, nam je povedala, da se v času po koroni, po epidemiji, pozna, da nekatere skupine po svetu ne morejo, čeprav si želijo, priti v Maribor na Folkart, saj jim velikokrat primanjkuje sredstev za daljša potovanja. A hkrati, da je v svetu še vedno veliko skupin, nekatere so tudi nove, ki si uspejo zagotoviti sredstva in priti ter z ljubeznijo in veseljem prikazati del svojega okolja in običajev v Mariboru.
Skupina iz Paname na povorki po Mariboru
Klemenčičevo pri njenem delu za Folkart vodi ljubezen do folklore, priznava pa, da je organiziranje kar velik zalogaj, sploh zaradi tega, ker običajno organizirajo skupaj z ekipami njihovo potovanje, prihod, predvsem pa bivanje in nastope v Mariboru in okolici. Pravi, da jim večinoma organizirajo vse, tako da je Folkart tudi zaradi tega še posebej cenjen v svetu.
Maori na povorki po Mariboru
Skupine so se tako v torek sprehodile po mestu, vse do večera, ko so nastopile na Glavnem odru Festivala Lent in pokazale svojo energijo, milino, odločnost, strast prepletene z rezultati treningov plesa in koreografijo.
Skupina iz Južne Koreje na povorki po mestu
Nastope vseh skupin boste lahko spet občudovali na sobotnem zaključku, te dni pa še po mestu, nastopali pa bodo tudi po drugih krajih, v Miklavžu na Dravskem polju, Murski Soboti, Lenartu v Slovenskih goricah, Slovenj Gradcu, Velenju in Zgornji Velki.
AFS Študent
V posnetku si lahko ogledate tudi, kaj so predstavniki posameznih skupin povedali naši ekipi. Tako o svojem delu, nastopih kot tudi o Mariboru, ki jih je sprejel z odprtimi rokami.
V občini Vuzenica so dan državnosti obeležili 25. junija z že 30 pohodom po občini in priložnostno proslavo, na kateri so podelili tudi plakete Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Za kulturni program je poskrbela Glasbena šola Radlje ob Dravi in sicer je ravnatelj Matej Švab igral kontrabas, učenec Luka Pališ pa harmoniko.
Župan občine Vuzenica Franjo Golob je ob državnem prazniku med drugim opozoril, da je dobro, da smo povezovalni, prijazni in sočutni. Od državne politike pa pričakuje malo več povezovanja in ne samo delitev na ene in druge.
Najpomembnejše ob državnem prazniku pa je zavedanje , da smo svobodni, samostojni in da je mir, ki pa glede na dogajanja v Ukrajini in Bližnjem vzhodu ni tako samoumeven.
Sicer pa je v avli Kulturno upravnega centra na ogled priložnostna razstava o osamosvojitveni vojni na Koroškem.
Letošnji nastopajoči na Glavnem odru prinašajo tako pestrost, da bi lahko rekli, da je na krožniku prava mešanica okusov. Prvi štirje večeri so imeli izreden meni: Magnifico, slovenske popevke z več izvajalci, Perpetuum Jazzile in Pink Floyd History s spektaklom Dark Side Orchestra.
Pester nabor nastopajočih se zagotovo vidi na Trgu Leona Štuklja, kjer so se v prvih večerih zvrstili glasbeniki, pevci in pevke, ki zagotavljajo kakovost izvedbe, s svojo specifičnostjo pa tudi različno občinstvo.
Šarmer Magnifico, ki se lahko prelevi tudi v kaj drugega
Otvoritveni koncert je imel Magnifico, ki pravzaprav ni prvič stal na tem odru. Tokrat ga je spremljal Veliki disko šlager orkester. Magnifica se nikakor ne da spraviti v nek kalup, čeprav po eni strani vemo, kaj lahko prinese na oder, kaj zapoje. a vseeno to ni tako enostavno, saj se še sam lahko prelevi v eno ali drugo vlogo pevca, ki skoraj nikogar ne more pustiti ravnodušnega. Sam na odru ni niti na miru, niti ne miren. Tudi tokrat je bilo tako, da je prehajal iz ene v drugo pesem energično, močno, silovito, hkrati pa tudi nežno, a odločno. In vsekakor barvito. Ter zapel svoje kultne, legendarne, energične, romantične pesmi, prav tako tudi tiste, ki razgaljajo stanje, človeka, družbo, a nikakor ne tako, da bi človek padel od kritike dol, ampak s pesmimi in glasbo, ki je igriva, lahkotna, plesna pa tudi seksi in resna. Odvisno pač od same pesmi in od virtuoza, ki jo prepeva in z njo osvaja publiko. In publika je bila prvi večer letošnjega Festivala Lent zagotovo osvojena. Pa ne samo na Glavnem odru z Magnificom, ampak tudi na drugih odrih, ki so jih letos postavili drugače.
Magnifico na Glavnem odru Festivala Lent
En kratek večerni sprehod po Lentu in centru Maribora na prvi večer Festivala Lent je pokazal prav to. Da je Narodni dom Maribor z vsemi sodelujočimi spet pokazal, da zna narediti tisto, na kar smo čakali. Spraviti vsebino na Lent, na Trg Leona Štuklja in po drugih prizoriščih tako, kot je bilo nekoč, in hkrati posodobljeno. Nekaj vtisov, pričakovanj, želja obiskovalcev in tistih, ki so “sestavljali” del programa, smo zbrali v poročanju o prvem dnevu, večeru Festivala Lent.
Nekaj utrinkov je zbranih tudi v fotografijah.
Poklon slovenski popevki, s katerim so prebudili nostalgijo
In spet se lahko ozremo na Glavni oder letošnjega Festivala Lent. Drugi večer je prinesel Večer slovenske popevke: Nad mestom se dani. Slovenske popevke, ki so v vseh letih od svojega nastanka do danes postale del zavesti in podzavesti marsikoga, ne samo starejših, ampak tudi mlajših, so na oder spravili Big band Orkestra Slovenske vojske pod vodstvom Rudolfa Strnada z Nuško Drašček, Raiven, Veroniko Strnad, Gregorjem Ravnikom, Rudolfom Gasom, Tomažem Domiceljem in Alfijem Nipičem.
Slovenska popevka ima posebno mesto v naši glasbi. Leta in leta so popevke peli na festivalih slovenske popevke, mnoge od njih poznamo, jih prepevamo, pri nekaterih se niti ne zavedamo, da znamo besedilo, dokler na začnemo peti pesmi, ko jo slišimo na radiu ali na odru, kot je bil drugi večer Festivala Lent, ko so jih oživili in s svojo dodano energijo spustili med ljudi priznani in kakovostni pevci.
Alfi Nipič je eden tistih pevcev, ki je stal na odru in zapel pesmi, ki izražajo veliko ljubezen do domačega Maribora, čeprav je sam tudi Pesničan in še veliko več, in publika je pela z njim.
Alfi Nipič na Večeru slovenske popevke na Festivalu Lent
Prav tako tudi z drugimi pevci in pevkami, ki so zanosno, slavnostno, hkrati pa ponosno in tudi igrivo zapeli več pesmi, medtem ko je orkester igral. Raiven je zapela tudi svojo Veroniko, a ne samo njo. Nuška Drašček je blestela na odru, prav tako tudi Veronika Strnad. In pevci niso prav nič zaostajali.
Raiven na Večeru slovenske popevke Festivala Lent
Večer slovenske popevke na Festivalu Lent se je končal sredi noči, a verjamemo, da so izvedbe pesmi ostale v spominu marsikaterega obiskovalca in obiskovalca še tudi naslednji dan. Tudi ta, da se nad mestom dani.
Perpetuum Jazzile v vsej svoji veličini
In potem je prišel tretji večer. In na Glavnem odru Festivala Lent so bile nova energija, nova moč, nova zasedba, nova glasba. Ne nova po letih, ampak v primerjavi s prejšnjima dvema večeroma zagotovo drugačna. In prav nič manj kakovostna. Svojo moč, svojo prezenco, svojo energijo je pokazala zasedba Perpetuum Jazzile. Ki spada v sam svetovni vrh vokalnih skupin ne samo pri nas, ampak tudi v svetu.
Pojejo ljudske pesmi, prav tako jazzovske, blues, gospel, disko, funk, pop in še mnogo več. Pa ne samo da pojejo, celotno glasbo ustvarijo s človeškim glasom, ritem s človeškim beatboxom, ko iz sebe spravijo glasove bobnov in drugih tolkal. Z glasovi in rokami poustvarijo zvoke, ki se jih sliši v naravi, od pretakanja vode do nevihte, tudi iz urbanega sveta zvoke, pri katerih zastrižemo z ušesi in se vprašamo: “Je to sploh mogoče?”
Perpetuum Jazzile na Festivalu Lent
Kaj hitro smo lahko slišali popularne pesmi, tako sodobne kot malce starejše, od skupin ABBA, The Queen in drugih, nato so prešli na klasiko in spet na popularno zvrst glasbe. Izredne priredbe svetovnih hitov so bile tiste, ki so osupnile marsikoga in ga hkrati spomnile na veličino zasedbe Perpetuum Jazzile. Ja, tudi Africa je bila med vsemi pesmimi, tista, ki jim je leta 2008 prinesla Viktorja za posebne dosežke.
Rokerski spektakel z mogočnostjo in nasičeno energijo Pink Floyd History: Dark Side Orchestra
Zgodil se je tudi četrti večer Glavnega odra Festivala Lent. 51 let je od izida albuma Dark Side of the Moon, pri katerem se je podpisala izvrstna skupina Pink Floyd. Gre za kultni album prav tako kultne glasbene skupine. In godalni orkester in skupina Pink Floyd History je koncertni spektakel Dark Side Orchestra v stilu skupine Pink Floyd prinesla v Maribor na Glavni oder Festivala Lent.
Pink Floyd History: Dark Side Orchestra na Festivalu Lent
Spektakel je nastal lani, ob 50-letnici izida albuma Dark Side of The Moon. Sprva je bila na Glavnem odru skupina, ki posrka energijo iz zraka, iz okolice, hkrati pa jo nasičeno in polno daje usmerjeno naprej k publiki. Vizualizacije na odru so prav tako močne, skladne s pesmimi, skladbami. Kar ni presenetljivo tistim, ki poznajo originalno zasedbo Pink Floyd in njihove nastope na velikih odrih. Skupini na Glavnem odru se je kmalu pridružil še orkester in potem se je zdelo, da vsi skupaj, cel trg diha v enem ritmu, ki je vse povezal in dvignil na Luno. Na temno stran Lune.
Kako je bilo, ko je igrala in pela skupina še brez orkestra na odru, si lahko pogledate na povezavi
Danes na Glavnem odru začetek Folkarta
Ja, nov dan, nov večer je na Festivalu Lent, ki v nekaj dnevih na svojih prizoriščih prinaša zgoščeno dogajanje za vse generacije, in prinaša danes tisto, iz česar se je Festival Lent pravzaprav razvil. Folkart. Danes se namreč začenja. Največji slovenski folklorni festival, pod okriljem svetovne organizacije CIOFF. Ki prinaša v Maribor folklorne plese iz vsega sveta. Letošnji je že 36. po vrsti. In kaj se bo danes na Glavnem odru in v naslednjih dneh po Mariboru in še v nekaterih mestih videlo in slišalo? Črno goro, Indijo, Novo Zelandijo, Maore, Panamo, Portugalsko, Južno Korejo in seveda odlično stalnico Mariborčane, člane AFS Študent.
Danes minuto po pol enajsti uri zvečer je Maribor in širšo okolico stresel potres.
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 22.31 zabeležili zmeren potresni sunek, magnitude 2,2.
Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa en kilometer jugozahodno od Maribora.
Sodeč po vprašalniku na spletni strani Arsa, so potres čutili vse od Slovenske Bistrice, do Šentilja in Podvelke, seveda najbolj močno pa v Mariboru. Nekateri bralci poročate celo v slišanem poku ter močnem tresenju tal v različnih delih Maribora.
Praznično dogajanje ob 30. občinskem prazniku na Muti se je zaključilo z bogatim nedeljskim popoldnevom.
Najprej so na svoj račun prišli najmlajši. Obiskala jih je vila Eksena in jim predstavila različne domišljijske junake.
Turistično društvo Muta je pripravilo bogat srečelov s kar tristo petdesetimi dobitki. Med glavnimi nagradami so bili potovanje z agencijo, športni dres koroškega odbojkarja Saša Škalekerja, nogometni pripomočki Jaka Bijola.
Pred občinsko stavbo so domačini na stojnicah predstavljali različne domače izdelke, ki so si jih obiskovalci lahko ogledali in kupili.
Kot sklepni gost je obiskovalce razveselil Adi Smolar, ki je tudi eden izmed častnih občanov Mute. Del svojega otroštva je namreč preživel prav v tej koroški občini. Povedal je, da se od smrti svoje mame na Muto vrača predvsem na pokopališče, zato mu je še večje zadovoljstvo, ko lahko pride tudi ob takih veselih dogodkih. Zbrane je preko avtorskih pesmi in simpatičnih osebnih nagovorov kar z odra, saj je mnoge poznal po imenu, spodbujal k dejanjem, ki bogatijo naša življenja in skupnosti.
Ob sklepu več dnevnega dogajanja na Muti je županja Angelca Mrak izrazila zadovoljstvo s številnim obiskom mnogih prireditev in dogodkov v tem prazničnem tednu. Hkrati se je zahvalila vsem društvom in posameznikom za odlično organizacijo praznovanja.
15-letna Mariborčanka Anja Bezlaj je v Coimbri 21.6. na Portugalskem osvojila naslov evropske prvakinje v akvatlonu ( 1 km plavanja in 5 km teka) med mladinkami.
Anja Bezlaj, plavalka plavalnega kluba Branik od svojega 6 leta, ki je v času Covida našla zase dodaten šport Triatlon (TK3Life), kamor spada tudi akvatlon. Atletske veščine je pridobivala izpod rok uspešnega trenerja Boruta Podgornika, kolesarskih začetnih veščin pa s strani Jožeta Kojca. Anja trenira plavanje 6-10 krat tedensko, atletiko enkrat s trenerjem in ostalo po programu. Za kolo nato ostane samo kakšna sobota in nedelja.
Osebni arhiv Anje Bezlaj
Mlada izjemno uspešna in perspektivna Mariborčanka
Anja bo čez poletje pridno trenirala za plavalno državno prvenstvo, čaka pa jo še 2024 Europe Triathlon Youth Championships Festival Banyoles, 2024 Europe Triathlon Junior Cup Salini, odvisno od finančne situacije in ostalih vplivov pa še mogoče 2024 Asia Triathlon Junior Championships Khobar KSA in 2024 Asia Triathlon Multisport Championships. Mlada uspešna športnica sporoča: “Zahvalila bi se vsem ki me podpirate na moji poti.”
Osebni arhiv Anje Bezlaj
V zimskem času Anja trenira triatlon in plavanje na Malorki, saj je že drugo leto članica Triatlonskega kluba TRI Academy Mallorka. V februarju je za klub priborila dve zmagi ( 25.2.2024 Mallorca – ParkBit – 1. mesto v štafeti sprint duatlon 3.3.2024 Mallorca – Sineu – 1. mesto v sprint duatlonu in 3. mesto v absolutni kategoriji).
Dan po prejetem naslovu Evropske mladinske prvakinje je v Pontevedi nastopila v sprint triatlonu in dosegla med 122 prijavljenimi odlično 4. mesto. Vsi trije športi so izjemno zahtevni, plavanje, triatlon in tek in prav pri teku se Anja udeležuje še DP v tekih na dolge razdalje.
V okviru občinskega praznika so se v nedeljo 23. 6. zbrali občani Mute, ki so se podali na kolesarsko turo.
Namen današnjega druženja je bil spodbujanje športnega ukvarjanja med vsemi generacijami, saj so med udeleženci opazili tako najmlajše kot tudi nekoliko starejše kolesarje. Trasa je bila dolga približno 7 kilometrov, po koncu pa je vse čakalo prijetno druženje ob pogostitvi.
Poleg kolesarjenja je danes potekalo tudi šahovsko tekmovanje, ki ga je organiziralo Šahovsko društvo Muta. Tekmovanja se je udeležilo osem tekmovalcev, saj jih je veliko že odšlo na dopust. Med njimi je bilo nekaj mladih fantov – kar je rezultat dela krožka, ki želi šah približati mladim, to uspešno počnejo tudi s šolskim šahovskim krožkom.
Občinski praznik na Muti je tako združil ljubitelje športa in miselnih iger ter poskrbel za pestro dogajanje za vse generacije.
V Dupleku je v nedeljo potekal priljubljeni Špor(t)het ob Wake park Dooplek, ki je tokrat že četrtič združil ljubitelje ulične hrane in športa.
Dogodek je privabil številne obiskovalce, ki so uživali v pestri kulinarični ponudbi in različnih aktivnostih. Še posebej pestra ponudba je bila tudi za mlajše obiskovalce, ki so se lahko zabavali na številnih posebej za njih pripravljenih točkah.
Lokalni ponudniki hrane so postregli z različnimi jedmi, od klasičnih do bolj eksotičnih. Dišalo je po morskih specialitetah in vzhodnjaški kuhinji, kar je privabilo mnoge obiskovalce, ki so uživali v kulinaričnih dobrotah in prijetnem druženju.
Letos je bila novost tudi stojnica Prostovoljnega gasilskega društva Dvorjane. Obiskovalci so lahko preizkusili gasilska oblačila in pripomočke ter se fotografirali v posebej za to pripravljenem foto kotičku. PGD Dvorjane se v prihodnjem letu pripravljajo na stoto obletnico društva in štirideseto tekmo z gasilskimi čolni, zbirajo pa tudi že prostovoljne prispevke za nakup novega gasilskega vozila.
Dogodka se je udeležil tudi župan dupleški župan Mitja Horvat, ki je izrazil zadovoljstvo v zvezi z obiskom, ravno v letu, ko Občina Duplek praznuje trideseto obletnico in dodal, da je tudi prijetno vreme prispevalo k obisku ter zadovoljstvu vseh obiskovalcev.
V soboto so člani Turističnega društva splavarjev in rancarjev Duplek organizirali tradicionalni spust po Dravi, pri čemer so uporabili rance in kajake.
Dogodek ni bil le priložnost za rekreacijo, temveč tudi za ohranjanje in prenos tradicije na mlajše generacije. Da jim to uspeva, potrjuje tudi dejstvo, da se je dogodka udeležilo precej mladih. Po končanem spustu so se udeleženci zasidrali pri Dupleku, kjer je sledila pogostitev in prijetno druženje.
Spusti po Dravi, ki jih društvo organizira, so postali pomemben del lokalne kulturne dediščine, saj ne le združujejo ljudi, temveč tudi ozaveščajo o pomembnosti ohranjanja tovrstnih običajev.
Ob občinskem prazniku Občine Muta so pripravili več dejavnosti, med njimi tudi tekmovanje v streljanju z zračno puško na strelišču in tekmovanje v pikadu v Bistriškem jarku.
Jože Vrhnjak, ki je član Strelskega društva Kovinar Muta in hkrati tudi mentor pri Društvu upokojencev Muta. Prav to društvo je organiziralo tekmovanje v streljanju na obnovljenem strelišču in povabilo več društev upokojencev in društev invalidov iz okolice in drugih občin, tako iz Raven na Koroškem, Slovenj Gradca, tudi iz Velenja so prišli. V okviru občinskega praznika Muta namreč vsako leto pripravijo tako tekmovanje in pri tem ne poskrbijo samo za tekmovanje v streljanju, ampak tudi za sočasno tekmovanje v pikadu.
Ekipe so zadovoljne, saj jim vedno tudi dajo čas za druženje in ogled Mute. Vrhnjak pravi, da so veseli, da so pred leti začeli to tradicijo in upa, da bodo lahko pripravili tud še druga tekmovanja za društva upokojencev in invalidov, tako da bo še več priložnosti za tekmovanje in druženje.
V Bistriškem jarku pa so medtem tekmovali v pikadu, kjer je bilo naenkrat še več ekip. Te so sedele zunaj v senci ali pa tekmovale v notranjih prostorih doma, kjer je bilo dovolj prostora tudi za psihološko pripravo. Ivan Prijol, športni referent pri Društvu invalidov Muta je bil v vlogi koordinatorja tega tekmovanja. Dejal je, da je prijavljenih kar 26 ekip in tudi posamezniki. Držali so se pravil tekmovanja. Večji del je namenjen druženju, kar so znali tudi dobro izkoristiti.
Člani Hokejsko drsalnega kluba Maribor (HDK Maribor) bodo v sezoni 2024/25 del avstrijske hokejske lige – Österreichische Eishockey Liga (ÖEL). V novo tekmovalno sezono pa vstopajo tudi z novim trenerjem. Trenerske naloge je prevzel 37-letni nekdanji hokejist Jure Verlič, brat bolj slavnega Mihe Verliča.
Člani Hokejsko drsalnega kluba Maribor so novosti za novo sezono predstavili in potrdili na rednem zboru članov mariborskega hokejskega kluba.
Prednost novega trenerja je, da zelo dobro pozna mentaliteto igralcev, ki tekmujejo v mariborski ekipi. “V prihodnji sezoni vstopamo v novo ligo, kar nam daje svež zagon in odpira novo poglavje članskega hokeja v Mariboru. Na individualnih sestankih z igralci smo predstavili načrt in smer, v katero želimo usmeriti članski hokej v prihodnosti. Skupaj z igralci si prizadevamo ustvariti pozitivno vzdušje v klubu ter postaviti visoke standarde za prihodnost,” je izpostavil ob predstavitvi Jure Verlič.
Odločitev vodstva kluba za sodelovanje v ÖEL je bila pogojena ravno s specifiko igralske ekipe.
“Naša ekipa je sestavljena iz izredno predanih hokejskih igralcev, ki pa žal nimajo profesionalnih pogodb, ki bi jim omogočale brezskrbno vsakodnevno življenje. Zaradi tega je zelo težko sestaviti ekipo za tekmo sredi tedna, ki se začne, na primer, ob 18. uri na Jesenicah ali v Kranju. Enkrat še vzamejo dopust, vendar zaradi delovnih ali študijskih obveznosti žal pogosto ne morejo na tekmo. V takšnih primerih moramo ekipo sestaviti iz kadetov in mladincev, kar ni dobro za nikogar,” je pojasnil Luka Jurić, predsednik strokovnega sveta HDK Maribor.
Uvodna tekma mariborske zasedbe v ligi ÖEL bo v soboto, 12. oktobra
“Ključni dejavnik pri naši odločitvi so bili fiksni termini tekem, saj se bodo tekme igrale ob koncu tedna, kar bo našim igralcem omogočilo lažje usklajevanje z obveznostmi,” je še sporočil Jurić. Uvodna tekma mariborske zasedbe v ligi ÖEL bo v soboto, 12. oktobra.
V avstrijski hokejski ligi bodo igrale ekipe EHC Kundl, WSG Wattens Pinguins, SC Hohenems, Dornbirn Bulldogs, EHC Lustenau, ATSE Graz, HDK Maribor, Kapfenberger SV, UEHV Traunsee Sharks Gmunden in drsalni klub z Dunaja.
Na zboru članov so predstavili tudi finančno poročilo mariborskega kluba, ki je tekoče leto po zaslugi sponzorjev in donatorjev ter redni donaciji mariborske mestne občine zaključil z manjšim minusom, kot bi minus znašal sicer.
Od vseh selekcij so v mariborskem centru hokeja sicer v pretekli sezoni najbolj zadovoljni z dosežki članic. Ženska članska ekipa HDK Maribor si je v pretekli sezoni znova priborila naslov državnih prvakinj v hokeju na ledu. S tem dosežkom so si že sedemnajstič prislužile naslov prvakinj, kar jih postavlja ob bok najuspešnejšim športnim kolektivom mesta Maribor.
Mariborčanke so se v lanski sezoni prvič preizkusile tudi v razširjenem mednarodnem prvenstvu DEBL proti ekipam iz Avstrije in z Madžarske, v katerem so dosegle peto mesto, igrale so tudi v mednarodni ligi WIHL, v kateri so dosegle drugo mesto. V prihajajoči sezoni bodo tekmovale v domačem prvenstvu in v razširjenem mednarodnem prvenstvu DEBEL.
VIR: STA
Zvonik mariborske stolnice je za obiskovalce znova odprl vrata. Vse vabijo, da se povzpnete na razgledno ploščad stolnega zvonika v Mariboru, ki je nekoč služil kot požarna opazovalnica in obiščete muzejsko razstavo Čuvajnica na stolpu na vrhu zvonika.
Na zvonik se je mogoče povzpeti od 22. junija do 27. junija 2023 med 16. in 19. uro ter do nadaljnjega vsak petek in soboto, in sicer med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro.
V mestnem jedru Maribora, vsem na očem, a vendar še nekoliko slabo prepoznan tako domačinom kot tujim obiskovalcem, se nahaja ne samo stolna cerkev temveč tudi zvonik. V zvoniku stolne cerkve svetega Janeza Krstnika je nekoč delovala požarna opazovalnica, ki je skupaj z organizirano požarno obrambo delovala kot zaščita mesta pred uničujočimi požari, ki so Maribor večkrat popolnoma razdejali. Na vrhu zvonika je bilo urejeno majhno stanovanje, kjer je prebival požarni opazovalec, ki je z udarci po zvonovih meščane opozarjal na nevarnost.
Leta 1933 so mestne oblasti opazovalnico zaprle
Leta 1933 so mestne oblasti opazovalnico zaprle, zadnjo požarno opazovalko, Antonio Weiss, pa odpustile. Zvonik je ostal zaprt in nedostopen za širšo javnost vse do leta 2012, ko je Pokrajinski muzej Maribor pod okriljem Evropske prestolnice kulture postavil v čuvajnici na stolpu oz. prostorih zvonika muzejsko zbirko. Obiskovalci se lahko povzpnete po 162 stopnicah, ki so dobro zavarovane, mimo zvonov vse do muzejske zbirke, ki prikazuje dan v življenju požarnega opazovalca, ter do zunanje razgledne ploščadi, kjer lahko zazvonite na zvonček želja. S prostovoljnimi prispevki boste omogočili, da zvonik ostane prijazen in dostopen vsem ljubiteljem kulture in lepega razgleda.
V zvonik, ki se nahaja na Slomškovem trgu v Mariboru, lahko vstopite s strani Poštne ulice.
Vhod je popolnoma ločen od vhodov v cerkev. Z zvonikom upravlja Stolna župnija Maribor, Slomškov trg 20, 2000 Maribor. Muzejsko zbirko Čuvajnica na stolpu je postavil Pokrajinski muzej Maribor, Grajska ulica 2, 2000 Maribor.
