Vodja ekipe Ilke Štuhec in njena mama Darja Črnko je za našo televizijo spregovorila o tem kako, se je Ilka vrnila na sam vrh, kako se bodo lotili svetovnega prvenstva ter kako sama doživlja Ilkine tekme.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete spodaj.
Novice iz občine novice
Zgodba, ki se je dotaknila mnogih. 88-letna Marija je 13.januarja v domu starostnikov umrla. Skrbništvo nad njo je prevzel CSD, a s smrtjo vse naloge CSD-ja prenehajo. Pogreb v nadaljevanju ureja Mestna občina Maribor. Ker njenih svojcev niso našli, so njeno truplo več dni hranili v hladilnici.
Znancem je pred smrtjo zaupala, v katerih oblačilih želi biti pokopana in jim dejala, da želi pokop s krsto. Pred smrtjo celo je na grob, v katerem je pokopan njen mož, dala napisati svoje ime in rojstne podatke ter zapis: “Najina usoda je bila kruta in trpeča. Bogovi so presodili, da skupaj večno počivamo.”
Žal pa se ji poslednja želja ni uresničila, saj je bila pokopana v socialni grob
Znanci, ki so sicer želeli prispevati razliko sredstev od socialnega do normalnega pokopa, a so njihovo željo zavrniti, so simbolično odšli do groba, v katerem je želela biti pokopana. Nanj so položili obleko, rožni venec in njeno fotografijo.
Obljubili so, da bodo storili vse, da bo na koncu pokopana v grob, za katerega je sicer redno skrbela. “Podana je tudi vloga za prevzem njenega groba, da bi jo lahko kasneje premestili iz socialne grobnice v njen grob, a o tem odloča komisija na občini s pogojem, da se pred premestitvijo poplačajo vsi stroški pogreba + stroški premestitve. Če komisija ne bo odobrila prevzema, bo dalo Pogrebno podjetje Maribor grob v prodajo,” nam je zaupal vir, ki je bil sicer pokojni blizu.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Mestno občino Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
V zvezi z napadom na lokal v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča marca 2019 sta morala ta teden pred okrožno sodišče v Slovenj Gradcu stopiti mojstra borilnih veščin Robert Reher in Danijel Marhold. Oba sta zanikala očitke, da sta zrežirala napad, danes poročajo mediji.
Napad na lokal 28. marca 2019 sta po ugotovitvah kriminalistov izvedla takrat 21- in 17-letni moški, ki sta na steklo namestila eksplozivno napravo in jo aktivirala.
To dejanje naj bi jima predlagal Robert Reher in za to tudi plačal 300 evrov, pirotehnični izdelek pa naj bi jima izročil Danijel Marhold.
Reherja, ki je predsednik slovenske boksarske zveze, obtožnica po poročanju časnika Večer bremeni napeljevanja h kaznivemu dejanju povzročitev splošne nevarnosti. Na predobravnavnem naroku je vztrajal pri predlogu svojega zagovornika, da krivde, niti kateregakoli dejstva, ki izhaja iz obtožnice, ne bo priznal.
Krivde na predobravnavnem naroku ni priznal niti Danijel Marhold, ki ga obtožnica bremeni pomoči pri izvršitvi kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti.
Kdaj se bo sojenje pričelo, ni znano, saj je tožilstvo napovedalo pritožbo na sklep sodišča, da se iz dokazov izločijo podatki, ki so jih policisti pridobili s pregledom mobilnega telefona starejšega mladoletnika in njegovih uporabniških računov.
Eksplozija je poškodovala steklene površine lokala in del njegove notranjosti.
Vrednost škode je po poročanju Večera znašala 16.000 evrov, za sto evrov škode je bilo še na sosednjem objektu. Višji državni tožilec Ivo Šume je poudaril, da bi lahko eksplozivna naprava ogrozila tudi življenja naključnih mimoidočih.
Vir: sta
Lani proti koncu meseca novembra, e bila podpisana koncesijska pogodba o izvajanju javne zdravstvene službe na področju fizioterapije na območju Občine Ruše, kot lahko najdemo zapisano na občinski spletni strani.
Letos 11. januarja, so na spletni strani občine Ruše, zapisali: “Občina Ruše obvešča vse občane, da je koncesionarka, Andreja Andrašič, začela izvajanje koncesijske zdravstvene dejavnosti – fizioterapija za območje občine Ruše. Fizioterapija se bo začasno, do ureditve prostorov na Jamnikova 2 v Rušah, izvajala v ordinaciji Zdravstvenega zavoda dr. Žebeljana, na lokaciji Kardeljeva cesta 84 v Mariboru.”
Točka v pogodbi določa, da se mora koncesija opravljati v občini Ruše
Kraj opravljanja dejavnosti po pogodbi je občina Ruše, in to v 60 dneh od podpisa pogodbe, torej od 23.11.2022, se mora fizioterapija začeti izvajati, če pa se ne, pa se koncesija odvzame. Ampak izvajati se bi morala v Občini Ruše, tako piše v 5. točki pogodbe: “Dejavnost javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju fizioterapije se bo opravljala na območju Občine Ruše.”
V 6. točki pogodbe je tudi naveden predviden začetek in čas trajanja koncesije: “Koncesijsko razmerje se sklepa s koncesijsko pogodbo za določen čas, in sicer za obdobje 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti, z možnostjo podaljšanja na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost. Koncesijsko razmerje se prične opravljati v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku 60 dni od dneva sklenitve pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V kolikor koncesionar v navedenem roku ne bo začel izvajati dejavnosti, mu bo koncedent koncesijo odvzel z odločbo. “
Svetniško vprašanje na to temo je na občinski seji postavila tudi Bojana Muršič iz SD. Kot nam pove odgovora ni dobila, obljubili so ji ga v pisni obliki.
Nad odločitvijo, da bo delala v Mariboru, čeprav začasno, se negodujejo občani Ruš na družbenem omrežju: “Kako je to možno, da je dobila koncesijo v Rušah, dela pa v Mariboru. Eden od razpisnih pogojev je bil med ostalimi, da se bo fizioterapija delala v Rušah. Čeprav je to začasno v Mariboru, to ni prav.”
Eden od zapisov v Facebook skupini Aktivni volivci Ruš je tudi: “Spet nova cvetka. Koncesija dana za Ruše, a pacienti se bodo vozili v Maribor. Kdo je tu nor.”
Razočorana je tudi Bojana Muršič, sploh glede na želje županje, da bi se fizioterapija izvajala v novih prostorih prizidka zdravstvene postaje. Več v izjavi spodaj.
Muršičeva je s tem govorila tudi s pristojnimi na ravni države in dobila nekaj neformalnih odgovorov in nasvetov, kako naj postopajo, da bo koncesionarka vendarle delo izvajala v Rušah. Sama obljubi, da bo vztrajala, da se čimprej začne dejavnost izvajati v prostorih v Rušah.
Koliko časa bo to trajalo, torej začasno delo v Mariboru, na občinski spletni strani ne navajajo. Navedejo pa delovni časi in informacije o terminih: “Naročite se lahko, ob predložitvi originalnega delovnega naloga, osebno ali po pošti. Za informacije o prostih terminih pokličite na tel. št. 040 88 22 65.”
ORDINACIJSKI DELOVNI ČAS je od PONEDELJKA do PETKA od 7.00 – 14.00.
Gospodarski minister je danes obiskal podjetje Filo, ki ima sedež v Rušah, v tamkajšnji industrijski cono. Vodstvo podjetja je z ministrom in ekipo spregovorilo o pomembnih temah.
Predstavili so ključne težave, ob katerih pričakujejo, da bo ministrstvo pomagalo in prisluhnilo.
Minister je danes obiskal več podjetij v severovzhodni Sloveniji in obiski niso bili le vljudnostni, temveč je z veseljem prisluhnil tudi težavam s katerimi se podjetja soočajo ter do ga z njimi seznanila.
Več pa v ponedeljek, v oddaji Občinski informator ob 18.30 na BK TV.
Na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju so objavili program aktivnosti, ki so jih pripravili v času zimskih počitnic.
V tednu med 30. 1. – 4. 2.,ponujamo:
POČITNIŠKO USTVARJALNO DELAVNICO – Ponedeljek, 30. 1. 2023 OD 9.00 – 12.00 – Prireditveni center Lovrenc na Pohorju
POČITNIŠKO KINO PREDSTAVO “TITINA“– Torek, 31. 1. 2023 OB 17.00 – Kulturni dom Jožeta Petruna Lovrenc na Pohorju
POČITNIŠKO TRŽNICO Z OTROŠKO DELAVNICO – Sobota, 4. 2. 2023 – 9.00 – 12.00 – Tržnična ploščad pri Manci
Dodajo še, da se veselijo se druženja z vsemi, ki se bodo aktivnosti udeležili.
Občinski svet Občine Ruše je včeraj z devetimi glasovi proti in devetimi glasovi za zavrnil imenovanje predlaganih članov za Nadzorni odbor Občine Ruše.
Da bi občinski svetniki čimprej učinkovito delovali in odločali tako o ključnem občinskem proračunu kot tudi o drugih zadevah, je nujno imenovanje članov in članic v Nadzornem odboru Občine Ruše ter delovnih teles, torej odborov in komisij.
Darko Knez, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI), je izpostavil, da je pomembno, da se čim prej potrdi člane nadzornega odbora. “Mi se moramo zavedati, da je nadzorni organ najvišji organ v Občini Ruše. Je nadzorna inštitucija, dejansko. In tudi sam zakon pravi, da mora biti nadzorni odbor imenovan v 45 dneh po volitvah,” je dejal in opozoril: “Zdaj do tega žal ne bo prišlo, ker smo danes poslušali očitke o kvotah.”
Na drugi strani pa županja Občine Ruše Urška Repolusk pravi, da se bo proračun verjetno obravnaval na naslednji, februarski seji občinskega sveta: ” Torej odbori, ki bodo obravnavali proračun, so bili na tej seji potrjeni. Zdaj je pač na Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da skliče, da dajo ponovni poziv in da se – se pravi – tudi odbor oziroma nadzorni odbor čim prej predlaga na občinski svet in ga tudi imenuje.” Dejala je še, da bo verjetno takoj, ko bo KMVVI imela predloge pripravljene, seja občinskega sveta.
In kako je bilo pravzaprav na seji? Skoraj ves čas so občinski svetniki razpravljali o kvotah, manj pa o predlaganih kandidatih in njihovemu potrjevanju. Predsednik KMMVI Darko Knez je predstavil najprej seznam predlaganih kandidatov za člane Nadzornega odbora.
Seznam je bil dejansko narejen na osnovi seznamov kandidatov, ki so jih posamezne stranke in liste pred tem poslale KMVVI, torej so občinski svetniki vedeli, koga so predlagali. Na osnovi teh seznamov pa so člani KMVVI izglasovali predloge kandidatov.
Ruška županja Urška Repolusk pa je takoj na začetku razprave omenila, da bi morali pri imenovanju upoštevati volilne kvote, vendar je Darko Knez v odgovoru njej opozoril, da volilne kvote pri imenovanju kandidatov za odbore in komisije niso obvezne in tudi ne veljavne, prav tako pa tudi da je KMVI samostojen organ. Naj poudarimo, da je nepisano pravilo, da so člani NO predlagani s strani opozicije in bi se v tem primeru vsaj svetniki županje morali vzdržati in s tem omogočiti izvolitev NO, ki ga je predlagal KMVVI, ki je najvišji izvoljen organ za podajanje kadrovskih predlogov, ki ga je na prejšnji seji izvolil občinski svet.
SDS bi predlagal v nadzorni odbor kar sestro direktorice občinske uprave
Nato pa so občinski svetniki, namesto, da bi odločali o predlaganem seznamu kandidatov za nadzorni organ govorili predvsem o kvotah. Dolgo razpravo o kvotahje skušala prekiniti Bojana Muršič, SD, ki je podala postopkovni predlog, naj županja Urška Repolusk vodi sejo, ne pa da pusti, da občinski svetniki govorijo drug prek drugega. Njena druga pobuda pa je bila, da naj govorijo o nadzornem odboru, pri katerem volilne kvote ne veljajo, in prosila, naj se opredelijo do nadzornega odbora. Z njo se je v nadaljevani razpravi strinjal Tomi Prosnik, ZA – Združena akcija, ki se je strinjal s postopkovnim predlogom Muršičeve, naj se glasuje o nadzornem odboru, saj so v razpravi zašli. Obenem pa tudi z Igorjem Škrinjarjem, SDS, da so pomembne kompetence. Igor Škrinjar, SDS, je namreč v razpravi omenil, da njemu niso pomembne kvote, ampak kompetence, in da so tako odločali tudi v njegovi stranki o izbiri kandidatov, a je sam pogojeval glasovanje za člane nadzornega odbora s svojo izbiro kandidatov. Lovro Bačun je takoj za njim dejal, da je predlog seznama za kandidate na nadzorni odbor dober in da se naj ga potrdi. Jernej Ajd je med drugim povedal, da imajo vsi s seznama kandidatov za člane nadzornega odbora dobre kompetence. Tomi Prosnik pa je dejal, da se sicer strinja, da so pomembne kompetence, vendar vidi problem v predlogu Škrinjarja, da bi morala biti v nadzornem odboru sestra direktorice Občinske uprave Ruše.
Tako lahko govorimo o tem, kot da bi lisica nadzirala kokošnjak. Pristojnosti in naloge NO so namreč nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine in nadzor namenskosti, ob tem tudi smotrnosti porabe proračunskih sredstev. Ob tem pa tudi nadzor finančnega poslovanja uporabnikov proračunskih sredstev. Prvi del pomeni: preverjanje skladnosti proračuna občine z zakoni, drugimi predpisi s področja javnih financ, odloki, programi in drugimi sklepi sveta, preverjanje skladnosti zaključnega računa s proračunom in odločitvami sveta, preverjanje skladnosti finančnih načrtov ožjih delov občine ter uporabnikov proračunskih sredstev, redno preverjanje pravilnosti in gospodarnosti razpolaganja z občinskim premoženjem. V drugem delu pa proučevanje finančnih in drugih listin, ki nastajajo ob porabi sredstev; ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi in določenimi nameni; izdelavo nadzorstvenega zapisnika in poročila; proučevanje pripomb strank v postopkih nadzora; obveščanje pristojnih organov občine in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti; prijavljanje suma storitve prekrška ali suma storitve kaznivega dejanja. Nadzor vsebuje torej ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja občinske uprave in pravnih oseb porabnikov občinskega proračuna, pooblaščenih oseb za upravljanje z občinskimi javnimi sredstvi, občinskim premoženjem ter ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti občinskih proračunskih sredstev. In prav zaradi tega bi bilo blazno čudno, da bi sestra direktorice občinske urpave nadzirala delovanje občinske uprave in občine.
Tudi po odmoru se občinski svetniki niso zedinili in rešili zapleta
Darko Knez je kasneje ponovno poudaril, da ni bilo nobenega dogovora o tem, po kakšnem ključu naj bi izbirali člane nadzornega odbora ter drugih odborov in komisij. Kljub temu občinski svetniki, ki so si jemali več časa za razpravo o kvotah kot pa o delu nadzornega odbora, na koncu niso potrdili seznama nadzornega odbora. Županja je za 15 minut prekinila sejo, da bi se v odmoru predstavniki različnih strank in list med seboj pogovorili, kaj bodo naredili, ali bodo ponovno glasovali ali naredili nov seznam. Po odmoru pa se občinski svetniki niso zedinili. Predlagala je, da bi javno poimensko glasovali, a občinski svet tega ni potrdil. Tako so ostali pri prejšnjem rezultatu glasovanja: devet za in devet proti, kar pomeni, da seznam kandidatov za nadzorni odbor ni bil potrjen.
Ostale sezname predlogov kandidatov za odbore in komisije potrdili
Vse ostale sezname članov za odbore in komisije so sicer potrdili od točke do točke. V razpravi pa so se znova in znova vračali na kvote, prav to pa je na koncu seje izpostavil Darko Knez, Gibanje Svoboda: “Danes je bilo veliko povedanega o nekih kvotah, o katerih ni bilo nobenega splošnega dogovora med vsemi akterji na političnem parketu. Jaz smatram, da te kvote niso obvezne, nikjer zapisane. Gre za navadni politični, džentelmenski pogovor. In će do tega pogovora ne pride, je KMMVI se postavil v vlogo, da bo poskušal slediti nekemu ključu. In ta ključ je bil predlagan v obliki nekega seznama in podprt s številkami s strani županje. Ki pa takrat – mi nismo dosegali dogovora, ampak je bila to samo želja županje. Ta sistem je bil izražen v večinskem načinu, da obstaja bolj primeren način razdeljevanja teh odborov, gre za proporcialni način. Tako kot se svetniki volijo v občinski svet, v volilni enoti, tako smatram sam osebno – in imam nekaj somišljenikov, da proporcialni sistem odgovarja proporcialni razdelitvi odborov. Ker drugače pa pride do tega, da nekdo pobaše vse odbore in jih spremeni v dobro naoljen stroj in se tam vsaka demokratična debata tudi konča.”
Županja pa je rekla, da so bili občinski svetniki seznanjeni z volilnimi rezultati in kvotami ter da je verjela, da bo po tem odbori po kvotah potrjeni. Pa vendar so tako Knez kot Prosnik in nekateri drugi občinski svetniki govorili na seji, da kvote niso pomembne, ampak kompetence.
Tomi Prosnik pa je na koncu še enkrat poudaril, da kvote ne zavezujejo nobenega po eni strani, po drugi strani pa je KMVVI odbor, ki mu je treba zaupati, ker je bil izglasovan s strani večine svetnikov. Ter da je KMVVI opravil strokovno delo: “Po eni strani so upoštevali volilni rezultat, po drugi strani pa predvsem kompetence.”
Potrdili predlog seznama za predstavnike v Svetu Zavoda za šport Ruše
Na včerajšnji seji so potrdili tudi imenovanje predstavnikov v Svet Javnega zavoda za šport Ruše, saj se sedanjim predstavnikom izteče mandat na začetku marca 2023. KMVI je predlagala Žana Bokana, Gibanje Svoboda, Roberta Levo in Aljaža Šporina. Z devetimi glasovi za in osmimi glasovi proti so nato občinski svetniki sprejeli seznam kandidatov.
Soglasno pa so že na začetku seje sprejeli predlog, da nadomestni član občinskega sveta Občine Ruše postane Danilo Lešnik.
Na današnji seji Mestne občine Maribor so obravnavali tudi odloke vezane na gradnjo novih stanovanj v Mariboru. Če je občina prisluhnila mladim ter starejšim in v tej smeri načrtuje tudi gradnjo novih stanovanj, kar je za Maribor izredno pozitivna novica in so to pozdravili tudi mestni svetniki, pa se znova pojavi vprašanje parkiranja.
Če so nekoč imele družine en avtomobil ali pa še tega ne, je danes slika precej drugačna
Mariborski župan je na eno izmed pobud, vezano na promet, odgovoril: “En del mesta smo počasi uredili. Gremo po poti naprej. Prizadeval si bom, da infrastrktura, ki jo zgradimo, ostane tudi v ta namen. Zelenica kot zelenica, pločnik za pešce in ceste za promet. In upam, da bomo v novem CTN, kjer je to mogoče, pripomogli z digitalizacijo, da ne bomo obremenjevali toliko zaposlenih, ampak da bo to narejeno na bolj moderen način.” Verjame, da bo, ko bo nadzor učinkovitejši, tudi kršitev manj.
Precej debate je teklo tudi pri odloku o občinskem podrobnem načrtu za območje ob Dvoršakovi ulici, kjer bo okoli 60 stanovanj. Investitor je Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor. Tukaj se je pojavila civilna iniciativa, ki gradnji nasprotuje. Maja Reichenberg Heričko je dejala, da je skorajda že navada, da se pojavljajo iniciative. Zavedajo se, da si nekateri želijo dodatna parkirna mesta, na drugi strani pa ljudi moti, da bo avtomobilov preveč: “Smo v neprijetni situaciji, kako akt peljati naprej.”
Reichenberg Heričko: “Vsi mladi nimajo avtomobilov”
V nadaljevanju pa: “Vsi mladi nimajo avtomobilov, kaj šele da bi jih imeli po normativu 1,5, na stanovanje. Nek mobilnostni načrt bi vsekakor prišel prav, sploh, glede na to, da je v neposredni bližini mesta. Morda tisti, ki imajo službo v mestu, sploh ne bodo potrebovali avtomobila.”
Arsenovič: “Potrebujemo več stanovanj kot parkirišč za avtomobile, saj vendar spreminjamo potovalne navade”
Mariborski župan je dejal: “Če govorimo o dostopnih stanovanjih, potem gradnja v globino stanovanja podraži in tega si ne želimo, ker potrebujemo več stanovanj kot parkirišč. Saj vendar spreminjamo potovalne navade, zato pa tudi gradimo vse kolesarke poti, mbajke, itd. V neposredni bližini je več kot dovolj parkirišč. V Magdaleni jih je 150 pa še je možnost širitve, zaenkrat, dokler ne bomo naredili kakšne zanimive gradnje.”
Svetniki so potrdili oba odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu, tako za gradnjo dveh blokov s stanovanji za mlade družine ter objekt z oskrbovanimi stanovanji pri Domu Danice Vogrinec na Pobrežju.
Oskrbovana stanovanja za starejše
Investicija Nepremičninskega sklada Pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa so oskrbovana stanovanja pri Domu Danice Vogrinec Pobrežje. Marko Slavič iz Gibanja Svoboda je dejal, da je cilj zagotoviti najboljše rešitve za starejše.
UKC Maribor je konec lanskega leta postal prvi evropsko certificirani učni center za magnetno resonanco srca v Sloveniji. Po besedah pobudnice projekta Maje Pirnat gre za izjemno zahtevno, a trenutno najbolj napredno neinvazivno diagnostično metodo v kardiologiji, s katero pridobijo pomembne informacije za učinkovitejšo pomoč bolniku.
Radiologinja Maja Pirnat je leta 2013 pridobila evropsko diplomo s področja kardiovaskularne radiologije, od leta 2017 pa izvaja Šolo diagnostike srca, v katero vključuje tuje strokovnjake in v kateri izobražuje tudi kolege iz drugih držav.
Z ekipo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je v zadnjih letih vložila velike napore v to, da pridobijo certifikat za učni center in tega jim je po izpolnitvi številnih pogojev Evropsko združenje za slikovno diagnostiko, ki spada pod okrilje Evropskega združenja za kardiologijo, decembra lani tudi izdalo.
Med drugim so morali pridobiti posebej za te preiskave izobraženega radiološkega inženirja, opraviti dodatna izobraževanja tudi ostalega kadra in povečati število preiskav.
Prvo magnetno resonanco srca so v UKC Maribor sicer opravili leta 2008, po pridobitvi dveh novih aparatov za magnetno resonanco v tem zavodu leta 2021 pa so lahko razširili število in obseg preiskav. Trenutno opravljajo magnetne resonance srca dva dni v tednu na enem aparatu, saj sta aparata ostali čas namenjena ostalim preiskavam. Tako “poslikajo” približno 13 bolnikov na teden, letno opravijo okoli 750 magnetnih resonanc srca.
“Naš cilj je, da še nadgrajujemo naše znanje in povečujemo število preiskav,” je na današnji novinarski konferenci povedala Pirnat. Kot je dodala, je hvaležna podpori UKC Maribor za njena prizadevanja, čeprav je z njimi začela, ko je bila šele specializantka.
Magnetno resonanco srca sicer opravljajo tudi v nekaterih drugih slovenskih bolnišnicah, največ v UKC Ljubljana. Radiološka inženirka Teja Štih je pojasnila, da gre za preiskavo, ki je zelo zahtevna tako tehnično kot časovno. Preiskava traja približno uro, pri tem pa mora intenzivno sodelovati bolnik, saj mora stalno nadzorovati dihanje in mirovati.
Po besedah Maje Pirnat so s to vrsto diagnostike naredili velik korak naprej na področju kardiologije. Še vedno je sicer prva diagnostična preiskava ultrazvok srca, saj je naprava zanj mobilna, a jim magnetna resonanca nudi nov pogled na srčno mišico in s tem pomembne dodatne informacije, s katerimi lažje prepoznajo težave in določijo zdravljenje.
Magnetna resonanca srca zdravniku med drugim omogoča oceno gibanja srca in morebitnih motenj v krčljivosti, ocenjevanje različnih komponent morebitnih tumorjev ter opažanje zelo majhnih sprememb na srcu, med drugim vpliva kemoterapije na srčno mišico. Po besedah Maje Pirnat je to diagnostična metoda, “ki nas ta trenutek lahko pripelje do najbolj definitivne diagnoze”.
Strokovna direktorica UKC Maribor Nataša Marčun Varda je povedala, da se v kliničnem centru stalno trudijo, da sledijo novostim in nudijo bolnikom najboljšo obravnavo.
Dosežki, kot je pridobitev evropskega certifikata za učni center za magnetno resonanco srca, so po njenih besedah dokaz, da ima UKC Maribor odlične strokovnjake in je tako primerljiv z evropskimi zdravstvenimi ustanovami. “Moj cilj je bil, da se z našim znanjem postavimo v evropski kontekst,” je dodala Pirnat.
vir: sta
Pred dvema tednoma je življenje izgubila 88-letna gospa iz Pobrežja. Njeno truplo naj bi bilo več dni v hladilnici, saj naj bi iskali njene svojce. Ko so jo znanci obiskali v domu za starejše, kjer je zadnje mesece prebivala, so izvedeli, da je 13. januarja umrla.
Skrbništvo nad njo naj bi prevzel CSD Tezno
“Gospo sem več let obiskovala in bila seznanjena z njenimi željami glede pogreba. Ko sem videla, da se njeno zdravstveno stanje slabša, sem jih v domu prosila, da mi povedo, kdo je prevzel skrbništvo, zaradi njenih želja, ko pride do smrti. Podatkov mi niso želeli dati, saj so dejali, da gre za zasebne podatke. Gospa ni vedela, kdo skrbi zanjo po imenu, vedela je le, da je v skrbništvu centra za socialno delo,” nam pove ženska, ki se bori, da bi bila pokojna dostojno pokopana.
Pokojnica ima brata in sestro, ki z njeno smrtjo naj ne bi bila seznanjena, saj niso bili pogosto v stikih. Za smrt naj bi izvedela šele po tem, ko je 88-letnico v domu želela obiskati znanka. Poklicala ju je, da bi izvedela, ali je glede pogreba vse urejeno.
“Začeli smo pridobivati informacije in izvedeli, da jo imajo v hladilnici, saj iščejo svojce in da se s pogrebom ne mudi. Ko smo poklicali center, ki je zadolžen zanjo, so povedali, da sami čakajo datum socialnega pogreba v skupno grobnico. Temu smo nasprotovali, saj smo vedeli za njene želje, da želi biti pokopana ob možu v grobu, na katerega si je predčasno že dala napisati svoje ime,” pove obupana znanka.
“Ko sem govorila s pogrebnim podjetjem, so mi dejali, da še ne vedo, kdaj bo pogreb. Prosila sem, da se od nje poslovim in prinesem oblačila, v katerih je želela biti pokopana. Nato pa nov šok. Ko sem ponovno poklicala, da se naročim na termin obiska, tako kot so mi le dve uri prej dejali, pa sem izvedela, da je že upepeljena, čeprav je želela biti pokopana v krsti,” doda.
“Na pogrebnem podjetju so nam povedali, da je občina naročila socialni pogreb in da ne morejo izvesti pogreba drugače, saj zanj nimajo dovoljenja. Pogreb je danes in vsi smo obupani, saj ne vemo, kako bi to preprečili. Pripravljeni smo prevzeti lastništvo nad grobom in zanj tudi skrbeti,” poudarja znanka pokojnice: “Prav tako smo jim povedali, da smo pripravljeni doplačati razliko, ki nastane med socialnim in navadnim pokopom. Te možnosti nam niso dali, le če stroške celotnega pogreba prevzamemo mi.”
Odziv CSD Maribor:
“Zaradi varstva osebnih podatkov vam o konkretnem primeru podatkov ne bomo pošiljali,” so uvodoma pojasnili na CSD Maribor. V nadaljevanju pa: “Ko se osebo postavlja pod skrbništvo se najprej preveri med njenimi ožjimi sorodniki, če kdo želi prevzeti nalogo skrbnika. V kolikor nihče od sorodnikov ni pripravljeni prevzeti skrbniških nalog za varovanca mu sodišče za skrbnika imenuje Center za socialno delo.”
S smrtjo varovanca naloga skrbnika preneha
“Pokop varovanca v družinsko grobnico je mogoč v primeru, da ima varovanec dovolj sredstev za pokop oziroma, da je kdo od bližnjih sorodnikov pripravljen plačati pokop. V primeru, da varovanec nima dovolj denarja in nihče od bližnjih sorodnikov ali znancev ni pripravljen plačati stroška pogreba, se uredi socialni pokop. Mestna občina Maribor potem naroči socialni pogreb v skladu z Zakonom o pogrebni in pokopališki dejavnosti in Dogovorom o izvajanju pogrebov v Mestni občini Maribor, ki ga ima sklenjenega s Pogrebnim podjetjem Maribor,” so nam še dejali.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Na novinarski konferenci je uspešna smučarka Ilka Štuhec, spregovorila o dosedanjem poteku sezone svetovnega pokala in prihajajočem svetovnem prvenstvu v Meribelu.
Ilka Štuhec je v pogovoru za našo televizijo spregovorila o sezoni do zdaj in o pričakovanjih za svetovno prvenstvo. Prisluhnite pogovoru spodaj.
Za naš medij so iz OFEM-a sporočili, da so v torek, 24. januarja, od Uprave ŠD UM prejeli informacijo, da je za potrebe OFEM zagotovljenih 1.750 postelj za mlade športnike v študentskih domovih UM.
S tem so zagotovljene kapacitete za vzpostavitev Olimpijske vasi in dodatnega zaprtega območja (območje Tyrševe), so nam še pojasnili. Ker so stanovalci ŠD UM izkazali interes za podpis aneksa za prostovoljno začasno izselitev tudi po zaključku uradnega roka, so se skupaj z Upravo ŠD, predstavnico ŠD in organizacijskim odborom OFEM odločili, da rok za podpis aneksov podaljšamo do 10. 2. 2023.
Prisluhnili so željam študentov
Prav tako smo prisluhnili dodatnim pobudam Sveta stanovalcev ŠD UM, naj še povedo na OFEM-u in dodajo: “Vsem študentom, ki so že ali še bodo podpisali aneks o prostovoljni začasni izselitvi, bomo zagotovili dodatno finančno spodbudo v višini polovice ene najemnine, torej bodo skupno oproščeni plačila stanarine za cel julij in polovico avgusta.”
“Vsem, ki so se za izselitev že odločili, smo izredno hvaležni za njihov doprinos, hkrati pa naprošamo vse tiste, ki še niso uspeli podpisati aneksa, da to storijo najkasneje do 10. 2. 2023. S tem bodo pripomogli k soustvarjanju vznemirljivega poglavja slovenske zgodovine športnih dogodkov,” še zaključijo.
Danes se je v Pernici odvila otvoritev Medgeneracijskega centra Pernica in ponovoletni sprejem župana občine Pesnica Gregorja Žmaka.
Velik dogodek za Perničane
Društveno življenje je v Pernici tako dobilo nov zagon. Zbrali so se številni krajani Pernice, ki so otvoritev prostorov navdušeno pričakovali. Pripravili so pester kulturni program.
Objekt so pridobili v sklopu dveh projektov
V prvem delu so opravili dela na balkonu, ozvočenje, električna napeljava, nova razsvetljava, dvorano so opremili z avdio in video tehniko. Vrednost projekta je znašala dobrih 97 tisočakov, od tega so prejeli 32 tisoč evrov s strani EU sklada za regionalni razvoj. Partnerja projekta sta KUD Pernica in Primož Kramberger s.p. V sklopu drugega EU projekta je urejena celotna dvorana. Omogoča izvedbo kvalitetnih projektov. Zajemala je slikopleskarska dela v pritličju, nov parket na odru, obnova parketov v drugih prostorov, namestitev akustičnih oblog, zamenjali so montažni strop na odru. Namestili so tudi konstrukcijo za reflektorjev in zavese. Obnovili so tudi garderobo, sanitarije, uredili stranišče za invalide pisarno, vhodno vrata in še mnogo več. Vrednost projekta je znašala 135.000 evrov, od tega 40.000 sofinancerskih sredstev s strani EU. Partnerja sta KUD Pernica in društvo upokojencev.
Župan Gregor Žmak je med drugim dejal: “Današnja prireditev je namenjena tudi tradicionalnemu ponovoletnemu druženju. Zahvaljujem se vam vsem, ki ste nas na preteklih volitvah namenili glasove. Gre za vaše zaupanje, za kar smo vam neizmerno hvaležni. Želimo si, da bo to obdobje čim bolj plodno in sodelovalno.” Več v posnetku spodaj.
Nekaj utrinkov:
Več v Občinskem informatorju.
V tokratni oddaji smo predstavili Bralno značko za odrasle, ki jo v Pesnici organizira KUD Marice Kerenčič Pesnica ter napovedali tradicionalni pustni povorki v Selnici ob Dravi in Hotinji vasi.
Naši gostje so bili Matjaž Partlič iz KUD Marice Kerenčič Pesnica, Janko Lisjak in Primož Rajh iz KD Pavza Selnica ob Dravi ter Franja Bračko in Olga Strmšek iz TD Hotinja vas, ki deluje v občini Hoče-Slivnica.
Oglejte si oddajo:
Osrednji del letošnjega festivala Borštnikovo srečanje se bo odvil med 5. in 18. junijem, uvodne programske vsebine pa se bodo odvile že maja.
Tekmovalni program je sestavila selektorica Vilma Štritof, vanj je uvrščenih 12 gledaliških predstav.
“Nekaj kar je zelo pomembno, pa ni bilo namerno, ampak je očitno v zraku, je to, da je večina režiserk, ker je moja podhodnica najbolj zaznana pomanjkanje žensk v ustvarjalnih segmentih ravno v režiji, in prav tukaj je večina režiserk. Imela sem možnost izbrati med 8 in 12, če bi imela možnost izbrati več, bi jih izbrala več,” je med drugim povedala. Upa, da bo katera od preostalih pristala v spremljevalnem programu.
Umetniški direktor festivala Aleš Novak je dejal, da bo Borštnikovo srečanje pripravljeno v polnem obsegu: “V obliki, za katero lahko rečemo, da je vsebinsko bogata in tudi, da predstavlja nek aktualen trenutek stanja ustvarjalnosti slovenskega gledališča.”
“Želimo si, da bi lahko festival vstopil v številna javna kulturna prizorišča v Mariboru, seveda je osrednje dogajanje koncentrirano na SNG Maribor, na odre, ki so tukaj na voljo. Del programa se že tradicionalno dogaja tudi v Lutkovnem gledališču Maribor, na notranjem in zunanjem prizorišču. Zanimajo nas pa tudi druga prizorišča, ki nagovarjajo morda občinstvo, ki se prvič ali redkeje srečuje z gledališčem,” je povedal in dodal, da se v Mariboru vzpostavljata dve pomembni novi kulturni središči.
Več v Občinskem informatorju na BK TV.
Danes sodelavci nadaljujejo s pregledom in popravilom omrežja, da bi vzpostavili normalno oskrbo z električno energijo za vsa gospodinjstva in gospodarstvo.
“Velika količina novozapadlega snega in dežja, ki je povzročila padce dreves, je v preteklih dveh dneh povzročila poškodbe na elektro distribucijskem omrežju Elektra Maribor. Preteklo noč je kljub trudu vseh sodelavcev ostalo brez napajanja z električno energijo okrog 750 odjemalcev, in sicer na območju Ruškega in Ribniškega Pohorja ter na Kozjaku na območju Kaple, Gradišča in Duha ter Makol,” so sporočili iz Elektra Maribor.
Danes sodelavci nadaljujejo s popravilom omrežja, da bi vzpostavili normalno oskrbo z električno energijo za vsa gospodinjstva in gospodarstvo. Zato se lahko danes in v naslednjih dneh še pričakujejo prekinitve oskrbe z električno energijo.
Opozorilo: Vodniki na najbolj kritičnih delih omrežja so še vedno povešeni, kar nekaj omrežja je sedaj tudi na tleh. Odjemalce opozarjamo, da naj se vodnikov ne dotikajo, ker je to lahko izredno nevarno.
Danes je v UKC Maribor potekala novinarska konferenca na temo predstavitve montažnega objekta ambulant otroške in mladostniške psihiatrije.
Na zahodni strani stavbe Klinike za pediatrijo je pred 14 dnevi z delovanjem pričel montažni objekt za namen dela Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Gre za sodobne, montažne, kakovostno opremljene kontejnerje, sestavljive v celoto z možnostjo ogrevanja, hlajenja, napeljave vode, elektrike in vseh preostalih potrebnih priključkov.
Novi prostori zajemajo približno 200 m2 in so namenjeni 4 pedopsihiatričnim ambulantam in 3 psihološkim ambulantam, vključno s čakalnico in sestrsko sobo.
Zaposleni v enoti so novih prostorov veseli in poudarjajo, da bodo le-ti pozitivno prispevali h kvaliteti dela in oskrbi pacientov.
Več v Občinskem informatorju.
Na nas se je v preteklem obrnila bralka in opozorila na križišče Kardeljeve in Ceste proletarskih brigad.
“Semafor na sliki ne dela že mesece. In ko stojim z žmigavcem za levo, sploh ne vem, kdaj lahko speljem,” nam uvodoma pove bralka in doda: “Ko pride nasproti vozeče vozilo in zavije v svoje levo, se postavijo tako, da tistih, ki vozijo naravnost, skorajda ne vidiš. Imaš zeleno luč in ne moreš zaviti levo. Vsak dan vozim otroke v vrtec, pa vsak dan se počutim v nevarnosti, če se bo kdo zaletel v mene.”
“Problem bi zlahka rešili s krožiščem, upam, da razmišljajo o tem,” še doda ob tem. V zvezi s križiščem smo se obrnili tudi na Nigrad.
Omenjeno križišče deluje podobno kot sosednja križišča
Uvodoma so nam dejali, da je semaforizirano križišče Cesta proletarskih brigad-Kardeljeva cesta na koordinirani potezi osmih zaporednih semaforiziranih križišč: “Skozi dan se izmenjajo trije krmilni programi, ki tvorijo zeleni val vzdolž Ceste proletarskih brigad. Za zagotavljanje zelenega vala morajo križišča delovati s podobnimi krmilnimi programi (z enakim številom signalnih faz).”
Omenjeno križišče deluje podobno kot sosednja križišča, zato je, kot pojasnijo v nadeljavnju, enodelni direkcijski rumeni signal, ki ga opisuje bralka, neaktiven. Mag. Roberta Lutarja, vodja nadzora prometa pri družbi Nigrad iz skupine JHMB je dejal: “Saj v fiksnem krmiljenju ne deluje v nobenem semaforiziranem križišču na tej potezi. Aktiven je le v režimu polno prometno odvisnega delovanja, kar trenutno pomeni, da deluje samo tedaj, ko izpade komunikacija z nadzornim centrom oz. se pojavi okvara koordiniranega delovanja. Po vzpostavitvi polno prometno odvisnega delovanja po celotni koordinirani potezi Ceste proletarskih brigad se bo spremenil tudi režim delovanja in bodo t. i. diagonalne puščice aktivne še v ostalih križiščih.”
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
V nocojšnji oddaji Vzhodna bomo govorili o vizijah in priložnostih za Maribor. V goste smo povabili predstavnike svetniških skupin.
Ob 20. uri začenjamo v živo, gostje bodo: Milan Mikl (NLS Lista Franca Kanglerja), Zdravko Luketič (Nsi), Stojan Auer (LPR), Andrej Rajh (Gibanje Svoboda) in Aljaž Bratina (Arsenovič za Maribor). Lista kolesarjev in pešcev je vabilo zavrnila, stranka Socialnih demokratov (SD) se na vabilo ni odzvala, prav tako ne SDS. Medtem, ko sta Igor Jurišič iz Stranke mladih Zeleni Evrope in Tatjana Frangež iz Levice svojo odsotnost tokrat opravičila.
Zanimalo nas bo, kje so zanje prioritete mesta – investicije, morebiti ureditve šol in vrtcev, ceste ali kaj tretjega? Kako si želijo, da je zastavljen proračun, kam bi sami vlagali.
Kako gledajo na energetsko situacijo in kje vidijo rešitve podražitev? So te nujne? Prav tako nas bo zanimalo, kako vidijo delovanje mestnega sveta, se bo ali se morebiti že je tvorila koalicija?
Pretekli teden so bili starši otrok osnovne šole v Rušah obveščeni, da bodo zaradi energetske sanacije šole otroci teden po zimskih počitnicah imeli pouk na daljavo.
Na družbenem omrežju Facebook se Rušani, predvsem starši šoloobveznih otrok, sprašujejo, zakaj se sanacija opravlja v času pouka. Vprašanji, ki se pojavita sta: “Zakaj energetska sanacija takšnih razsežnosti sredi zime in v času pouka? Boste staršem povrnili stroške izrednega dopusta?”
Meseca oktobra 2022, je ravnatelj šol Ladislav Pepelnik medijem zagotavljal, da bo pouk kljub obširni sanaciji šole, potekal nemoteno. V izjavi za Televizijo Maribor pove: “Mi bomo delo prilagajali ne glede na to, da učni proces normalno teče, ampak bomo zagotovili normalne pogoje za to, da bodo učenci normalno hodili k pouku.”
Očitno je svoje besede kmalu pozabil, šolarje namreč po počitnicah čaka šolanje da daljavo, kot so zapisali: “Zaradi menjave ogrevalnega sistema v šoli, bo v tednu od 6.2.2023 do 10.2.2023 za vse učence šole, potekal pouk na daljavo. Učenci ostanejo doma.” Celotno obvestilo si lahko preberete spodaj.
Torej za šolanje na daljavo, bodo starši v Rušah najverjetneje morali koristiti letni dopust. Rušane zanima, če so tudi otroci drugod po Sloveniji kdaj imeli šolo na daljavo zaradi sanacije šole sredi šolskega leta?
Obrnili smo se tudi na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, kjer nam pojasnjujejo: “Osnovna šola Janka Glazerja Ruše je na MIZŠ posredovala vlogo za soglasje k drugačni izvedbi pouka v času od 6. 2. do 10. 2. 2023, in sicer zaradi energetske sanacije šolske stavbe. V času zimskih počitnic in nato do predvidoma 10. 2. 2023 je predvidena zamenjava sistema centralnega ogrevanja (zamenjava centralne peči, cevovoda in cca 300 ventilov). V tem času objekt ne bo ogrevan in je izvedba pouka onemogočena.”
Lokalna skupnost ni zagotovila primernih prostorov
Na ministrstvu še pojasnijo, da lokalna skupnost ni imela dodatnih prostorov za izvedbo pouka za celotno šolo: “Vodstvo šole se je v sodelovanju z lokalno skupnostjo zateklo k predlagani rešitvi, da se pouk v času od 6. 2. do 10. 2. 2023 za učence od 4. do 9. razreda izvede na daljavo.” Torej sta odločitev sprejela županja Občine Ruše Urška Repolusk in ravnatelj Ladislav Pepelnik.
Posebej ogrevani bosta dve učilnici
“Šola je pri tem za učenke in učence prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki potrebujejo organizirano varstvo, zagotovila to možnost v dveh učilnicah – ti bosta za ta namen posebej ogrevani z alternativnim ogrevanjem. Za varstvo je prijavljenih okoli 25 učenk in učencev,” še za lokalec.si pojasnijo na resornem ministrstvu.
Ministrstvu ni ostalo drugega, kot da poda soglasje
MIZŠ je glede na podano obrazložitev in v skladu s 16. členom Pravilnika o šolskem koledarju za osnovne šole, ki določa, da lahko šola v soglasju z ministrstvom odstopi od posameznih določb tega pravilnika, kadar je to potrebno zaradi izrednih okoliščin ali drugih utemeljenih razlogov, dalo soglasje k predlagani izvedbi pouka, še povedo na ministrstvu.
Letos smo že večkrat poročali o nesrečah pri športnih aktivnostih. Na Policijski upravi Maribor in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, pa smo preverili koliko se jih je letos že huje poškodovalo.
V letošnjem letu je bilo do 22. 1. 2023 v Urgentnem centru – Enota za poškodbe vse skupaj 2176 obravnav, sporočajo iz UKC Maribor in dodajajo: “Od tega je šlo za 46 poškodb pri smučanju (14 mladoletnih), 6 pri sankanju (vsi mladoletni) in 3 pri deskanju (vsi mladoletni).”
Sum na hude telesne poškodbe
V letošnjem letu so bili mariborski policisti obveščeni o treh poškodbah na smučiščih na našem območju: “V dveh primerih je bil poškodovan mladoletnik, v enem primeru pa odrasla oseba. Pri vseh obstaja sum na hude telesne poškodbe. Vsi navedeni so smučali na urejenem smučišču.”
Včeraj pa so v pregledu dogodkov omenili še poškodbo mladoletne osebe med sankanjem na zasebnem zemljišču: “Obveščeni smo bili o poškodovani mladoletni osebi med sankanjem po
zasebnem zemljišču. Ko se je mladoletnica še z eno osebo peljala s sankami po klancu, na prelomu klanca ni uspela zavreti, pri čemer sta oba padla, mladoletnica pa se huje poškodovala.”
Nekaj nasvetov za varno smučanje:
– Prilagodimo hitrost in način smučanja svojim izkušnjam, telesni pripravljenosti, snežni podlagi, lastnostim in zasedenosti smučišča ter vremenskim razmeram.
– Posebno pozorni bodimo na otroke in smučarje ali deskarje novince, smučajmo pa le na označenih in urejenih smučarskih progah. Kdor ne smuča, naj za hojo uporablja le rob smučišča.
– Zaščitna smučarska čelada je obvezna za otroke, mlajše od 14 let, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za odrasle. Smučanje pod vplivom alkohola ali mamil je neodgovorno in nevarno za
lastno življenje in življenje drugih na smučišču.
Pokrajinski muzej Maribor je ob 120 letnici delovanja pripravil pester progam.
V letu 2023 praznuje Pokrajinski muzej Maribor 120 letnico svojega delovanja, kar bo obeležil s številnimi dogodki in prireditvami skozi celo leto. Vrhunec dogajanja bo otvoritev občasne razstave in izdaja obsežne monografije, na katerih bodo izpostavljene zgodbe o 120 predmetih iz območij, ki jih pokriva Pokrajinski muzej Maribor. Leto bo zaznamoval tudi mednarodni strokovni
simpozij Museoeurope, ki poteka na temo Srečanja tisočletij in v ospredje postavlja nova spoznanja o različnih vidikih življenja v prazgodovinskih in zgodovinskih obdobjih na širšem evropskem prostoru. Projekt Mesec mode v muzeju bo osredotočen na šport, športne vsebine pa bodo povezane z Olimpijskim festivalom evropske mladine, osrednjim športnim dogodkom v mestu.
Pestro dogajanje ob praznovanju 120 letnice muzeja se bo odvijalo skozi celo leto. Pozornost že zbuja instalacija Grajski vas gledajo, umeščena ob okna baročnega stopnišča, enega najlepših v tem delu Evrope, kamor so postavljeni najbolj prezentni kosi iz zbirke oblačilne kulture. Instalacija simbolično povezuje dve zgodbi: ena najbolj prepoznavnih zbirk muzeja, ki sodi med najpomembnejše tovrstne zbirke v Sloveniji, je združena z arhitekturnim biserom iz 18. stoletja. 8. februarja, na kulturni praznik, bo na Trgu svobode na ogled postavljena panojska razstava, na kateri bodo izpostavljeni nekateri predmeti iz 18 zbirk, ki so posebej izpovedni zaradi funkcije, ki so jo nekoč opravljali, zaradi umetniškega izraza ali ustvarjalnosti, ki jo odražajo, zaradi pričevanja o načinu življenja, delovanja in bivanja ljudi tega področja.
V marcu se bo začel odvijati projekt Gremo mi na svoje, pri katerem bo s Pokrajinskim muzejem Maribor sodelovalo kar šest javnih zavodov, s katerimi si muzej deli skupne začetke. Uvod v projekt bo skupna okrogla miza, na kateri bodo poleg gostitelja, Pokrajinskega muzeja Maribor, sodelovali Pokrajinski arhiv Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Sinagoga Maribor, Muzej Narodne osvoboditve in Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Maribor. Na okrogli mizi bodo ovrednotili samostojno delovanje institucij ter njihovo vlogo in pomen v kulturnem življenju Podravja. Skozi celo leto se bodo nato razporedili dogodki, kjer bo Pokrajinski muzej Maribor z vsakim javnim zavodom posebej pripravil program, kjer bodo izpostavljene skupne točke obeh zavodov, njuno poslanstvo v odnosu do posameznika in družbe, izzivi sedanjosti in načrti za prihodnost. Projekt bo spremljala virtualna razstava na spletni strani Pokrajinskega muzeja Maribor.
Vrhunec praznovanja 120 letnice delovanja Pokrajinskega muzeja Maribor bo v decembru. Takrat bo odprta občasna razstava z delovnim naslovom Osvetljenih 120, ob njej bo izšla še obsežna poljudnoznanstvena monografija, na kateri bo izpostavljenih 120 predmetov Podravja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric.
Izpostavljeni bodo tisti predmeti iz muzejskih zbirk, ki zaznamujejo kraje 23 občin, v katerih muzej deluje. Razstava bo osvetljevala in popularizirala kulturno dediščino, poudarek pa bo na provenienci predmetov, na novem znanju o muzealijah in na novih, digitalnih interpretacijah, ki jih bodo prispevali študenti Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.
Poleg dogodkov, vezanih na praznovanje 120 letnice delovanja Pokrajinskega muzeja Maribor, velja izpostaviti še druge vsebine programa. Tako bo med 19. in 21. oktobrom v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor potekal mednarodni strokovni simpozij MUSEOEUROPE, ki ga muzej organizira že od leta 2012.
“Vračal sem se domov preko mosta v Ruti. Zimsko doživetje, spomini na moja mlada službena leta. Zimska služba. Samo par kilometrov iz Ruš smer Dravograd,” je na družbenih omrežjih zapisal Igor Zupanič.
“Ko pa vidiš drevo čez cesto, potem pa se pripeljeta policaja, vprašam policaja, imate mogoče motorko, da jaz to razrežem, reče, mi mamo vse. Ja, to so policaji iz naše ruške postaje. PP Ruše. Franc Ozvald, to so tvoji kolegi. Saj sn vedo, da niste mestne srajce. Vsaka čast. Bravo, to je policija,” še zapiše in deli posnetke, ki si jih lahko ogledate spodaj.
Letošnji proračun Mestne občine Maribor, ki ga bo v četrtek obravnaval mestni svet, je predviden v višini 192,1 milijona evrov, kar vključuje 27 milijonov evrov dodatnega zadolževanja. Zaradi draženja energentov se občanom obetajo višje položnice, a po besedah direktorja Energetike Maribor Borisa Novaka ne toliko, kot so sprva napovedovali.
Gre za rekordno visok proračun, s tem da je lanska realizacija občinskega proračuna po besedah vodje urada za finance in proračun Mateje Cekić dosegla odhodke v višini 139,6 milijona, prihodke v višini 124 milijonov in 25 milijonov evrov iz zadolževanja.
Od lani ostaja v občinski blagajni 14 milijonov evrov, zaradi višje povprečnine bo 4,5 milijona evrov več dohodnine, a se odhodki zaradi vladnih zavez za zvišanje plač skupinam zaposlenim v javnih zavodih in draženja energentov zvišujejo za okoli 20 milijonov evrov. “Velik izziv je, kje bomo dobili ta dodatna sredstva,” je Cekić povedala na današnji novinarski konferenci.
Zadolževanje je predvideno za investicije
Letos bodo med drugim nadaljevali z izgradnjo kanalizacije, Centra Rotovž, Zdravstvene postaje Magdalena in dravske kolesarske steze, predviden je zaključek postavitve nove brvi čez Dravo in obnove Lenta. Začenja se gradnja zahodne obvoznice in atletske dvorane, med projekti sta tudi obnova Osnovne šole Tabor I in izgradnja Vrtca Brezje.
Župan Saša Arsenovič je kot največji izziv Maribora letos izpostavil organizacijo Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) in krotenje stroškov zaradi višjih cen energentov. “Upam, da bo na državni ravni kmalu sprejeta nova uredba, ki bo omogočala nižjo ceno toplote v tistih ustanovah, ki so bile zdaj bolj izpostavljene,” je dejal.
Poudaril je, da občinski proračun ne more prenesti vseh podražitev, ampak bodo del bremena morali nositi tudi končni uporabniki.
Na občinske subvencije za ogrevanje, kakršne so podeljevali pred dvema letoma, tokrat ne gre računati, saj je po besedah župana zdaj povsem drugačna situacija. Je pa omenil možnost obročnega plačevanja položnic, a za to pred leti po besedah direktorja Energetike Maribor ni bilo veliko zanimanja med občani.
Tudi Novak upa, da bo vlada poskrbela za zamejitev cen za ogrevanje vrtcev, šol in zdravstvenih domov. Verjame, da se bo to zgodilo še pred izdajo položnic za ogrevanje v februarju, ki bodo sicer v vsakem primeru višje, a ne toliko, kot so sprva napovedovali. Po prvotnih napovedih naj bi se ogrevanje pri Energetiki Maribor podražilo za gospodinjstva za 80, za poslovne odjemalce pa za 200 odstotkov.
Mestni svetniki bodo na seji v četrtek poleg prvega branja proračuna imeli na dnevnem redu med drugim še obravnavo odlokov o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo dveh blokov s stanovanji za mlade družine na Dvoršakovi ulici na Taboru, oskrbovana stanovanja pri Domu Danice Vogrinec na Pobrežju ter stanovanja v zasebni lasti na Studencih. Prav tako bodo določili pogoje za odstranitev zapuščenih koles na javnih mestih.
Pogajanja o koaliciji po besedah Arsenoviča še potekajo
So pa mestni svetniki na dopisni seji prejšnji teden potrdili sestavo delovnih teles mestnega sveta. Največ predsedniških mest je pripadlo listi Arsenovič za Maribor.
Na ustanovni seji decembra so mestni svetniki potrdili sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Opozicijska SDS je po poročanju časnika Večer vložila na upravno sodišče tožbo zaradi sestave te komisije, saj meni, da ni upoštevana proporcionalna zastopanost strank in list v mestnem svetu.
vir: sta
Za izvedbo Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM), ki bo letos poleti v Mariboru, so organizatorji, torej Mestna občina Maribor, potrebovali vsaj 2500 postelj oz. namestitvenih kapacitet s strani Študentskih domov UM. Ker je bil podpis aneksa o izselitvi prostovoljne narave, se je zanj odločilo le okoli 1450 študentov.
Zaradi Olimpijskega festivala evropske mladine bo julija v Maribor prišlo več tisoč ljudi, zato so organizatorji rezervirali vse kapacitete mariborskih in okoliških hotelov. Kot je praksa tega festivala, pa želijo večino izmed več kot 3500 mladih športnikov in njihovih spremljevalcev namestiti v skoraj vse mariborske študentske in dijaške domove.
Želja je tudi v kampusu na Gosposvetski cesti vzpostaviti olimpijsko vas, to se jim bo kot kaže izšlo, saj je po naših informacijah za olimpijsko vas bila potrebna zagotovitev 1401 postelje, kar jim bo uspelo. Prav tako, naj ne bi bila ogrožena sama izvedba festivala, a dejstvo je, da bo potrebno sprejeti kompromise in odrekanja. Bodo žrtvovali kakšno disciplino? Več naj bi bilo jasno do konca tega tedna.
Toda kot smo že poročali, bi bila začasna izselitev za študente naporna in stresna, zato se jim opustitev ene najemnine ne zdi zadostna kompenzacija.
Iz Univerze v Mariboru so nam odgovorili, da UM v projektu OFEM nima vloge, v času oddaje prijave vloge za organizacijo prireditve UM ni bila povabljena k sodelovanju in s strani prijaviteljev ni bilo povprašano, kakšne so možnosti in sistem izvedbe v okviru infrastrukture UM za izvedbo OFEM, nam povedo.
“Rektor UM se je sestal z županom MOM na sestanku dne 14.02.2022, so pa sicer že pred datumom sestanki na to temo potekali s strani predstavnikov OFEM že z vodstvom UM ŠD. Na sestanku na MOM smo izpostavili in opozorili, da se je potrebno z UM dogovarjati celovito, saj je pričakovanje, da se OFEM izvede na celotnem platoju Študentskega kampusa, kjer je več organizacijskih enot UM. UM/ŠD z organizatorjem do danes nima podpisa kakršnekoli pogodbe, sporazuma ali pisma o nameri,” so nam pojasnili.
Rektor UM se, kot so nam dejali, ni niti pisno, niti ustno zavezal, koliko prenočiš bo nudila UM. “Je pa zaradi pomena prireditve OFEM in edine možnosti, ki jo imajo prireditelji, povedal, da bo UM storila vse, kar bo v njeni moči, predvsem pa zagotovila vse možnosti na Študentskem platoju za izvedbo prireditve.”
Aneksi k pogodbi so se lahko začeli zbirati po podpisu nastanitvene pogodbe
Dejali so nam da je vodstvo UM ŠD Anekse za prostovoljno začasno izselitev začelo pridobivati pravočasno in takoj, ko je bilo le to možno. “Aneksi k pogodbi so se namreč lahko začeli pri stanovalcih zbirati po podpisu nastanitvene pogodbe, po vselitvi, na začetku študijskega leta. Sklepati jih je možno namreč šele takrat, ko je nastanitvena pogodba že sklenjena. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je dne 1. 6. 2022, objavilo razpis za sprejem in podaljšanje bivanja za študijsko leto 2022/2023,” dodajo ob tem.
Na študentskih domovih UM so nato s tistimi, ki so izpolnjevali pogoje za sprejem, po prednostni listi sklenili pogodbe, kot tudi s tistimi, ki so izpolnjevali pogoje za podaljšanje bivanja, skladno z razpisom.
“Naše izkušnje so, da se na začetku študijskega leta zamenja med 35-40 % stanovalcev. Ko smo v začetku novembra 2022 zaključili z večino vselitev, smo začeli z aktivnostmi obveščanja stanovalcev študentskih domov. Študentski svet stanovalcev študentskih domov smo obveščali od vsega začetka, tudi v mesecu oktobru na njihovi zadnji seji,” dodajo in poudarjajo dejstvo, da je bil novembra 2022 formiran nov Študentski svet stanovalcev Študentskih domov, ki je kot organ pristojen za podajo mnenj. “Študentje imajo skladno s Statutom UM opredeljeno svojo avtonomijo, organe, ki jih zastopajo, pristojnosti in odgovornosti. Študentski svet stanovalcev Študentskih domov je podal pozitivno mnenje k predlogu, da študentje prostovoljno podpišejo aneks o začasni izselitvi za 14 dni in s tem so opravičeni plačila stanarine za celoten mesec julij.”
“Vodstvo UM ŠD meni, da bi bila takšna pogodba nezakonita”
Povprašali smo jih tudi, zakaj v pogodbe študentov niso navedli, da v tem obdobju ne bodo imeli prenočišča. “Vodstvo UM ŠD meni, da bi bila takšna pogodba nezakonita. Takšno določilo bi bilo v neskladju z določili Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija in Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov, ki ga izdaja Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport. V skladu z Razpisom za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija in Pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov se študentu, ki izpolnjuje pogoje določene v razpisu izda odločba o subvencioniranem bivanju, ki mu ob vselitvi v Študentski dom omogoča neprekinjeno bivanje do 30. 9. 2023 oz. za eno študijsko leto,” pojasnijo ob tem.
Avgusta se bodo lahko vrnili v sobe
Dejali so nam, da so študentski domovi redno obveščali organizatorja o aktivnostih informiranja študentov, dinamiki sklepanja aneksov in številu začasnih izselitev študentov za čas trajanja festivala. Ob tem pa: “Na UM in v Študentskih domovih se zahvaljujemo vsem študentom, ki so podpisali aneks in s tem pripomogli pri izvedbi enega izmed največjih športnih tekmovanj v Sloveniji.”
Stanovalci se bodo lahko 1.8.2023 vrnili v svoje stare sobe. “Tudi za študentske družine, študente brez stalnega bivališča, socialno ogrožene in redne tuje študente bomo ustrezno poskrbeli, torej za tiste, ki jim Študentski dom predstavlja edini dom,” zaključijo.
Lani marca je Klemen Brvar postal vodja urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. A ne za dolgo, prevzel bo namreč vodenje Mariborske knjižnice. Mandat bo nastopil februarja, urad za kulturo bo za to ostal brez vodje, začasno ga bo prevzela nekdanja žena Saše Arsenoviča.
Klemen Brvar je na MO Maribor zaposlen do konca meseca januarja. Od 1. februarja do izbire novega vodje Urada za kulturo in mladino, bo Urad po pooblastilu vodila Nina Kirbiš, ki trenutno zaseda mesto vodje Sektorja za kulturo.
Nina Kirbiš je sicer nekdanja žena aktualnega mariborskega župana Saše Arsenoviča, skupaj imata dve hčerki.
V prvi polovici novembra lani je Mestna občina Maribor objavila razpis, s katerim iščejo novo vodjo omenjenega urada. Kot so za naš mediji pojasnili na Mestni občini Maribor, se je prijavilo več kandidatov: “Na razpis se je prijavilo 10 kandidatov. Imen prijavljenih nikdar ne razkrivamo, ko je postopek v teku in gre za osebne podatke.”
Cel postopek izbire bo, kot kaže, kar trajal
Prijave so prispele, so pregledane, za nepopolne vloge so bile posredovane zahteve za dopolnitev – ko bodo vse vloge popolne ali pa jih kandidati ne bodo dopolnili, sledi imenovanje komisije, nam še pojasnijo na občini in dodajo, da le-ta še ni imenovana.
Potem sledi vsebinski pregled vlog, določitev načina izbora ter izvedba postopka (razgovor, pisni preizkus ipd.).
Kdaj bo oseba dejansko nastopila z delom še ne vedo
“Termin zaključka postopka je odvisen od zunanjih dejavnikov, zato tega ne moremo natančno napovedati – prevzem vlog, ki se vročajo po ZUP-u, prav tako se mora kandidatom omogočiti primeren rok za pripravo na preizkus ali razgovor, odločitve morajo biti pravnomočne ipd.,” še dodajo.
Na nas se je obrnila krajanka Kamnice, ki razočarana, saj zaradi padlih dreves niso morali v šolo in službo.
“V včerajšnjem vremenu ter žledu so padala drevesa v Kamnici natančneje Kamniška graba iz Mediča do Pruha, včeraj so z dovozne ceste podrta drevesa odstranili gasilci. Danes se krajani zbudimo in šok. Zelo smo jezni ter razočarani nad našim predsednikom Krajevne skupnosti Kamnica ter Nigradom,” je za lokalec.si zapisala anonimna bralka: “Podrta drevesa na cestišču ter poledenela cesta so nam onemogočili, da bi otroci odšli v šole ter ostali v službe.”
“Na tem delu živijo starejši ter bolni ljudje, v takšnem stanju, kot je trenutno niti reševalno vozilo ne mora dostopati do hiš,” poudarja.
“Zato smo se krajani(sosedje) odločili, da še v drugo, tako kot pred leti, v tistem velikem žledu stopimo skupaj in odstranimo podrta drevesa s cest,” doda in poudari, da je na tem območju premalo posluha za krajane. “Naprošamo tudi predsednika KS Kamnice, da naj se spomni tudi na nas in naj nam kdaj priskoči na pomoč, sploh v takšnem vremenu.”
Jutri sestanek na MO Maribor
Predsednik KS Kamnice, Simon Hauptman, nam je dejal: “Jezo in razočaranje krajanke razumem. Vremenske razmere so povzročile veliko škode v gozdovih, posledično pa padla drevesa povzročajo tudi probleme in škode na zasebni lastnini, javnih površinah, cestah, električnem omrežju.”
“Pristojnosti KS nisi približno se sežejo tako daleč, da bi lahko kakorkoli ukrepali. Vse skozi smo na voljo krajanom ki se obračajo na nas z nasveti in posredovanjem njihovih problemov ustreznim službam.”
“Osebno sem danes prevozil in ogledal veliko večino cest v kraju, svetoval številnim, ki so se obrnili name. Tako bo tudi v prihodnje. Jutri imamo sestanek na MOM, kjer bomo izpostavili tudi trenutne razmere in terjali odgovore, kako in kdaj bo potekala sanacija,” nam je še dejal.
Obrnili smo se na Nigrad, kjer so nam dejali: “Ekipe podjetja Nigrad so včeraj vso noč odstranjevale podrta drevesa po vseh višjih legah v Mestni občini Maribor, z odstranjevanjem dreves ter pluženjem in posipavanjem cest pa nato neprekinjeno nadaljevale še ves dan. Prav tako so bili na terenu aktivni gasilci in predstavniki Civilne zaščite. Vendar zaradi velikega števila padlih dreves pod težo mokrega snega žal nismo mogli biti prisotni na vseh lokacijah hkrati, smo si pa maksimalno prizadevali, da v najkrajšem možnem času vzpostavimo prevoznost cest. Pri tem krajane prosimo za razumevanje.”
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Odvila se je kava z novinarji pred 2. redno sejo Mestnega sveta MO Maribor.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in poročevalci aktualnih gradiv, ki bodo predstavljena na 2. seji Mestnega sveta MO Maribor, so predstavili podrobnosti.
Uvodoma je župan o proračunu dejal: “Imamo velik izziv, kako ne delati podražitev, na drugi strani pa biti realni. Še nikoli ni bilo tako nizke brezposelnosti, na srečo vseh plače rastejo, ampak na smolo vseh rastejo energenti in temu se ne moremo izogniti.” V nadaljevanju pa, da se župani o tem pogovarjajo in da bo v bodoče nekaj bolečih tem, vezanih na dvig cene energentov: “Ne gre za povišanje cen, ampak bo šlo za korekture cen, upam, da bodo čim manj boleče. Občina si bo prizadevala, če bo treba tudi v večji meri subvencionirala, ampak ne bomo mogli pokriti celotnega bremena in bo del bremena bo moral iti na končne uporabnike.”
“Sem vesel, da imamo najnižjo brezposelnost in najvišje plače v zadnjih letih, tako da bo to nekoliko lažje. Govorim o vrtcih, žičniških napravah, javnem prometu, morda parkiriščih, in vseh zadevah, ki so povezane z elektriko. Parkirišča zaenkrat ne,” je še dodal.
Mateja Cekič je predstavila podrobnosti vezana na proračun.
Več spodaj.
Na Koroškem se trenutno sneženje umirja. Zaradi odstranjevanja podrtih dreves je zaprtih več cest, med drugim proti prelazu Radelj in iz Slovenj Gradca proti smučišču Kope. Ob 6. uri je bilo na Koroškem brez elektrike več kot 700 odjemalcev Elektra Celje. Skladno s priporočilom civilne zaščite danes pouk za šolarje na Ojstrici poteka na daljavo.
Zaradi napovedanih obilnejših snežnih padavin je civilna zaščita Občine Dravograd v ponedeljek zvečer izdala priporočilo, da je danes in v sredo šola na Ojstrici, ki je podružnična šola OŠ Neznanih talcev Dravograd, zaprta, pouk pa se izvaja na daljavo.
“Tako smo se dogovorili, potem pa bomo videli, če se bodo razmere umirile in se bodo lahko vse hribovske ceste normalno splužile, se bo šola odprla za pouk,” je danes za STA povedal župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je v ponedeljek zvečer informacijo o tem objavil na družbenem omrežju.
Težak sneg
Minulo noč sicer po dolinah na Koroškem ni zapadlo zelo veliko novega snega, ponekod je deloma deževalo, deloma snežilo, na višje ležečih območjih pa je zapadlo več novega snega. Je pa sneg zelo težak, zaradi česar so se in se še podirajo drevesa, težave so zato na cestah in pri distribuciji električne energije.
Ponoči je bilo največ težav na območju Kaple, kjer so prebivalci še vedno brez električne energije in telefonskega signala, poleg tega pa je trenutno zaradi podrtih dreves največ težav na območju občin Ravne na Koroškem, Prevalje in Muta, kjer posredujejo pristojne službe in gasilci, ki nudijo pomoč, je za STA vodja slovenjgraškega regijskega centra za obveščanje Nada Jeseničnik Krajnc.
Več odjemalcev brez elektrike
Na območju slovenjgraške distribucijske enote Elektra Celje je bilo danes ob 6. uri največ odjemalcev brez električne energije na območju Mežice, in sicer 253 odjemalcev, brez elektrike pa so bili še odjemalci na območju Vuhreda, Remšnika, Dravograda, Raven in Doliča ter na Kopah. Težave so tudi v Mariboru.
Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste je zaradi odstranjevanja snega in podrtega drevja na Koroškem popolnoma zaprta cesta Solčava-Črna na Koroškem na odseku Koprivna-Sleme, zaprte so tudi ceste Dravograd-Trbonje, Slovenj Gradec-Pungart in Radlje-prelaz Radelj, kažejo podatki.
VIR: STA
Danes je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta Snage Maribor. A zataknilo naj bi se pri imenovanju predsednika.
V začetku januarja so se dogodile menjave v nadzornih svetih javnih podjetij. V nadzornem svetu Snage zdaj sedijo Damijan Škrinjar, ki mu Saša Arsenovič zaupa, hkrati pa je Škrinjar dober prijatelj brata mariborskega župana, Milan Lukič je svetnik Gibanja Svobode, v nadzornem svetu pa sta še Matjaž Andric in Suzana Gomolj.
Kandidata za mesto predsednika naj bi bila Andric, ki ga je predlagal Škrinjar in Lukič, a po neuradnih informacijah nihče ni dobil večine. Tako so se na ustanovni seji nadzornega sveta Snage razšli brez imenovanja predsednika.
Ignoriranje dogovora?
Jasno se kaže, da je dogovor, ki so ga sklenili ob podpori na županskih volitvah, med Arsenovičem in Gibanjem Svoboda, na veliki preizkušnji. Na kateri strani je prišlo do ignoriranja dogovorjenega, pa lahko samo ugibamo. Več kot kot očitno ne drži, kar so se dogovorili, saj danes ni prišlo niti do izvolitve predsednika nadzornega sveta Snage Do težav je prišlo že v drugem nadzornem svetu, podobno je bilo tudi v Mariborskem vodovodu, a tokrat celo ni prišlo do izvolitve, nadzorniki so tako do nadaljnega brez predsednika.
Medtem ko pa je v Mariborskem vodovodu, kot smo že poročali, prišlo do težav pri imenovanju namestnika predsednika. Več o tem tukaj.
