V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V ponedeljek, 16. januarja, popoldne je zaživela prva ambulanta za neopredeljene tudi v Mariboru. Preverili smo, kakšno je bilo zanimanje pacientov.
Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega dom Adolfa Drolca Maribor, je povedal: “Prvi dan ambulante so bili štirje pregledani. Prišlo je tudi 10 pacientov, ki pa imajo izbranega zdravnika. Zabeležili smo tudi 10 klicev v ambulanto in trije so se naročili za pregled danes.” Deset, ki se jih je oglasilo kljub temu da imajo izbranega zdravnika, je prišlo ker niso vedeli, da imajo zdravnika izbranega.
Ambulanta res namenjena pacientom, ki nimajo izbranega zdravnika
Soglasje za delo v ambulanti je podalo 20 zdravnikov in 15 medicinskih sester in ekipe tam se bodo menjevale: “Ti ki so podali soglasje bodo tudi delali. Zaposleni se bodo rotirali, praviloma ne moreš več kot trikrat delati v tej ambulanti, to je celodnevno delo.”
Glede na prvi dan v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor upajo, da ne bo potrebe po odprtju nove, druge ambulante za neopredeljene: “Če bo pa potrebno, pa odprli tudi drugo.” Direktor Završnik še zaključi s pozivom: “Ta ambulanta je res namenjena tistim pacientom, ki nimajo izbranega zdravnika. Naj le ljudje preverijo, ter pri sebi pogledajo ali imajo izbranega zdravnika ali ne. Tu se tudi vidi ta odnos ljudi do zdravstva na splošno, ker če ti niti ne veš, da imaš izbranega osebnega zdravnika, potem je to tudi to nek indic, na katero vrednostno stopnjo uvrščaš pomen zdravstva v svojem osebnem življenju.”
V Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor ambulanta za neopredeljene dela na lokaciji Ulica kneza Koclja 11.
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je podpisan pod gradivo “Predlog za spremembo cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor”, v gradivu pa lahko razberemo, da se v Mariboru obeta nova podražitev.
Mariborski mestni svetniki bodo na januarski, 2. redni seji mestnega sveta, tako odločali o podražitvi odvajanja odpadnih voda. V gradivu je navedeno, da gre podražitev pripisat inflaciji, saj navajajo:” Skladno z Aneksom 2 k Pogodbi o izgradnji Centralne čistilne naprave (CČN) in koncesiji za čiščenje odpadnih voda v Mariboru (člen 3.2.) je potrebno ceno izvajanja storitve čiščenja odpadnih voda na CČN Maribor za končne uporabnike vsako leto uskladiti z zabeleženo letno stopnjo inflacije. Trenutno veljavna cena potrjena s sklepom Mestnega sveta iz leta 2009 je 1,3056 EUR/m3 brez DDV.”
Z novo ceno bi se položnica v povprečju povišala za slabe štiri evre
V preteklem obdobju predlog za povišanja cene izvajanja storitve čiščenje odpadnih voda, ni bil podan, ker so se zaračunani stroški čiščenja, ki ga izvaja družba Aquasystems, d.o.o., v celoti pokrili z obstoječo ceno izvajanja storitve, še navajajo v gradivu.
Z letom 2022 pa se so se stroški izvajanja storitve čiščenja, zaradi vsesplošnih podražitev in povečanega vtoka zaradi širitev kanalizacijskega sistema povišali in obstoječa cena ne pokriva več vseh stroškov. Za leto 2022 znaša tako negativna razlika med vsemi stroški izvajanja storitve čiščenja ter prejetimi plačili 256.142,60 evrov.
Mestna uprava Mestne občine Maribor na čelu z županom Sašom Arsenovičem predlaga dvig cene storitvene pristojbine skladno z letno inflacijo za izvajanje čiščenje odpadnih voda na CČN na 1,6895 EUR/m3 brez DDV. V povprečju na gospodinjstvo odpade cca. 10 kubikov odpadne vode. Z novo ceno bi se tako položnica v povprečju povišala za 3,8390 EUR brez DDV.
Povprečno gospodinjstvo, ki porabi deset kubikov pitne vode mesečno, bo tako za to po novem na mesec plačevalo 3,8390 evra več kot je zdaj.
Včeraj je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta Mariborskega vodovoda. Za predsednika nadzornega sveta so izvolili Damijana Škrinjarja, bolj pa se je zapletlo pri imenovanju namestnika predsednika nadzornega sveta, kjer sta bila predlagana Leonida Polajner in Rok Mezgec.
Noben od zgoraj omenjenih, torej je Polajnerjeva, ne Mezgec, nista dobila večine, zato do naslednje seje predsednik nadzornega sveta nima namestnika. Kot kaže v relaciji Saša Arsenovič (župan MO Maribor) stranka Svoboda očitno le ni vse dogovorjeno, saj je Škrinjar dobil podporo vseh in je imenovan, Leonida Polajnar (Gibanje Svoboda), ta pa zadostne podpore ni prejela, ne glede na to, da kroži neuradna informacija, da bi si naj Svoboda in Arsenovič delila na pol vse nadzorne odbore in direktorje javnih podjetji.
Kaj se dogaja na relaciji Arsenovič – Gibanje Svoboda?
Prav tako je Saša Arsenovič svoja dva podžupana že imenoval, in sicer Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga, druga dva bi naj pripadala stranki Svoboda, a vse do danes do imenovanj ni prišlo. Ali vse to kaže na propad velike koalicije Arsenovič – Svoboda, še preden se je zgodila, več pa bomo verjetno videli v naslednjih dneh.
Na mariborski univerzi Alma Mater Europaea so pripravili okroglo mizo “Prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije iz drugega zornega kota”, na kateri so predstavili prizadevanja Slovencev iz diaspore, ki so se trudili, da bi Rapubliko Slovenijo druge države priznale.
Med govorniki okrogle mize pa je bil tudi Stipe Mesić, zadnji predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je predstavil tudi prizadevanja Hrvatov za priznanje Republike Hrvaške.
15. januarja 1992 je večina držav takratne Evropske skupnosti priznala Republiko Slovenijo. S tem je bila odprta pot za priznanje ostalih držav in vključitev v mednarodno skupnost. Na današnji okrogli mizi pa so govorniki predstavili, kako so Slovenci v diaspori v tistem času uspeli prepričati vladajoče v državah, kjer so bili, da je priznanje Republike Slovenije ključno.
Pogovor je tekel o vpetosti v mednarodno priznanje Republike Slovenije, svoj pogled pa so predstavili:
– Stjepan Mesić, zadnji predsednik predsedstva SFRJ in nekdanji predsednik Republike Hrvaške;
– Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji in častni predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva;
– Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi;
– Andrej Fink, predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi.
Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, je poudaril pomen slovenske diaspore pri mednarodnem priznanju Republike Slovenije in orisal takratno dogajanje. Izpostavil je, da je bila Slovenija takrat brez svoje diplomacije, zaradi tega je bilo treba delovati drugače.
Andrej Fink, profesor na Katoliškem inštitutu v Ljubljani in predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi, pa je bil dolgo leta v Argentini. Prav argentinski Slovenci so vplivali na argentinsko vlado že pred deklaracijo o mednarodnem priznanju Republike Slovenije. Že pred tem so namreč pisali vladnim predstavnikom. Sam je bil v času osamosvajanja tudi v Sloveniji, nato pa se je skupaj z drugimi delegati vrnil v Argentino. Poudaril je tudi, da je bil njegov oče prvi priznani slovenski predstavnik v Argentini. Imel je direktne kontakte z vlado in močno vplival nanjo.
Zadnji predsednik SFRJ Stipe Mesić pa je povedal, da je Sloveniji uspelo prej kot Hrvaški, ne nazadnje tudi pri vstopu v Evropsko skupnost. A da je zdaj tudi Hrvaška del šengenskega sporazuma.
“Mislim, da se spodobi, da se spomnimo samostojnosti Slovenije, osamosvojitve in seveda tudi prispevka zamejcev,” pa je dejal Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi, ter izpostavil prispevek zamejcev in zdomcev. Sam je izpostavil primer Koroških Slovencev.
Božo Dimnik pa je poudaril, da je bila pred 31 leti pomembna enotnost, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
V kulturnem programu na okrogli mizi je danes nastopil baritonist Marko Fink, dogodek pa je moderirala Rovita Pesek.
Župan Občine Dravograd je na lokalnih volitvah v drugem krogu postal Anton Preksavec, ki je bil preden je postal župan, podžupan pri prejšnji županji Marjani Cigala, ko pa je ona odstopila, pa je občina začasno vodil do izvolitve novega župana oz. županje. Na soočenjih je poudarjal, da z njegovo izvolitvijo prihaja svež veter in povezovalna politika. A kmalu se je izkazalo, da je bilo povezovanje le puhlica, saj se je zavestno odločil, da bo v občinskem svetu ustvaril koalicijo. S tem pa seveda pride tudi do opozicije.
V enem izmed predvolilnih soočenje je Anton Preksavec dejal: “V lokalni skupnosti smo premajhni, da bi se delili na leve in desne.” Marjeto Podgoršek Rek in njega pa so v Večeru označili za “nasprotnika, ki bosta sodelovala.” Očitno to obdobje po volitvah ni trajalo dolgo.
Preksavec je na našem soočenju povedal, da ko bo zna rezultat volitev, ima namen se sestati z vsemi svetniškimi skupinami: “Kjer se bomo odkrito pogovorili, videli ali smo za sodelovanje. Če smo, bom zelo vesel, seveda da bomo nadaljevali to politiko, ki je bila že sedaj štiri leta, če pa do tega sodelovanje ne bo moglo priti, pa se bo ustvarila neka koalicija, ki bo na sebe prevzela tudi odgovornost vodenja občinske politike.”
Izjavo, da se bo z vsemi sestal lahko slišite na soočenju v spodnjem videu.
Marjeta Podgoršek Rek, ki je v drugem krogu izgubila proti Preksavcu, je za lokalec.si pojasnila, da jo nesodelovanje žalosti, hkrati pa je na naše vprašanje, če jih je novi župan povabil na pogovor odgovorila: “Ne ni nas povabil, ne prvič pred imenovanjem KMVI, čeprav bi bilo to treba po poslovniku in niti ne zdaj, pred imenovanjem komisij, odborov in imenovanjem članov v javnih zavodih.”
Župana Dravograda, Antona Preksavca smo zato vprašali, če meni, da je določene svetnike premalo vključili v odločanje? Župan odgovarja: “Vsak svetnik suvereno in enakopravno sodeluje v delu Občinskega sveta in je omejen zgolj z določbami Statuta in Poslovnika občinskega sveta.”
Preverimo, če je bil na obljubljeno usklajevanje in sestanek vabljen Rok Kotnik, ki je prav tako občinski svetnik, v prvem krogu pa je bil politični nasprotnik Antonu Preksavcu: “Ne na sestanek nisem bil vabljen.” Očitno se je župan kmalu po izvolitvi kar sam odločil s katerimi svetniki želi sodelovati in s katerimi se ne želi niti sestati.
Preksavec še doda: “Mesta v odborih in komisijah so razdeljena skladno z zahtevami Poslovnika občinskega sveta in koalicijskih pogovorov. To ni noben unikum v Sloveniji ampak demokratična odločitev večine, da sprejme odgovornost za izvedbo planiranih projektov. Koalicija predstavlja 72,2% podeljenih glasov za Občinski svet.”
“Vsekakor lahko sodelujem z vsemi, ki si tega želijo in s katerimi si tudi delim podoben pogled na razvoj naše Občine. Upam, da se mi ne odreka pravica oblikovanja koalicije s katero bom program, ki smo ga dogovorili lahko tudi izpeljal,” je še pojasnil Preksavec.
Na Občini Lovrenc na Pohorju so se danes upravičeno pohvalili s prijetnim opravilom. Župan Marko Rakovnik je namreč obiskal njihovo občanko Iveto Terezijo Lempreht, ki je prav danes dopolnila 100 let.
Ob njenem visokem okroglem jubileju jo je obiskal župan in ji čestital za rojstni dan ter ji zaželel predvsem zdravja.
Najstarejša Lovrenčanka Iveta Terezija Lampreht je dopolnila 100 let. Družbo ji dela župan Marko Rakovnik
“Gospa Iveta zelo uživa v družbi svojih domačih. Zdravje ji še odlično služi, saj je pri svojih letih zelo vitalna, polna smeha, pozitivne energije ter še vedno bistre glave. Povedala nam je, da je tudi pred stotimi leti snežilo, tako kot danes, le da je bilo takrat snega precej več,” so zapisali na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorje.
Znana so imena avtorjev treh najboljših komunikacijskih kampanj študentov Medijskih komunikacij (FERI), ki jih je izbrala komisija v okviru projekta Kreakcija.
Projekt Kreakcija (družbeno-odgovorna in kreativna akcija), ki ga, skupaj s FERI-jem (Medijske komunikacije), pripravljamo na Policijski upravi Maribor, v sodelovanju s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi, smo letos izvedli tretjič.
Študentje Medijskih komunikacij so v sklopu Kreakcije pripravili komunikacijske projekte, s katerimi so naslovili enega izmed petih področij, povezanih z mladimi:
1. Raba mobilnih telefonov med vožnjo
2. Medvrstniško nasilje
3. Alkohol in vožnja
4. Večji interes mladih za delo v policiji
5. Zaščitni ukrepi pred vlomilci (vlomi v hiše in stanovanja)
V sklopu študija so študentje ob pripravi projektov prisluhnili tudi predavanju o pripravi komunikacijskih projektov, odnosih z javnostmi, zakonitostih družbenih medijev … Projekte so pripravljali sami, za mnoge pa je sodelovanje v Kreakciji predstavljalo prvo konkretno praktično preizkušnjo na tem področju, ki so se je še posebej razveselili.
Za komisijo je bilo težko delo in 13 odličnih projektov, ki so jih ocenile Alenka Vidic Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine o28, aktivna članica Slovenskega društva za odnose z javnostmi, kjer vodi sekcijo za družbeno odgovornost, mag. Vesna Stojanović, strokovnjakinja za korporativno komuniciranje v Telekomu Slovenije, aktivna članica Slovenskega društva za odnose z javnostmi in vodja sekcije za interno komuniciranje v društvu, ter izr. prof. dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije. Članice komisije so med drugim preverili vsebino osrednjega sporočila in besedil za družbena omrežja, slogan, vsebino projekta, scenarij filma, pripravljene video posnetke in grafične elemente. Pri tem so se še posebej osredotočili na razumljivost, celovitost in usklajenost posameznih elementov, dodelanost kreativne ideje, osrednje sporočilo in slogan, kreativni pristop, opredeljen problem, raziskavo področja, tehnično izvedbo in dodatni angažma študentov.
Kreativni in dovršeni izdelki veliko povedo o predanosti in navdušenju študentov nad sodelovanjem v projektu, zato bodo v Slovenskem društvu za odnose z javnostmi najboljše tudi letos nagradili z udeležbo na Slovenski konferenci za odnose z javnostmi, kjer bodo mladi imeli priložnost še bolje spoznati svet odnosov z javnostmi. Zmagovalni projekti pa bodo predvajani tudi mestnih avtobusih Marproma.
Soavtorica projekta in predstavnica za odnose z javnostmi na PU Maribor Anita Kovačič Čelofiga je ob tem dejala: “Vsaka generacija študentov ima neko svojo značilnost, letošnja, lahko rečem, se je posebej izkazala pri tehnični izvedbi projektov, navdušuje dejstvo, da so vsi projekti tehnično dovršeni, domiselni in kreativni.”
Soavtorica projekta dr. Tina Tomažič pa je dodala, da projekt študentom prinaša dragocene izkušnje, referenco in promocijo na področju odnosov z javnostmi: “Nedvomno bo ta izkušnja veliko pripomogla tudi na njihovi nadaljnji študijski in poklicni poti.”
Komisija je med 13 projekti izbrala najboljše:
1. mesto: avtorji Jan Hauptman, Martin Grosek, Tim Cof
2. mesto: avtorja Žan Zafošnik, Jure Kodrič
3. mesto: avtorji Tamara Grabušnik, Tilen Drumlič Denac, Matej Vavče
Študente sta ob tej priložnosti nagovorila direktor PU Maribor mag. Donald Rus in predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru dr. Suzana Žilič Fišer.
Mag. Donald Rus, direktor PU Maribor: “Kreakcija je projekt, ki daje tako enim in drugim – mladim daje priložnost, besedo, prostor, da uporabijo svojo “moč” ter vplivajo na sovrstnike, da naredijo nekaj dobrega, kar so seveda tudi želje policistov in prizadevanja, obenem pa nam policistom omogoča, da bolje spoznamo mlade in njihov način razmišljanja.”
Med drugim je izjavo o projektu podala tudi predstojnica Inštituta za medijske komunikacije, prof. dr. Suzana Žilič Fišer in se zahvalila študentom, “da tako predano sodelujejo pri različnih projektih, pri katerih si nabirajo praktična in teoretična znanja.”
Mariborsko Pohorje je največje smučišče v Sloveniji z več kot 40 km prog za vse težavnostne stopnje. Samo decembra lani so zabeležili 22.000 smučarjev. Smučišče se nahaja v neposredni bližini Maribora in ponuja številne možnosti za smučanje, sankanje in druga zimska doživetja. V bližini so tudi številni naravni spomeniki, kot so gozdovi, jame in izviri, zato je obisk Mariborskega Pohorja odlična priložnost za spoznavanje lepote Slovenije.
Če ste gospodinjski odjemalec Energije Plus, pa boste lahko to počeli še ceneje. Proge so primerne tako za tiste, ki se prvič srečajo z belimi strminami, zato nikakor ne oklevajte, če še zbirate pogum, primerne so tudi za tiste najzahtevnejše smučarje.
Odjemalci Energije plus smučate in deskate še ceneje
Odjemalci Energije plus lahko ob torkih in sredah v smučarski sezoni 2022/2023 na Mariborskem Pohorju smučate in deskate ceneje, in sicer že za samo 23 evrov. Cena sicer velja za vse odjemalce električne energije in/ali zemeljskega plina Energije plus, ki se boste izkazali z računom za pretekli mesec. Lahko ga priložite v tiskani ali digitalni obliki. Ne pozabite priložiti osebnega dokumenta.
Vsak odjemalec lahko za posamezen torek in sredo kupi največ dve smučarski vozovnici.
V začetku tega leta smo poročali o častitljivem rojstnem dnevu Marije Arih. Mariborčanka je 3. januarja obeležila 108. rojstni dan.
Najstarejša Mariborčanka in Štajerka in ena najstarejši Slovenk Marija Arih je 3. januarja praznovala 108. rojstni dan v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah, kot smo poročali tudi na našem portalu.
Stanje se ji je hitro poslabšalo
Kljub letom je v največji meri tako rekoč do konca skrbela zase, še nekaj dni pred smrtjo, ob lanskem božiču, je bila bistveno bolj zdrava, nato se ji je stanje precej hitro poslabšalo. Svojci in prijatelji so se od nje poslovili 13. januarja na pobreškem pokopališču v Mariboru, zapišejo pri Slovenskih novicah.
“Skromnost, doslednost, predvsem pa globoka vera gospe Arih, nam je vedno kažipot za biti bližnji drugemu. Njena leta izpričujejo bogate izkušnje in preizkušnje, katere so nam lahko v ponos, predvsem pa upanje, da se vse da, če le ohraniš svoj jaz in gojiš pristen odnos do vsakogar,” pa so v domu zapisali ob njenem nedavnem rojstnem dnevu.
Društvo UP-ornik je minuli petek organiziralo dogodek Šest milijonov ladjic. Ko so z dijaki in ostalimi udeleženci spregovorili o holokavstu in razstavi šestih milijonov ladjic, ki predstavljajo izgubljena življenja. Več pa v spodnjem prispevku.
V kvalifikacijah moških ekip z zračno puško se je ekipa Slovenije uspela uvrstiti v tekmo za zlato medaljo, ta se ji je nato v napetem finalu izmenjavanja vodstva z avstrijsko ekipo izmuznila iz rok, tako da je ekipa pristala na drugem mestu s srebrno medaljo.
Na koncu so zmagali Avstrijci z rezultatom 16:14.
V konkurenci moških ekip z zračno puško ni bilo tekme za bronasto medaljo, ki so jo osvojili strelci Velike Britanije.
Vrstni red ekip v finalu:
Zlata medalja: Avstrija: Martin Stempfl, Alexander Schmirl in Tobias Mair
Srebrna medalja: Slovenija: Luka Lukič, Anže Presterel in Jure Sočič
Bronasta medalja: Velika Britanija: Dean Bale, Michael Bamsey in Michael Stephen Bargeron
Grand prix 2023 Ruše. Napeto tekma za prvo mesto v ekipnem streljanju z zračno puško na 10 m. Moški ekipi Avstrije in Slovenije.
Znani tudi rezultati streljanja v moških ekipah z zračno pištolo – zmagala je ekipa Republike Koreje
Ekipa Republike Koreje osvojila zlato medaljo v moških ekipah z zračno pištolo, premagala je namreč avstrijsko ekipo. V boju za bron so Švicarji premagali Gruzijce.
Grand Prix 2023 Ruše. Korejska zmagovalna ekipa v finalu moške ekipe, zračna pištola 10 m
V tekmi za zlato medaljo so Korejci visoko z 12:2 povedli proti Avstrijcem. Po nekaj slabših serijah so se Avstrijci uspeli nekoliko približati, a so Korejci na koncu vendarle slavili z rezultatom 16:8. V tekmi za bronasto medaljo, za katero je bilo značilnih precejšnje število napak, so Švicarji premagali Gruzijce z rezultatom 16:10.
Grand Prix 2023 Ruše. Zmagovalne ekipe finala moške ekipe, zračna pištola 10 m
Vrstni red ekip v finalu:
Zlata medalja: Republika Koreja: Seungwoo Han, Chengyong Kim in Eunseong Kang
Srebrna medalja: Avstrija: Andreas Auprich, Richard Zechmeister in Daniel Kral
Bronasta medalja: Švica: Jason Solari, Cedric Grisoni in Adrian Schaub
4. mesto: Gruzija: Tsotne Machavariani, Levan Kadagidze in Kako Mosulishvili
Prav tako so znani tudi izidi tekmovanja ženskih ekip v streljanju z zračno puško – zlato so dobile Poljakinje
V napeti tekmi za zlato medaljo so povedle Poljakinje, a ekipa Srbije se jim je približala na 10:12. Poljakinje so tekmo vendarle dobile z rezultatom 16:10. V prvi tekmi za zelo izenačeni bron so predstavnice Velike Britanije premagale Korejke z rezultatom 16:12. V drugi tekmi za bron so kmalu povedle Švedinje, ki so tudi premagale Avstrijke z rezultatom 16:8.
Grand Prix 2023 Ruše. Poljakinje so zmagovalke finala ženskih ekip z zračno puško 10 m
Vrstni red ekip v finalu:
Zlata medalja: Poljska: Aneta Stankiewicz, Julia Ewa Piotrovska in Natalia Kochanska
Srebrna medalja: Srbija: Alexsandra Havran, Andrea Arsović in Teodora Vukojević
Bronasta medalja: Velika Britanija: Seonaid McIntosh, Amy Lilian Daniele Lott in Ruth Pemphero Mwandumba
Bronasta medalja: Švedska: Hannah Goeransson, Isabelle Johansson in Amanda Josefine Karlsson
Policisti Postaje prometne policije Maribor obravnavajo prometno nesrečo s telesnimi poškodbami.
Danes, 15. 1. 2023, okrog 11. ure in 30 minut se je v semaforiziranem križišču Ljubljanske ulice in Ceste proletarskih brigad v Mariboru zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena pešec in voznik srebrnega osebnega avtomobila znake Peugeot.
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče prosimo morebitne očividce in voznika osebnega avtomobila Peugeot, da se oglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117 ali pokličejo na telefonsko številko 02 450 20 30, številko policije 113 ali na anonimno številko policije 080 1200.
V Rušah je te dni izredno napeto, saj poteka Grand Prix 2023 Ruše, tekmovanje v streljanju z zračno puško in zračno pištolo.
Večina tekmovanja je že odigrana, znani so tudi rezultati ženskega ekipnega streljanja z zračno pištolo, na katerem so se Slovenke borile za bronasto medaljo. Medalje jim žal ni uspelo dobiti, pristale so na četrtem mestu. Najboljše so Poljakinje, ki so premagale na koncu Gruzijke, Čehinje pa so premagale Slovenke v tekmi za bronasto medaljo.
Poljakinje občutno boljše od Gruzijk
V tekmi za zlato medaljo je Poljska proti Gruzijkam povedla kar z 8:0. Gruzijski trener je sicer poskušal s time outom prekiniti serijo Poljakinj, a so Poljakinje vendarle dokaj lahko zmagale z rezultatom 16:6. V zadnji seriji strelov sta kar dve Poljakinji dosegli rezultat 10,9 kroga, tretja pa prav tako odličnih 10,4.
Izjemno izenačeni ekipi, na koncu za las boljše Čehinje
V izjemno izenačeni tekmi tekmi za bronasto medaljo, v kateri je Slovenija najprej povedla s 4:0, pozneje pa nobena ekipa ni vodila za več kot za dve točki, je češka ekipa premagala Slovenke z rezultatom 16:14.
Grand prix 2023 Ruše. Prve tri uvrščene ekipe na finalu ženske, ekipno zračna pištola
Vrstni red ekip:
1. Poljska: Julita Borek, Katarzyna Kelpacz in Joanna Iwona Wawrzonovska
2. Gruzija: Mariami Prodiashvili, Lizi Kiladze in Nino Salukvadze
3. Česka Republika: Nicol Simetova, Klara Tichakova in Anna Mirejovska
4. Slovenija – Manja Slak, Raušl Majda in Mojca Kolman
Petek (13.) trinajstega velja za nesrečni dan. Strah pred petkom na eni strani in trinajstico (13.) na drugi, vzbuja pri nekaterih nelagodje, zaradi česar ostajajo doma, ne potujejo, se ne vključujejo v promet itd. A je v petek, 13. januarja potekalo na Taboru precej neobičajno jubilejno srečanje. Srečali so se miličniki, miličnica in administrativna sodelavka, ki so v desetletju, med letom 1980 in 1990, delali na Oddelku milice (OM) Tabor, in sicer na naslovu Gorkega ulici 45, v stavbi, katero so podrli in je danes več ni.
Mirko Ploj, eden izmed generacije miličnikov iz OM Tabor, je povedal: “Po kadetski šoli sem pričel kot miličnik delati na OM Tezno. Kadetsko šolo so ukinili, zgradbo OM Tezno, na naslovu Ukrajinska ulica 14, so podrli. Premeščen sem bil na OM Tabor tudi to stavbo na Gorkega ulici 45 so podrli. Napredoval sem na PM Lenart. Policije na naslovu Trg osvoboditve, v trgu Lenarta ni več. Potem me je službena pot peljala na PM Ruše. In naši nekdanji sodržavljani so ob prihodu v Ruše rekli – mi gradimo, a tukaj ruše! Nazadnje sem delal na Policijski upravi, v Maistrovi ulici 2. Med osamosvojitveno vojno 1991. leta je Mićo Delić, general JLA, po telefonu grozil v. d. načelniku uprave Slavku Kocmutu, da bo zgradbo uprave zravnal z zemljo, od koder se bo iz kupa smeti še dva kadilo. No, v kolikor bi to storil, bi danes naši zanamci, aktivni delavci uprave, imeli novo stavbo, ki bi si jo vsekakor zaslužili.”
Doslej se organizirano niso srečevali, niti niso vzdrževali medsebojnih stikov. Organizacijski odbor z Avgustom Volškom in Željkom Vogrinom na čelu je zbral naslove in telefonske številke takratnih delavcev OM Tabor, kar ni bilo najlažje in jih povabil na srečanje. Nestrpno so pričakovali ta dan in premišljevali, koga bodo po dolgih letih spet videli. In kaj vse si bodo imeli povedati.
V lokalu na Taboru se jih je od 44 povabljenih srečanja udeležilo kar 39. Lepo je bilo videti srečne in nasmejane obraze stanovskih kolegov in bivših sodelavcev. Takrat, pred 40. oziroma 30. leti, so bili še mladi. Imeli so bujne lase, črne ali temnorjave barve, ki so jih težko spravili pod šapko, danes njihove glave krasijo lasje v naravni sivi barvi ali pa so brez njih. Čeprav so se precej spremenili, je bil prijeten občutek, da so se vseeno prepoznali.
Miličniki OM Tabor, 1980, Osebni arhiv
Najprej je zbrane pozdravil Avgust Volšek, ki je bil v tistih letih komandir OM Tabor. Nanizal je nekaj svojih spominov ter posebej izpostavil, da je bila to športna enota in hkrati kadrovska baza UNZ Maribor, saj so skoraj vsi napredovali na odgovorna delovna mesta.
Srečanja sta se udeležila tudi pomočnik direktorja Policijske uprave (PU) Maribor Rafael Viltužnik in načelnik Policijske postaje Maribor-II Simon Premzl. PP Maribor II je namreč naslednica OM Tabor. Viltužnik je predstavil organiziranost PU Maribor ter aktualne varnostne razmere. Načelnik Premzl je spregovoril o sistemizaciji delovnih mest. Če je OM Tabor, v letih 1980 -1990 štel okoli 40 delovnih mest miličnikov, jih je danes vsaj enkrat več. PP Maribor-II je namreč, z varnostnimi dogodki, najbolj obremenjena enota, a ne samo na območju PU Maribor temveč v slovenskem merilu. Opisal je delovna sredstva in opremo, ki jo danes uporabljajo policisti. In če so generacije zbranih miličnikov poznale le gumijevko (pendrek), nosijo danes policisti teleskopske palice in tonfe. Vse se je spremenilo, posodobilo in na nek način olajšalo delo današnjim generacijam. Bistveno bolj je poskrbljeno tudi na osebno varnost in zaščitno opremo policistov.
Mirko Ploj, predsednik Kluba upokojenih delavcev MNZ/Policije Maribor, je povedal, da se je pisalo leto 1979, ko je bil razporejen na OM Tabor in leta 1983 po službeni potrebi premeščen na PM Lenart. Tako, da prav letos mineva 40 let od kar je zapustil kolektiv Taborčanov. No, leta so tekla in prišel je čas za zasluženo penzijo. Upokojil se je in s seboj odnesel celo vrsto lepih spominov. Tako je in ostaja, skupaj z vsemi ostalimi upokojeni miličniki, najboljši ambasador sedanjih, še aktivnih sodelavcev.
Prevzel je vodenje Kluba upokojenih miličnikov oziroma delavcev MNZ/Policije. Predstavil je dejavnosti kluba ter prisotne povabil, da se včlanijo v klub.
Spregovoril je tudi o takratnem delovnem vzdušju in medsebojnih odnosih. Spoštovali so drug drugega. Bili tovariški in kolegialni. Znali so držati skupaj. Razumeli so se in predvsem odlično sodelovali, si pomagali. Skupaj so delali, skupaj pridobivali izkušnje ter črpali znanje od starejših sodelavcev. Generacijsko so bili izjemno povezani, saj so se zavedali vseživljenjskega učenja. Pa tudi izobraževali so se in zato napredovali ter drug za drugih zapuščali taborski kolektiv.
Radi so imeli svoje delo in ljudi. Bili so izjemni poznavalci terena. Opravljanje poslanstva – pomagati ljudem – je bil njihov način življenja. Mlajše generacije so dobile sodobnejše objekte pa tudi opremo. A generacija zbranih miličnikov je delala v hiši zavidljive starosti, sedela za razmajanimi mizami na neudobnih stolih. Pisali so na pisalne stroje elitnih znamk, kot na primer Mercedes, Olympia ali Olliveti, ki imajo danes zgolj še muzejsko vrednost. Za njihovo generacijo pa so bili nepogrešljivo delovno sredstvo. Enota je premogla tri službena vozila milice, in sicer Zastavo 750 (fičota), VW hrošča in starega Land Roverja za Pohorje v zimskem času. A so prav tako lovili lopove, primerljivo, vsaj enako uspešno kot danes.
Miličnik Mirko Ploj se spominja, da so pred štiridesetimi leti miličniki hodili na teren v največ primerih peš ali z avtobusom. V poletnih mesecih tudi z mopedi. Službeni avtomobil je pomenil razkošje. V uporabo so ga dobili le ob posebnih varnostnih dogodkih, včasih tudi ob vikendih in praznikih in to le izbrani miličniki. Željena pa je bila uporaba koles. Še največkrat je pedala kolesa v nočni patruljni službi vrtel skupaj s sodelavcem Milanom Kocuvanom. V tistih letih so pričele kot gobe po dežju v novih naseljih S-23 in Nova vas na Taboru rasti podzemne garaže. Zato sta največ patruljirala prav po teh garažah.
Zbrane so nagovorili še Srečko Geč, ki je danes župan občine Ribnica na Pohorju, Ivan Sekol, vodja pododbora PVD Sever na PP Maribor-II in Stanislav Kostanjevec, ki je z OM Tabor napredoval za komandirja OM Kidričevo.
Leta 1990 so se miličniki iz legendarne zgradbe taborske milice preselili v stavbo nekdanje Občine Tabor.
Novi prostori Oddelka milice Tabor
3. decembra 1990 je bila svečana otvoritev novih prostorov za delavce Oddelka milice Tabor, in sicer v prostorih bivše občine Maribor-Tabor, na Cesti proletarskih brigad št. 75, kjer policisti domujejo še danes, čeprav se enota imenuje: Policijska postaja Maribor II. Miličniki so s preselitvijo pridobili bistveno boljše delovne pogoje kot so jih imeli v dotrajani stavbi na naslovu Gorkega ulica 45. Svečanosti so se poleg postrojenih miličnikov te enote, ki jih je vodil komandir Avgust Volšek, udeležili tudi predstavniki mariborske občine s predsednico Magdaleno Tovornik na čelu ter podsekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve Leopold Jesenek. Otvoritveni trak je prerezal Ivan Štumberger, najstarejši miličnik te enote.
Leta 1991 so tudi miličniki OM Tabor sodelovali v osamosvojitveni vojni ter se uspešno zoperstavili agresorski vojski.
Žrtve na OM Tabor
Je pa moštvo OM Tabor najbolj trpelo in bilo ogroženo tudi med osamosvojitveno vojno leta 1991. Zaradi bližine vojašnice Franca Rozmana Staneta so bili miličniki stalno na očeh in dosegu agresorske vojske. Ti so noč in dan grozili in demonstrirali svojo silo. Prav zato se je moral kolektiv OM Tabor preseliti na rezervno vojno lokacijo. V Žitni ulici na Taboru je 28. 6. 1991, pod streli iz sovražnikovega orožja padla prva žrtev, ubit je bil rezervni miličnik Robert Hvalc. Sin slovenske matere, ki je še pred kratkim nosil uniformo enake barve, kot jo je nosil njegov krvnik. Zdenko Lilek, voznik službenega vozila in vodja patrulje, je bil huje ranjen in je ostal priklenjen na invalidski voziček.
Na srečanju je sledila še večerja, klepet in obujanje spominov.
Še spominska fotografija s srečanja (13. 1. 2023). Miličniki OM Tabor danes
Med zbranimi so krožile stare fotografije na katerih so bili udeleženci srečanja še mladi in lepi. Pogovor je nanesel tudi na stare čase, na čas, ki so ga preživeli kot delovni tovariši in leta upokojitve. Lepo je bilo in družno so se dogovorili, da morajo srečanje ponoviti. Organizatorjem hvala za trud. Vi, nekdanji miličniki pa ostanite še naprej takšni in prenesite to vedrino tudi na druge, so sporočili.
Znani so dobitniki medalj na izjemnem mednarodnem tekmovanju Grand Prix 2023 Ruše v streljanju z zračno puško na 10 metrov in streljanju s pištolo v Rušah.
Čeh Jiri Privratsky zmagal z zračno puško
V tekmo za zlato medaljo sta se uvrstila Čeh Jiri Privratsky in predstavnik Republike Koreje Minho Song. Predstavnik Češke je na začetku povedel, nato je sledil preobrat, saj je Song izenačil rezultat. V zadnjem strelu je zmagal Jiri Privratsky.
Vrstni red finalistov:
Zlata medalja: Jiri Privratsky, Češka
Srebrna medalja: Minho Song, Republika Koreja
Bronasta medalja: Maciej Kowalewicz, Poljska
Grand prix Ruše 2023. Dobitniki medalj v tekmovanju v streljanju z zračno puško 10 m, moški
Med predstavniki Slovenije v kvalifikacijah je Luka Lukić, ki je zasedel 17. mesto, Anže Presterel 41. mesto in Jure Sočič 49. mesto.
Grand Prix 2023 Ruše, finale zračna puška 10 m, moški
Francozinja Judith Gomez zmagovalka finala žensk z zračno puško
V tekmi za zlato medaljo sta se med osmimi finalistkami pomerili Judith Gomez, predstavnica Francije, in Poljakinja Natalia Kochanska. Končni rezultat finala je bil 16:10 v korist Francozinji.
Grand Prix 2023 Ruše, dobitnice medalj v tekmovanju v streljanju z zračno puško 10 m, ženske
4. mesto: Oceanne Muller, Francija
5. mesto: Andrea Arsović, Srbija
6. mesto: Aneta Brabcova, Češka
7. mesto: Eszter Meszaros, Madžarska
8. mesto: Eunji Kwon, Republika Koreja
Grand Prix 2023 Ruše, finale tekmovanja v streljanju z zračno puško 10 m, ženske
V kvalifikacijah so nastopile tudi slovenske strelke. Najuspešnejša je bila Nuša Žnidarič, ki je zasedla 13. mesto. Klavdija Jerovšek je bila v kvalifikacijah 25., Živa Dvoršak 38., Urška Hrašovec 41. in Urška Kuharič 63.
Zlata medalja v disciplini mešanih ekip v zračni pištoli gre v Gruzijo
V tekmi za zlato medaljo sta se pomerili ekipi Gruzija 2 v postavi Mariami Prodiashvili in Tsotne Machavariani ter Armenija v postavi Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan. V napetem finalu, polnem preobratov, sta Armenca povedla s 14:8, a sta se Gruzijca uspela vrniti. V zadnji odločilni seriji, pri izenačenem rezultatu na 14, pa sta bila boljša in slavila.
V prvi tekmi za bronasto medaljo sta Čeha Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy premagala francoski par Celine Goberville in Florian Fouquet z rezultatom 17:9. Tekma je potekala v znamenju precejšnjega števila napak, Čeha pa sta bila nekoliko bolj zbrana.
Tudi za drugo tekmo za bronasto medaljo je bila značilna precejšnja živčnost tekmovalcev. Britanski par Lucy Elizabeth Evans in Kristian Michael Smeeton Callaghan sta povedla že s 13:5, a sta se Korejca Junghye Kwak in Seungwoo Han po time outu, ki ga je vzel njihov trener, uspela vrniti na 13:11. Na koncu pa sta Britanca vendarle slavila z rezultatom 17:11.
Grand prix 2023 Ruše. Finale v streljanju s pištolo. Foto: MP Produkcija
Rezultati finala v disciplini mešanih ekip v zračni pištoli
Zlata medalja: Gruzija 2: Mariami Prodiashvili in Tsotne Machavariani
Srebrna medalja: Armenija: Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan
Bronasta medalja: Česka Republika 1: Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy
Bronasta medalja: Velika Britanija 1: Lucy Elizabeth Evans in Kristian Michael Smeeton Callaghan
Tsotne Machavariani, član ekipe Gruzija 2, je po finalu povedal, da je občutek po takšni zmagi izjemen. Ne ve, kako sta se po zaostanku spela zbrati in najti moč za zmago. Za odlično streljanje se je zahvalil tudi partnerici Mariami. Slovenca Manja Slak in Jože Čeper sta v kvalifikacijah zasedla 9. mesto in za 5 krogov zaostala za rezultatom, ki bi ju vodil v finale.
Švicarju Jasonu Solariju zmaga z zračno pištolo
V tekmo za zlato medaljo sta se uvrstila Jason Solari iz Švice in Slovak Juraj Tuzinsky. Švicar, ki je pred petimi dnevi dopolnil šele triindvajset let, je na začetku finala povedel kar z 10:0. Tuzinsky je sicer uspel znižati na 10:4, a to je bilo tudi vse, saj je Švicar zmagal z rezultatom 16:4. Zmaga na Grand Prixu v Rušah je največji mednarodni uspeh mladega Švicarja v članski konkurenci.
Vrstni red finalistov:
Zlata medalja: Jason Solari, Švica
Srebrna medalja: Juraj Tuzinsky, Slovaška
Bronasta medalja: Jindrich Dubovy, Češka Republika
Grand Prix Rule 2023 10 m – dobitniki finala zračna pištola moški
4. mesto: Miklos Tatrai, Madžarska
5. mesto: Kristian Michael Smeeton Callaghan, Velika Britanija
6. mesto: Florian Fouquet, Francija
7. mesto: James Andrew John Miller, Velika Britanija
8. mesto: Richard Zechmeister, Avstrija
Med predstavniki Slovenije v kvalifikacijah je Jože Čeper zasedel 28. mesto, Blaž Kunšek 34. mesto, Martin Memon 39. mesto in Matija Kecelj 40. mesto.
Madžarka Veronika Major zmagovalka finala žensk z zračno pištolo
V tekmi za zlato medaljoo sta se med osmimi finalistkami pomerili najboljša v kvalifikacijah predstavnica Tajvana Chia Ying Wu in Madžarka Veronika Major. Madžarka je hitro povedla kar s 15:5, a se je Tajvanka uspela vrniti v tekmo vse do rezultata 15:13. Končni rezultat finala je bil 17:13 v korist Madžarke.
V kvalifikacijah so nastopile štiri slovenske strelke. Mojca Kolman je zasedla 24. mesto, Manja Slak 26. mesto, Majda Raušl 30. mesto, Sara Ščuri pa je zasedla 34. mesto.
Na ponovoletnem srečanju županje občine Selnica ob Dravi s podjetniki in drugimi deležniki je naši ekipi županja Vlasta Krmelj povzela načrte za letos, predvsem največje investicije. Vsekakor pa je vsem zaželela tudi tiste, običajne želje po uspehu in zdravju. Ponovoletno srečanje pa je bilo v znamenju španske kulture in glasbe, Selnico je obiskal tudi predstavnik španskega veleposlaništva.
Zimski čas prinaša več druženja v zaprtih prostorih, s tem pa tudi več možnosti za širjenje bolezni. V zadnjih je tako raslo število okužb s koronavirusom in virusom gripe kot prehladna in druga obolenja. Tudi o tem, kako se pred njimi najbolje obvarovati smo spregovorili z direktorjem mariborskega zdravstvenega doma.
Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta.
Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.
Načrte ima za več področij
“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.
Izgradnja poslovne cone Otiški vrh II in kanalizacije na Viču
Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.
Izgradnja zdravstvenega doma bo počakala še eno leto
Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta. “Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan. Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.
Kopalno jezero bi zgradili v bližini HE Dravograd
Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.
Nadgradnja projekta oskrbe s pitno vodo
Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor. Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.
Participativni proračun v pripravi
Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna. Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Vir: STA
Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta. Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.
“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.
Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.
Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta.
“Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan.
Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.
Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.
Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor.
Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.
Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna
Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Maribor, 14. januarja – Begunci iz Ukrajine, ki so našli zatočišče v Mestni občini Maribor, so ob začetku letošnjega leta razočarani ugotavljali, da so ostali brez pravice do brezplačnih voženj z mestnimi avtobusi. Na občini pojasnjujejo, da je bila ta ugodnost veljavna do konca lanskega leta in se je niso odločili podaljšati.
“Sklep, ki je Ukrajincem v Mariboru omogočal brezplačno vožnjo na javnem mestnem potniškem prometu, je bil veljaven do 31. decembra 2022. Mestna občina Maribor odločitve ne bo podaljšala, saj menimo, da integracija Ukrajincev v lokalno okolje poteka uspešno in brez večjih težav pri navajanju na vsakodnevno življenje. Po začetnih postopkih za ureditev dovoljenj za bivanje se tudi vključujejo na trg delovne sile,” so za STA povedali na mariborski občini.
Ukinitev lahko nekatere ljudi spravi v stisko
V Slovenski filantropiji obžalujejo takšno odločitev, saj menijo, da je bila ta ugodnost za begunce izjemno koristna. “Ukinitev brezplačnih mestnih voženj za osebe v situaciji, v kakršni je večina oseb iz Ukrajine, ki so v Sloveniji na različnih statusih, ima močan vpliv na njihovo vsakdanje delovanje. Nekatere ljudi lahko ta ukinitev spravi v veliko stisko, predvsem tiste, ki so nastanjeni v precej oddaljenih, odročnih krajih,” je za STA povedala njihova predstavnica Živa Gabaj.
“Integracija oseb v novo okolje je bistveno bolj učinkovita in uspešna, v kolikor so ljudje mobilni, imajo dostop do potrebnih upravnih in socialnih institucij, na katerih urejajo zadeve, vezane na njihove postopne. Pomemben je tudi dostop do zdravstvenih institucij, kjer prejemajo oskrbo,” je poudarila.
Še vedno se sicer lahko brezplačno vozijo z mestnimi avtobusi vsi starejši od 65 let, saj ugodnosti integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) veljajo za vse starejše v Sloveniji, ne le Slovence. Tem je na voljo tudi brezplačen medkrajevni prevoz.
V Ljubljani ukrajinski begunci še vedno z brezplačnim avtobusom
V Slovenski filantropiji sicer pozdravljajo lansko odločitev države in mest za uvedbo brezplačnega prevoza za begunce iz Ukrajine, a si želijo, da bi bili teh ugodnosti deležni begunci iz vseh držav. “Nekatere organizacije že leta pozivamo k uvedbi brezplačnega mestnega prevoza za prosilce za mednarodno zaščito, a žal do tega še ni prišlo. Situacija z osebami iz Ukrajine dokazuje dobro prakso, da je to območje vendarle možno urediti,” je povedala Živa Gabaj.
V Mestni občini Ljubljana so brezplačne vozovnice za ukrajinske begunce na mestnih avtobusih še vedno v veljavi.
Če se te dni sprehajate po centru Maribora in bi se radi posladkali v Slaščičarni Iglu, to ne bo mogoče, saj so njihova vrata zaprta.
Slaščičarne Iglu na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice je namreč vse od začetka januarja zaprta. Tako bo še nekaj časa, so sporočili na družbenih omrežjih.
“Obveščamo vas, da bo Iglu slaščičarna ZAPRTA od 3.1.2023 do 20.2.2023 (PREDVIDOMA),zaradi prenavljanja lokala. Zahvaljujemo se za razumevanje in prijetno druženje v starem letu,” so zapisali v zapisu na Facebooku.
Ta vikend v Rušah potekajo finalna tekmovanja mednarodnega strelskega tekmovanja ISSF Grand Prix 10 m Ruše. Na včerajšnjem slovesnem odprtju tekmovanja so izpostavili pomembnost tekmovanja, ki je na vse višji ravni in vse bolj vpeto v lokalno skupnost.
Da gre za strelsko tekmovanje, ki prinaša nadaljevanje tradicije, nam je izpostavil Ljubo Germič, predsednik Strelskega društva I. Pohorski bataljon Ruše in hkrati predsednik organizacijskega odbora ISSF GP Ruše, letošnje je namreč že 29. tekmovanje, ki je organizirano v Rušah. Tokrat ponovno na mednarodni ravni in drugo leto že na nivoju svetovne strelske zveze. Odzivi tekmovalcev in ekip so dobri, tekmovalci sami pa zelo motivirani. Organizacijsko pa gre za velik zalogaj, pri katerem sodeluje več deležnikov, organizacij in tudi prostovoljcev. Lani je bil prvič nov format tekmovanja, kar se je poznalo tudi pri razlikah v primerjavi s prejšnjimi tekmovanji v Rušah, letošnje pa prinaša še dodatne izboljšave, s katerimi so približali strelstvo tudi obiskovalcem.
Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), je pohvalil Rušane, da so iz stopnje organiziranja lokalnih strelskih tekmovanj prišli do organiziranja tekmovanja na svetovnem nivoju.
Med podporniki strelskega tekmovanja so spet Dravske elektrarne Maribor, ki že vrsto let spremljajo in podpirajo tekmovanja v streljanju v Rušah. Njihov direktor Damjan Seme je povedal, čemu so se odločili ponovno podpreti organizatorje pri njihovem trudu in kaj mu pomeni ta šport.
Danes in v nedeljo potekajo v Rušah še zadnja finalna tekmovanja v streljanju z zračno puško in pištolo
Celotni spored tekmovanj je objavljen na spletni strani Strelskega društva I. Pohorski bataljon Ruše in si ga lahko ogledate TUKAJ.
Odprtje ISSF Grand Prix 10 m Ruše 2023Odprtje ISSF Grand Prix 10 m Ruše 2023Odprtje ISSF Grand Prix 10 m Ruše 2023: Franjo Bobinac, predsednik OKSOdprtje ISSF Grand Prix 10 m Ruše 2023
V letu 2022 so v Mariboru zabeležili 439.414 prenočitev in 196.033 turističnih prihodov, kar je za 71 odstotkov oz. 89 odstotkov več kot v letu 2021.
V zadnji tretjini leta je bilo prenočitev za 9 odstotkov več kot v enakem obdobju rekordnega leta 2019 (sicer je bilo v celotnem letu 2022 v Mariboru 5 odstotkov manj prenočitev kot v letu 2019).
Razmerje med domačimi in tujimi prenočitvami je bilo 12/88, največ slednjih so ustvarili turisti iz Nemčije, Poljske, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Ukrajine in Italije. Povprečna doba bivanja je bila 2,2 dni, so zapisali v sporočilu za javnost.
Iz stranke Nova Slovenija so sporočili, da vstopajo v koalicijo z županom MO Maribor, Sašom Arsenovičem.
“Evropi, posledično pa tudi Sloveniji in Mariboru se zaradi ruske agresije na Ukrajino obeta varnostna, energetska, ob okoljski pa še prehranska kriza, ki se bo v največji meri pričela odražati leta 2024. Da se bomo lahko uspešno odzvali na krizo in da dosežemo blagostanje ljudi v Mariboru, je potrebno stopiti skupaj. Ocenjujemo, da smo pri iskanju rešitev in ukrepanju v skupno javno korist lahko uspešni le, če tem soodločamo vsi deležniki na mestnem nivoju,” so sporočili iz mestnega odbora NSi.
Ostajajo zavezani dialogu
Glede na koalicijska izhodišča je Mestni odbor NSi Maribor na včerajšnji večerni seji sprejel odločitev, da se pozitivno odzove na povabilo mariborskega župana Saša Arsenoviča in vstopi v mestno koalicijo. Kot je poudaril predsednik MO NSi Maribor mag. Bernard Memon tudi znotraj koalicije ostajajo zavezani dialogu z vsemi dejavniki v občini, hkrati pa želijo uresničiti zaveze in projekte, ki so jih predstavili pred volitvami.
Želijo prisluhniti idejam v mariborskih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih
“Med prioritetami v času energetske krize je racionalizacija in zagotovitev nižjih stroškov komunalnih storitev ter uvedba ene položnice za vse storitve Javnega holdinga Maribor. Poleg tega pa je treba gledati v prihodnost, kjer želimo Mariboru zagotoviti večjo energetska samooskrbo. Pri tem izpostavljamo možnost postavitve sončnih elektrarn na degradiranih območjih in na nepremičninah v lasti Mestne občine Maribor,” je po odločitvi, da se priključijo koaliciji dejal mag. Memon. Pri tem je še posebej izpostavil, da želijo še bolj prisluhniti idejam v mariborskih krajevnih skupnostih in mestnih četrtih, da bi tako projekte še bolj oblikovali po meri in potrebah ljudi.
Na oddelku za perinatologijo UKC Maribor so izvedli obsežno raziskavo, s katero so potrdili varnost in učinkovitost najnovejše metode sprožitve poroda tudi pri nosečnicah, ki jim odteče plodovnica, a še nimajo popadkov. Po besedah predstojnika Farisa Mujezinovića gre za prvo raziskavo te kakovosti na svetu, ki odgovarja na to strokovno vprašanje.
Vodja raziskave, specialistka ginekologije in porodništva Veronika Anzeljc je na današnji novinarski konferenci povedala, da na svetovni ravni narašča število porodov, ki jih je treba sprožiti z zdravili. Za to se v zadnjem času vedno pogosteje uporablja vaginalni dostavni sistem, ki tako izrinja prej močno uveljavljeno tableto.
Z raziskavo, ki so jo začeli marca 2021 in je potekala do konca avgusta 2022, so poskušali ugotoviti, ali naj se vaginalni dostavni sistem uporablja tudi za primere predčasnega razpoka plodovih ovojev, torej ko nosečnici v terminu odteče plodovnica, ne sprožijo pa se ji popadki. Zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij na tem področju namreč to zdravilo še ni registrirano tudi za takšne primere. “Hoteli smo dokazati, da je to zdravilo varno in učinkovito tudi pri razpokah,” je povedala Veronika Anzeljc.
Nosečnice so razdelili v dve skupini
V raziskavo so vključili 205 nosečnic s predčasnim razpokom plodovih ovojev. Po besedah vodje raziskave so zelo zadovoljni, da so dobili takšno število sodelujočih nosečnic in posledično zelo kakovostne podatke. Nosečnice so sodelovale prostovoljno ob predhodni seznanitvi in nobena, ki so jo povabili, ni zavrnila sodelovanja.
Nosečnice so razdelili v dve skupini. V prvi so za sprožitev poroda prejele tableto in v drugi vaginalni dostavni sistem. Ugotovili so, da so v obeh skupinah podobni rezultati. V obeh skupinah je bila nizka stopnja zapletov ali neuspelih sprožitev poroda, potek poroda je bil primerljiv in delež carskih rezov nizek. To kaže, da je tudi vaginalni dostavni sistem varna in učinkovita metoda sprožitve poroda pri razpoku, je pojasnila vodja raziskave in dodala, da je to prva raziskava na svetu, ki je neposredno primerjala omenjeni metodi.
V UKC Maribor so začeli uporabljati vaginalni dostavni sistem v letu 2020
Izsledke raziskave so objavili v znanstveni reviji z visokim faktorjem vpliva Journal of Clinical Medicine. Po besedah predstojnika oddelka za perinatologijo Farisa Mujezinovića je raziskava prelomna ne le zaradi prodornih rezultatov na svojem področju ampak tudi zaradi vzpostavitve pogojev za nadaljnjo vrhunsko raziskovalno delo na njihovem oddelku. “Izvajanje raziskav takšne kakovosti izboljšuje kakovost kliničnega dela na vseh ravneh in za vse paciente, ki se zdravijo na oddelku,” je poudaril.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so začeli uporabljati vaginalni dostavni sistem v letu 2020, z omenjeno raziskavo pa so izpolnjeni pogoji, da se ga lahko uporablja tudi za nosečnice s predčasnim razpokom plodovih ovojev. Slednje se pojavlja v povprečju pri okoli desetih odstotkih nosečnic v zadnjem tednu nosečnosti in pri okoli 30 odstotkih nosečnic v zgodnejšem obdobju.
VIR: STA
Bralec nam je poslal fotografije, ter pripisal, da je začuden, da v Mariboru sredi dneva gori ulična razsvetljava.
Pripisal je, da ga čudi da je ulična razsvetljava prižgana sredi dneva, ter po nepotrebnem troši energijo. Je zatajil sistem ali gre za človeško napako? To, da so svetilke prižgane podnevi je danes bralec opazil že drugič v krajšem časovnem obdobju in se sprašuje čemu je tako, saj se mu zdi to popolnoma neprimerno in nepotrebno.
Vprašanja zakaj ulične svetilke gorijo sredi dne, smo poslali tudi na Javni holding Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
V Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor bo v ponedeljek, 16. januarja 2023 začela na lokaciji Ulica kneza Koclja 11, delovati Ambulanta za neopredeljene paciente 1.
Delovni čas ambulante bo objavljen na spletni strani Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in na lokaciji delovanja ambulante.
Za informacije, prijave in termin pregleda v Ambulanti za neopredeljene paciente 1 bodo dosegljivi:
– preko eNaročanja https://prizdravniku.si/#/vrsta/07883/608 (aplikacija priZdravniku), vpišete kontaktno mobilno telefonsko številko in če želite avtomatsko prejeti obvestilo o izbranem terminu/listini vnesite še vaš elektronski naslov,
– na telefonski številki 02 62 01 536 (v delovnem času ambulante),
– osebno v ambulanti (v delovnem času ambulante ),
– po klasični pošti (naslovljena na ambulanto).
Ambulanta je namenjena pacientom, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika, potrebujejo pa zdravstveno oskrbo, ki ne sodi v nujno obravnavo. Paciente prosijo, da spremljajo aktualna navodila na spletni strani ZD Maribor.
Iz Marproma sporočajo, da bo za vikend neprekinjeno krožila gondola med 8.45 in 16. uro.
Krožna kabinska žičnica bo v soboto in nedeljo, 14. in 15. januarja, za smučarje, kolesarje in ostale obiskovalce Pohorja krožila neprekinjeno med 8.45 in 16. uro. Za vikend bosta z Bellevueja na Areh in nazaj vozila dva smučarska avtobusa po voznem redu, dostopnem na tej povezavi.
Od ponedeljka, 16. januarja, bo nato krožna kabinska žičnica na Mariborskem Pohorju delovala po rednem obratovalnem času vsako polno uro, še sporočajo iz Marproma,
V četrtek, 12. januarja, je Dvorana Union ponovna žarela v soju glasbe in plesa.
Vrtec Ivana Glinška Maribor je minuli četrtek organiziral prireditev GLAS MLADIH, ki se je začela ob 18. uri v Dvorani Union.
“Glasovi najmlajših so dali navdih za novo boljšo prihodnost. Že v predšolskem obdobju je potrebno postaviti temelje zavedanja, da imamo samo en planet, da smo vsi zanj odgovorni ter ozavestiti že najmlajše, da so podnebne spremembe velik problem, ki jih lahko zajezi vsak posameznik,” so sporočili iz vrtca.
Prireditev povezala več deležnikov
“Povezovanje po vertikali izobraževalnega sistema je dokazalo svoj dober namen na prireditvi Glas Mladih. Prireditev je povezala vse izobraževalno vzgojne institucije v mestni četrti Koroška vrata in dosegla srca vseh obiskovalcev,” so še dodali.
Mariborsko okrožno sodišče je pravnomočno zaključilo stečajni postopek nekoč uglednega vinarskega podjetja Vinag, ki je trajal skoraj devet let. Kaj to pomeni, nam je povedala Aleksandra Pivec, ki je v vodstvu tako imenovanega novega Vinaga. Predstavila pa nam je tudi novosti v ponudbi.
