Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

O tem, da je letos smučarska vozovnica na Pohorju dosegla rekordno ceno, smo na našem portalu že poročali.  Cena dnevne vozovnice za odrasle je 43 evrov. Kot kaže, je to od smuke odvrnilo tudi nekatere smučarje.

Na Javni holding Maribor (JHMB), pod katerega spada Marprom, ki upravlja proge in žičnice na Pohorju, smo poslali vprašanja o obisku decembra 2022 in 2021. Številke so zanimive. V decembru 2022 so imeli na Pohorju blizu 38.000 obiskovalcev, od tega je bilo preko 22.000 smučarjev. Leto pred tem pa – število smučarjev je bilo decembra 2021 približno za tretjino višje kot decembra 2022. V Javnem holdingu Maribor ne iščejo razlage za upad interesa v izjemno visoki ceni karte, temveč obisk decembra 2022 utemeljujejo drugače: “Razlog za to je predvsem koriščenje bonov v decembru 2021 za aktivnosti na Pohorju, deloma pa tudi neobičajno toplo vreme v času nedavnih božično-novoletnih praznikov.”

Mariborčani so nad ponujenim razočarani 

Javni holding Maribor smo povprašali tudi, koliko je bilo decembra tujcev in od kod so bili. Pojasnjujejo takole: “Natančne statistike o tem ne vodimo, so pa med tujimi obiskovalci prevladovali gostje s Hrvaške.” Sicer pa je bila med 25. decembrom 2022 in 1. januarjem 2023 na zgornjem delu Mariborskega Pohorja mogoča tudi nočna smuka. Prav tako sta bila decembra na Pohorju na voljo še sankanje in tek na smučeh.

Mariborčani sicer na družbenih omrežjih negodujejo, da so letošnje cene oderuške, za to kar ponujajo. Žalosti jih, da je smuka zaradi sonca in temperatur tudi v glavni sezoni, torej sredi januarja, slaba, hkrati pa cene ostajajo enake, lahko beremo razočaranje komentarjev.

V času priprave tega članka, pa so očitno tudi v Marpromu spoznali, da bi za to kar ponujajo bilo smiselno imeti nižjo ceno. Na družbenih omrežjih so zapisali: “Glede na skrčen obseg obratovanja bodo od četrtka veljale znižane cene dnevnih smučarskih vozovnic; ob delavnikih bodo znašale 33 EUR za odrasle, 28 EUR za mladino, študente in seniorje ter 19 EUR za otroke in invalide, čez vikend pa bodo cene za omenjene kategorije 36/31/21 EUR.”

Trudili se bodo, da še naprej zagotavljajo kakovostno smuko

“Še naprej si bomo prizadevali, da v okviru vremenskih razmer čim bolje uredimo smučišča in obiskovalcem tudi v nadaljevanju zimske sezone, še posebej med počitnicami, zagotovimo kakovostno smuko. Pričakujemo, da bo mrzlo vreme letos še omogočilo zasneževanje smučišč,” pa pojasnjujejo v JHMB. Točen seznam delujočih žičniških naprav in odprtih smučarskih prog v upravljanju podjetja Marprom iz Skupine JHMB je sicer dostopen na uradni spletni strani smučišča na tej povezavi. Na Mariborskem Pohorju je trenutno mogoča smuka do spodnje postaje sedežnice Poštela, na Arehu pa do spodnje postaje Piskra.

V četrtek, 5. 1. 2023, bomo v oddaji Na glas govorili o načrtovanih protipoplavnih ukrepih in protipoplavni zaščiti v občini Duplek. Prav tako pa tudi, kaj je bilo že storjenega v tej občini.

Z nami bodo strokovnjaki: Smiljan Juvan, projektant iz VGB Maribor, Borut Roškar, direktor izvajalca VGP Drava Ptuj, in Blanka Grajfoner, vodja projekta na Direkciji RS za vode.

Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) praznuje 30 let delovanja.

Predhodnik MKC Maribor je Klub mladih, ki je začel delovati že leta 1966 v prostorih na Orožnovi ulici, kjer sedaj domuje rektorat mariborske univerze. V sedemdesetih so v klubu potekali plesni večeri za mladino in koncerti, kasneje tudi prvi mariborski knjižni sejem. Leta 1984 je začel pod okriljem Kluba mladih delovati Mariborski radio študent. V osemdesetih letih pa sta najbolj izstopala glasbena in video sekcija. Leta 1988 Klub mladih preimenujejo v Klub MKC, pod okriljem katerega je deloval tudi priljubljeni MKC klub, ki je bil prizorišče punk in rock koncertov. Že v Klubu MKC so se izoblikovali nekateri programi, ki jih javni zavod izvaja še danes: leta 1989 je denimo zaživela literarna sekcija MKC Črka, tedanja Galerija88 pa je predhodnica današnje Galerije Media Nox. Zato so omenjeni programi, ki so sedaj redni programi MKC Maribor, v preteklih letih že praznovali 30 let izvajanja, kljub temu da je MKC Maribor kot javni zavod mlajši.

Pripravili bodo novo strategijo razvoja

‘V letu 2023 se ne bomo spomnili samo preteklih 30 let MKC Maribor, ampak bomo pogledali tudi naprej, saj bomo v naslednjem letu pripravili tudi novo strategijo razvoja javnega zavoda kar pomeni, da bomo jadrali med preteklimi spomini in novo vizijo. Vloga MKC Maribor se je skozi leta spreminjala – od prvotnih programov s področja kulture, predvsem s področja vizualnega in literarnega ustvarjanja, se je v tridesetih letih zavod programsko razširil najprej tudi na druga polja kulture (intermedijsko, glasbeno, uprizoritveno področje), kasneje z izvajanjem aktivnosti iz mladinskega sektorja, s preselitvijo v letu 2011 pa se je zavod pričel ukvarjati tudi s turizmom,’’ je ob začetku jubileja poudarila direktorica MKC Maribor Marja Guček.

Zvesti ostajajo svojim festivalom

V leto 2023 tako vstopajo v znamenju okrogle obletnice: zvesti ostajajo našim vsakoletnim vsebinam s področja mladinskega sektorja in kulture, tradicionalni festivali (Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Mednarodni festival računalniške umetnosti, Festival Mladi Maribor) pa bodo pod žarometi 30. obletnice vsebinsko še bogatejši. Hkrati bodo praznovanje obeležili tudi z nekaterimi prav posebnimi dogodki. Med njimi bo, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, med drugim tudi trajnostno naravnano sajenje mestih dreves.

 

Od 11. do 15. januarja 2023 bo v Rušah potekal drugi ISSF Grand Prix 10 m Ruše – mednarodno strelsko tekmovanje na najvišji ravni v streljanju z zračno puško in pištolo. Gre za prvo strelsko
tekmovanje Svetovne strelske zveze ISSF v letu 2023, katerega se bodo udeležili najboljši strelci iz 30 držav sveta.

Organizacijske podrobnosti tekmovanja in njegov pomen tako za Strelsko društvo I. Pohorski bataljon Ruše kot za občino Ruše sta na današnji novinarski konferenci predstavila Ljubo Germič, predsednik Organizacijskega komiteja tekmovanja, in Urška Repolusk, županja Občine Ruše, kot častna pokroviteljica tekmovanja.

Letošnje tekmovanje je 29. zaporedno tekmovanje tradicionalnih mednarodnih strelskih tekmovanj v Rušah, obenem pa največja strelska prireditev v Sloveniji in ena izmed najveljših strelskih prireditev v Evropi. Samo tekmovanje bo preko streama prenašano v vse države sveta. Finalni del tekmovanja bo potekalo v petek, soboto in nedeljo v kategorijah zračna puška in zračna pištola tako posamezno, mešane ekipe in ekipno.

Lani je sodelovalo 21 držav, letos pa kar 31, športnikov bo čez 200. Tekmovanje je tudi kvalifikacijsko za evropske igre.

Prav Živa Dvoršak, ki jo je Germič omenil, in domačinka Urška Hrašovec, sta obe slovenski reprezentantki, ki sta bili tudi na novinarski konferenci v Rušah. Naša najboljša strelka Živa Dvrošak je izpostavila, da ji je ruško tekmovanje najljubše.

Urška Hrašovec pa je domačinka, prav tako slovenska reprezentantka. Pravi, d abi rada ostala na realnih tleh, saj je konkurenca zelo velika, verjame pa, da drugi pričakuejjo veliko, sama pa si želi dobrih rezultatov.

Andreja Vlah, vodja slovenske strelske reprezentance, je poudarila, da bo slovenska reprezentanca ena ob najštevilčnejših na tekmovanju v Rušah.

Tekmovanje je pomembno tako na evropskem kot tudi svetovnem merilu.

Letos tekmovanja za Zlato lisico v Maribor ne bo, so pa zato organizatorji dve tekem veleslaloma še vedno Mariborčani, le da na Gorenjskem. Pravijo in računajo na to, da so gostje na podkorenski strmini le začasno in da se tekmovanje že naslednje leto vrača na bele strmine Pohorja.

Zadnji teden pred tekmama Zlate lisice je v Kranjski Gori priprava v zaključni fazi. Temperature ozračja alpskemu smučarskemu klubu Branik iz Maribora, ne gredo na roko niti na Gorenjskem, a kljub nenaklonjenosti narave se 7. in 8. januarja obetata dve odlični tekmi.

Veseli dobrega sodelovanja

Ekipa, ki pripravlja tekmo, je te dni praktično doma na drugem delu Slovenije, a ni jim težko, saj vedo, da bodo storili vse, na pripravijo tekmovanje na najvišjem nivoju. Tako so Mariborčani v Kranjski Gori veseli sinergije in dobrega sodelovanja. A kljub dobrodošlici računajo na to, da se prihodnje leto ne vračajo v Podkoren.

Pomembno je, da je mariborska ekipa tista, ki organizira tekmovanje, četudi drugje. Potrjen je tudi že termin tekem Zlate lisice 2024, in sicer je tokrat termin vremensko bolj ugoden, s tem pa upajo, da bo na Pohorju več snega.

Štajerski utrip tudi ob tekmovanju 

Ob smučarskem dogajanju bo Zlata lisica tokrat v Kranjsko Goro ponesla tudi kanček pristne štajerske kulture v obliki (v Mariboru tradicionalnih) javnih žrebov štartnih številk, ki jih bosta dodatno popestrila nastopa EMKEJ-a na petkovem in zasedbe Leonart na sobotnem žrebu.

Več pa v spodnjem prispevku.

V Zdravstvenem domu (ZD) Maribor in gorenjskih zdravstvenih domovih ambulante za neopredeljene oz. ambulante za bolnike brez izbranega družinskega zdravnika v tem tednu predvidoma še ne bodo zaživele, saj se na odprtje še pripravljajo. Ob tem poudarjajo, da so jim z ministrstva za zdravje podrobnosti o delu ambulant poslali šele konec decembra.

“Začeli bomo v manjšem obsegu in potem sproti dopolnjevali glede na potrebe ljudi in zmožnosti našega kadra,” je za Večer povedala Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V časniku zapišejo še, da bo v Mariboru, kjer si že več kot leto dni ni mogoče izbrati osebnega zdravnika, bo najprej vzpostavljena le ena takšna ambulanta. Za ZD Maribor je sicer predvidenih šest ambulant. Te ambulante se bodo sprva nahajale na matični lokaciji zdravstvenega doma v centru Maribora, potem pa jih bodo sproti izpopolnjevali, odvisno od potreb in tudi števila zaposlenih, ki bodo delali tam, je Arzenškova povedala za STA.

Ne vedo še, kakšen je interes zaposlenih

Zaposleni se bodo v ambulante vključevali prostovoljno, o tem, kakšen interes je med zaposlenimi za te ambulante, pa je dejala, da bodo zaposlene šele začeli zbirati, saj je prvi dan po dopustih. Pojasnila je, da so bili o vzpostavitvi teh ambulant s strani ministrstva za zdravje obveščeni v zadnjih dneh prejšnjega leta, “tako da je pravzaprav iluzorno pričakovati, da lahko kaj takega organiziramo v nekaj dneh”, je opozorila.

Kadrovski problemi

Maja Arzenšek ta ukrep ocenjuje kot kapljico v morje, ki bo morda rešila tiste, ki nujno potrebujejo zdravnika. “Ob tem se nam odpirajo nova vprašanja, novi problemi, med drugim recimo, če bo več interesa za delo v tej ambulanti, bo zagotovo manj interesa za dodatno delo kje drugje,” je dejala.

V Mariboru naj bi bilo brez osebnega zdravnika okoli 7000 ljudi, družinski zdravniki v ZD pa so vsi polno zasedeni in ne sprejemajo novih pacientov, je pojasnila. Informacije o odprtju ambulant za neopredeljene bolnike oz. bolnike brez izbranega družinskega zdravnika bodo objavljali na njihovi spletni strani. Tam bodo na voljo tudi kontaktni podatki, urnik delovanja in vse ostale informacije.

Pošta Slovenije bo v začetku letošnjega leta dobila nova člana poslovodstva, ki ju je nadzorni svet Pošte Slovenije imenoval na 8. redni seji.

Generalnemu direktorju Pošte Slovenije Marku Cegnarju in članu poslovodstva – delavskemu direktorju Janezu Zidarju se bosta v začetku letošnjega leta pridružila nova člana poslovodstva Marko Rems in Ivana Vrviščar, ki ju je nadzorni svet imenoval za petletno mandatno obdobje. Marko Rems bo mandat nastopil 9. 1. 2023, Ivana Vrviščar pa 1. 2. 2023, so sporočili iz Pošte Slovenije.

Marko Rems je namestnik predsednika uprave Intereurope. Opravljal je vodstvene in vodilne funkcije s področja financ, računovodstva, informacijske tehnologije, kontrolinga in upravljanja tveganj v različnih družbah. Ivana Vrviščar je direktorica prodaje v zavarovalnici Generali Slovenija. Izkušnje je pridobivala v različnih panogah in na več področjih, s poudarkom na prodaji in marketingu.

Dosedanja člana poslovodstva mag. Karmen Lebe Grajf in Sebastijan Gostenčnik sta podala odstopni izjavi in jima je 31. 12. 2022 prenehal mandat člana poslovodstva.

“V pozdrav novemu letu smo na igrišču pospravljali, pripravljali drva, izdelovali krmilnice za ptice, gradili hiške, očedili sani, da bi priklicali sneg, na veliko sanjarili in se igrali in igrali in igrali,” so zapisali na Facebooku Doživljajsko igrišče.

Ob tem so zapisali: “Dobrodošlo leto 2023!” Igrišče je odprto po zimskem delavniku, ob torkih, četrtkih in petkih, med 13. in 18. uro.

V skupini Naš Limbuš na družbenem omrežju Facebooku objavili fotografije ter zapis, da je Limbuš dobil knjigobežnico, za katero je poskrbelo mizarstvo Onič.

Kaj so knjigobežnice? To so hiške za izmenjavo knjig najrazličnejših oblik, ki jo postavite v vaše lokalno okolje in si tako zagotovite stalno podarim-dobim knjižnico. So odlično orodje za povezovanje in druženje članov vaše skupnosti ob knjigah in branju, navajajo na spletni strani Nacionalnega meseca skupnega branja.

Kako delujejo knjigobežnice?

Na omenjeni spletni strani še navajajo, da knjigobežnice delujejo tako, da vanjo prinesete knjige, ki ste jih že prebrali, potem pa kdorkoli lahko vašo knjigo brezplačno vzame, jo odnese domov in prebere, nato pa vrne nazaj v knjigobežnico. Seveda pa je dobrodošlo, da tja prinese tudi kakšno drugo knjigo, ki je ne potrebuje več.

Knjigobežnice polnijo ljubitelji knjig, ki želijo prebrane zgodbe deliti z drugimi in ne želijo, da bi se na njih nabiral prah ali da bi romale v smeti. Vanje se lahko prinese in odloži knjige, ki so posamezniku všeč in oseba želi, da bi jih prebrali tudi drugi.

VIR: Meta Onic, Facebook

Ministrstvo za infrastrukturo načrtuje pridobitev novega izvajalca storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki bo zagotovil njegovo dolgoročno delovanje. Razpis je že objavljen na portalu javnih naročil.

Z Letališčem Edvarda Rusjana (LERM) trenutno upravlja družba DRI upravljanje investicij, kot notranji izvajalec, v skladu s pogodbo o izvajanju storitev obratovanja LERM, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo sklenilo leta 2019, ko je kitajsko podjetje SHS Aviation enostransko odstopilo od najemne pogodbe za mariborsko letališče, zapišejo v sporočilu za javnost.

Pogodba z družbo DRI upravljanje investicij je kot začasna rešitev omogočila primerno upravljanje državnega premoženja in ohranitev dobrih možnosti za razvoj letališke dejavnosti na Štajerskem, upoštevajoč potrebo po zagotavljanju mobilnosti prebivalstva in zagotavljanju varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa, ki je v javnem interesu. Pogodba je bila sklenjena za določen čas, do sklenitve pogodbe s koncesionarjem, ki bo zagotovil dolgoročno obratovanje letališča.

Ministrstvo za infrastrukturo nadaljuje z aktivnostmi v smeri ohranjanja dobrih razvojnih možnosti, ki se kažejo v zapolnjevanju tržnih niš, ki jih še ne pokrivajo okoliška konkurenčna letališča in omogočajo dostopnost celotne Podravske kakor tudi Koroške, Savinjske in Pomurske regije, tako z vidika turističnih destinacij kakor tudi za gospodarstvo.

V zvezi s tem je ministrstvo na podlagi Uredbe o koncesiji za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča Letališče Edvarda Rusjana Maribor na slovenskem portalu javnih naročil in na portalu javnih naročil EU objavilo razpis : Koncesija za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Na javni razpis se ponudniki lahko odzovejo v roku 60 dni.

Predmet koncesije je opredeljen z Uredbo in obsega izvajanje storitev obratovanja javnega letališča LERM v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture na LERM.

Koncesija se podeli za obdobje do 10 let. Več TUKAJ.

V župniji Sv. Križa nad Mariborom so pred dnevi blagoslovili obnovljene orgle. Te je leta 1884 izdelal orglarski mojster Leonhard Ebner, sedaj pa jih je temeljito obnovil orglarski mojster Simon Kolar iz Dramelj.
Temu je prisostvoval tudi nadškof Alojzij Cvikl. “Vse navzoče pozdravil domači župnik Bernard Geršak. V pozdravnem nagovoru je posebej izpostavil g. nadškofa Alojzija Cvikla, predsednika krajevne skupnosti Bresternica-Gaj g. Primoža Hedla, svojega predhodnika g. Jožeta Povha, ki je bil glavni pobudnik in koordinator obnove orgel, diakona g. Klemena Gartnerja in orglarskega mojstra g. Simon Kolarja ter vse dobrotnike za obnovo orgel,” zapišejo v izjavi za javnost.

Za tem je izvajalec del Simon Kolar ob sodelovanju prof. Luka Gojkovška predstavil potek obnove in zvok posameznih registrov. Temu je sladila lepa orgelska skladba in začetek sv. maše, ki jo je vodil nadškof Alojzij Cviki. “V pridigi je izpostavil pomen orgel za sodelovanje pri liturgiji in primerjal usklajenost orgelskih piščali z župnijskim občestvom.”

Ob sklepu slovesnosti se je predstavnik ŽPS in ŽGS dr. Maksimilijan Brus zahvalil nadškofu Alojziju Cviklu, dosedanjemu župniku Jožetu Povhu in tudi sedanjemu dušnemu pastirju.

“Po maši je bilo družabno srečanje v bližnji šoli. Kot vedno so se tudi tokrat farani izkazali s svojo gostoljubnostjo in s tem pokazali svojo ljubezen do domačega kraja oz. župnije,” še zapišejo.

Društvo Ohranimo naravo čisto je poskrbelo za 5. novoletni skok v Dravo. Pogumni plavalci in plavalke so ponovno skočili v Dravo in zaplavali v tej mrzli reki.

Že dopoldan so člani in članice društva ter drugi pripravili vse potrebno za organizacijo petega novoletnega skoka v Dravo, nato pa ponovno povabili plavalce in plavalke ter obiskovalce, da pridejo na Vurberško plažo.

Tik pred začetkom sta Dravo “preverila” predsednik društva Ohranimo naravo čisto Borut Ludvik in član društva Jan, tako da sta prva zaplavala.

Nato pa se je začelo zares. Letos je v Vurberku zaplavalo 30 plavalcev in plavalk.

5. novoletni skok v Dravo. Vir: izsek iz posnetka Društva Ohranimo naravo čisto
Vir: izsek iz posnetka društva Ohranimo naravo čisto
Vir: izsek iz posnetka Društva Ohranimo naravo čisto

Ves čas je PGD Zlatoličje iz sosednje občine Starše skrbelo za varnost in prevoze potnikov preko Drave.

5. novoletni skok v Dravo, PGD Zlatoličje je prevažal potnike preko Drave. Foto: Društvo Ohranimo naravo čisto

Župan Mestne občine Maribor (MOM) Saša Arsenovič je danes, 1. januarja 2023, obiskal dežurne službe v MO Maribor.

Najprej je obiskal policijsko postajo 1 na Vošnjakovi ulici. Policisti so veseli, da je noč minila dokaj mirno. “Obravnavali smo eno kaznivo dejanje velike tatvine in eno kaznivo dejanje oškodovanja druge stvari,” je dejal Boštjan Koltaj iz PU Maribor. Ob tem na PU Maribor dodajajo, da je bilo obravnavanih 13 novih kaznivih dejanj, med katerimi prevladujejo tatvine in poškodovanja tuje stvari. Na področju javnega reda in miru smo obravnavali 4 kršitve na javnem kraju in 16 kršitev v zasebnih prostorih. Pridržan je bil en vinjen kršitelj na območju mesta Maribor, kateri je kršil javni red in mir in se tudi ob posredovanju policistov ni želel pomiriti ter je nadaljeval s kršitvami, so sporočili iz PU Maribor.

Sledil je obisk Urgentnega centra UKC Maribor. Tudi tam pravijo, da je noč potekala dokaj mirno in brez večjih posebnosti. “Relativno je bila noč zelo ugodna. K sreči ni bilo nobenih poškodb zaradi neposredne uporabe petard ali pirotehnike,” je dejal Gregor Prosen, vodja Urgentnega centra UKC Maribor.

Prav tako je še obiskal Reševalne službe Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor – UKC Maribor, Doma pod gorco in Centra za obveščanje, Reševalne službe in Gasilske brigade Maribor. Prav gasilci pa niso imeli mirne noči. “Bom rekel, da ni bila mirna, saj smo že 18 minut čez pol noč začeli z intervencijo. Šlo je za manjši požar v naravi. Nadaljevali smo z dvema prisilnima odpiranjima vrat,” je dejal Primož Osojnik iz Gasilske brigade Maribor.

Župan Saša Arsenovič je ob obisku vsem predstavnikom dežurnih služ in občanom zaželel vse dobro v novem letu.

Ob koncu leta se na minulo leto ozirajo tudi v humanitarnih društvih. Humanitarno društvo Ni-Lu vodi Barbara Novak in za naš medij je strnila nekaj besed za zadnji dan leta 2022.

Leto vzponov in padcev, takšnih in drugačnih dogodkov, pa vendar, ko potegnemo črto lahko rečemo le hvala vsem, ki verjamejo v naše poslanstvo in naša dela.

Takšnih in drugačnih žalostnih zgodb je vsak dan več, solz v očeh malih in velikih borcev, bede in težkih življenjskih razmer. Skozi celo leto se zavzemamo, da smo tam, kjer smo potrebni, kjer smo poklicani. Da smo tam, kjer se solze žalosti spremenijo v tiste prave iskrive oči. To vse pa je možno le z pomočjo vseh dobrih ljudi, srčnih in takšnih, ki jim je mar za sočloveka.

Ne bomo imensko naštevali kdo so ti srčni ljudje ali podjetja-vsak se bo sam prepoznal. Skupaj se borimo, da se ljudi ozavešča o drugačnosti, da se ljudi ne sodi po zunanjosti ali veri, da se ljudi sprejme takšne kakršni so.

Oskrbujemo starejše, onemogle, invalide. Poskrbimo za brezdomce, tradicionalno obdarujemo otroke v materinskem domu, kriznem centru, še kako pomembno nam je sodelovanje z otroškimi klinikami po Sloveniji in preko meja. Ni nam vseeno tudi ne za zapuščene živali, ki potrebujejo pomoč dobrih ljudi. Pošiljamo in prinašamo pomoč skozi celo leto a v decembru je to še kako pomembno saj marsikomu pričaramo res tisti čarobni december.

V novo leto z novimi podvigi, novimi načrti. Kmalu bo zaživela akcija če imaš prinesi-če nimaš si odnesi-upam, da se bo akcija dobro odnesla in se bodo ljudje v čim večjem številu odzvali. Pokažimo, da nam je mar za ljudi v stiski, da nam je mar za soseda, ki potrebuje našo pomoč, da zmoremo z roko v roki spreminjati svet. Le skupaj lahko uspemo in uspevamo, zato še enkrat velik hvala vsakomur, ki je del naših zgodb v imenu vseh, ki smo jih in jih bomo obiskovali in osrečevali. Š e naprej pa nam je seveda dobrodošla vsaka pomoč-le tako so lahko dnevi lepši in trenutki nepozabni. Vaši Ni-Lujevci

Praznični vozni redi Marpromovih avtobusov – 31. 12. 2022 in 1. 1. 2023.

“Podjetje Marprom iz Skupine JHMB bo na silvestrovo, 31. 12. 2022, in 1. 1. 2023 organiziralo dodatne prevoze na avtobusnih linijah št. 1, 3, 4, 6 in 12. Dodatni odhodi na teh linijah so zbrani v nadaljevanju,” so sporočili.

1⃣ Linija št. 1 Tezno
➡ Odhodi s Tezenske dobrave – obr.: 22:40, 1:00, 2:00
➡ Odhodi z Maribor AP: 00:30, 1:30, 2:30

4⃣ Linija št. 4 Studenci–Limbuš–TC Qlandia
➡ Odhodi z Maribor AP: 00:30, 1:30, 2:30
➡ Odhodi z Vrtnarska–Qlandia: 22:50, 1:00, 2:00

6⃣ Linija št. 6 Vzpenjača
🚡 Upoštevaje obratovanje krožne kabinske žičnice bodo na liniji št. 6 dodatne vožnje:
➡ Odhodi z Vzpenjače: 23:00, 23:30, 00:30, 1:10, 1:30, 2:20, 2:40
➡ Odhodi z Maribor AP: 23:00, 23:30, 00:30, 1:00, 1:30, 2:00, 2:40

3⃣ Linija št. 3 (spremenjena trasa) Mlinska AP–Pobrežje–Brezje–Tezno–Gosposvetska rondo–Mlinska AP
ℹ Dodatni odhodi potekajo po obstoječi trasi linije št. 3 do krožišča v Brezju pri kanalu, od tam po Dogoški cesti do Tezenske dobrave – obr., naprej do postajališča Dogoška – vrtec in nato znova po obstoječi trasi linije.
➡ Odhodi z Mlinska AP: 22:20, 00:20, 1:20, 2:20
➡ Odhodi s Tezenske dobrave – obr.: 22:50, 00:50, 1:50

1⃣2⃣ Linija št. 12 (spremenjena trasa) Mlinska AP–Gosposvetska rondo–Tezno–Brezje–Pobrežje–Mlinska AP
ℹ Dodatni odhodi potekajo po obstoječi trasi linije št. 12 do postajališča Dogoška – vrtec, od tam po Dogoški cesti do postajališča Tezenska dobrava – obr., naprej po Dogoški cesti do krožišča v Brezju in nato znova po obstoječi trasi linije.
➡ Odhodi z Mlinska AP: 22:20, 00:20, 1:20, 2:20
➡ Odhodi s Tezenska dobrava – obr.: 22:50, 00:50, 1:50

“Veselo silvestrovanje in srečno novo leto 2023 ter varno pot domov z mestnimi avtobusi,” zaključijo.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v pogovoru za Odmeve na TVS opravičil za stanje v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru, “čeprav za to ni kriv”. Po njegovih besedah razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor, po dveh mesecih pa bodo na podlagi podatkov videli, “kje smo, in lahko ukrepamo”.

“Mi bomo poenotili vse urgentne centre. Na srečo je v Ljubljani podpisan sporazum med zdravstvenim domom in Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana. Videli bomo še enkrat, kaj lahko kot ministrstvo naredimo,” je dodal.

Minister je ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati.

“Pred covidom-19 je bil naš sistem organizacijsko na meji, po epidemiji imamo postcovidno krizo, kot jo ima cela Evropa,” je ocenil. Leta 2018 je bilo po ministrovih besedah več kot 122.000 ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, letos jih je približno 11.000 več.

“Res pa je, da v bistvu bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašajo levi in desni pol, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se vršijo pritiski, da vse ostane tako, kot je. Ampak mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo, vemo kaj je za narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. januarja 2024,” je izpostavil.

Po ministrovih besedah se bolnike vedno znova postavi v podrejeni položaj takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj ko se bodo razmere uredile, postale transparentne. Kot je dejal, tudi ne drži, da naj bi zaradi nove mreže nujne medicinske pomoči posamezna območja ostala brez zdravnika.

“Mi govorimo o tem, da bomo mrežo izboljšali, da bodo pacienti prišli prej do zdravnikov, govorimo o tem, da bomo na nacionalni ravni naredili mrežo nujne medicinske pomoči primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva,” je pojasnil. Po zakonodaji so v tem trenutku za zdravstvo na primarni ravni odgovorne občine, ki imajo po ministrovih besedah skupni plus 110 milijonov evrov, bolnišnice bodo imele skupni minus skoraj 170 milijonov evrov.

Tako se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali smo po 15 letih nesprememb prišli do točke, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven in poskrbimo za vse bolnike na nacionalni ravni.

“Še enkrat, imamo kontrolo, imamo pregled, pravočasno bomo odreagirali in mi moramo začeti za mizo iskati skupne rešitve v dobro pacientov,” je pozval.

vir: sta

31. 12. 2022 bodo vse lekarne Lekarn Maribor poslovale po rednem sobotnem delovnem času, v trgovskih centrih do 15.00 ure.

31. 12. 2022 popoldan in na praznična dneva 1. in 2. 1. 2023 bo neprekinjena dežurna služba organizirana kot vedno v Lekarni Tabor.

“Vse uporabnike vljudno prosimo, da naj zdravila za redno terapijo in druga nenujna zdravila ter ostale izdelke dvignejo v rednem delovnema času lekarn,” so sporočili iz Lekarn Maribor.

Ob tem poudarjajo, da je dežurna služba namenjena izdaji zdravil na recepte, ki so predpisani istega dne ali označeni kot nujni, in preskrbi prebivalcev z zdravili, potrebnimi za zdravljenje ali lajšanje nujnih medicinskih stanj.

Društvo Humanitarček je na družbenih omrežjih objavilo presenečenje, ki so ga bile deležne njihove najstarejše Vide.

“Za vsemi nami je leto polno sprememb – a zdi se, da največje šele prihajajo. Danes smo prejeli ročno podpisana sporočila v zlatih kuvertah za 60 naših najstarejših #vid, ki jih je poslala predsednica Nataša Pirc Musar. Za nekoga list papirja, za naše #vide pa bo to ogromno presenečenje … Tako kot je bilo za nas – saj smo prvič v desetletju prejeli sporočila zanje,” so zapisali na Facebooku.

Hvala, gospa predsednica, da ste se v tem prazničnem času spomnili tudi na tiste, ki jim v jeseni življenja ni postlano z rožicami. Mala dejanja, ki pomenijo veliko, zapišejo.

V Mariboru bodo na najdaljšo noč v letu organizirali množično silvestrovanje na prostem na Trgu Leona Štuklja.

Med 20. in 2. uro bodo na velikem prireditvenem odru nastopili Coverlover, Bepop in Sebastian (Popstars nostalgija) ter Alfi Nipič. Mestni avtobusi in žičnica Pohorska vzpenjača bodo vozili po dopolnjenem voznem redu.

Odštevanje zadnjih sekund starega in vstop v novo leto bo potekalo v družbi mariborskega župana Saše Arsenoviča.

Na Zavodu za turizem Maribor pričakujejo, da se bo na velikem mariborskem silvestrovanju, ki ima najdaljšo tradicijo silvestrovanj na prostem pri nas, skozi večer zabavalo okoli 10.000 obiskovalcev.

Slednje naprošajo, da na prireditveni prostor na Trgu Leona Štuklja ne prinašajo pirotehničnih sredstev in drugih nevarnih predmetov (steklenice in podobno) ter da upoštevajo navodila organizatorja in varnostnikov na dogodku.

Da bo 59. Zlata lisica potekala v Kranjski Gori je sicer pohvalno, da tekmovanje ne odhaja iz Slovenije, zato bo župan MO Maribor Saša Arsenovič z župani Partnerstva za Pohorje navijal tudi tam.

Vendar vseeno z željo in nameni, da bo tekmovanje 2024, ko bo dejansko 60-letnica Zlate lisice, izvedeno na Mariborskem Pohorju. Mestna občina Maribor, podjetje Marprom in Šport Maribor ter ASK Branik si prizadevajo, da bi se tekmovanje vrnilo v Maribor in je za to izvedlo že številne projekte, so napisali na Mestni občini Maribor. Zavod za turizem Maribor pa za letošnjo Zlato lisico, ki bo torej v Kranjski Gori, pripravlja organiziran prevoz navijačev iz Maribora.

Eden od vrhuncev prednovoletnih nastopov glasbenih skupin na Trgu Leona Štuklja je zagotovo nastop legendarne skupine Crvena jabuka. Da je še vedno izredno priljubljena, kaže tudi to, da je bil trg hitro napolnjen do zadnjega kotička.

Najprej je bila na odru skupina Yu generacija, ki je bila odlična izbira, saj so člani in članice dodobra segreli publiko s svojim izborom pesmi. Publika je namreč bila vse glasnejša, marsikdo je pesmi prepeval skupaj s skupino, našlo se je tudi koga, ki je zaplesal. Vzdušje se je vse bolj stopnjevalo.

In ko so se na odru pojavili člani Crvene jabuke, je bil trg že popolnoma poln ljudi, željnih zabave in dobre glasbe. Skupina ni razočarala nikogar. Pesmi so se vrstile ena za drugo, zapeli in zaigrali so svoje največje uspešnice. Ena izmed najboljših skupin nekdanje Jogoslavije je ponovno pokazala, da zna in zmore.

Crvena jabuka na Trgu Leona Štuklja zapela in zaigrala največje uspešnice
Trg Leona Štuklja je bil ob nastopu Crvene jabuke nabito poln

Že naslednji večer, v četrtek, 29. decembra, so bili na odru Leopold I. in EMKEJ, ki je vskočil v program namesto uspešne skupine Elvis Jackson. Ti so namreč morali odpovedati nastop zaradi bolezni v bendu.

Danes, 30. decembra, bodo na Trgu Leona Štuklja Žan Serčič in Šakali, pred njimi pa DJ Maj.

Organizator pa obljublja za silvestrovanje na Trgu Leona Štuklja celo presenečenje po polnoči. Tako so namreč zapisali na spletni strani Visit Maribor: “Za odlično zabavo več tisoč glave množice na zelo priljubljenem silvestrovanju bo poskrbela glasbena skupina COVERLOVER. Za presenečenje večera bodo poskrbeli BEPOP, SEBASTIAN, po polnoči pa … dajte se presenetit!”

V minulih dneh se je v domu Danice Vogrinec Maribor znova odvila Božična čarovnija.

Najprej 22. decembra ob 17. uri na Veselovi ulici, kjer je nastopil tudi žongler Aljaž, Neuvirtovi Štajerci, glavna atrakcija pa je bil zagotovo prihod Božičkov.

Dan kasneje so se spusta Božičkov razveselili na Čufarjevi ulici, kjer so zbrani poleg vedno navdušujočega nastopa Božičkov, uživali tudi v nastopu vokalne skupine, nastopili so Neuvirtovi Štajerci, žongler Aljaž, lajnarka Vita, zapeljali so se lahko tudi s kočijo.

Nekaj utrinkov, last Doma Danice Vogrinec Maribor:

 

“Začenjamo z gradnjo prve faze atletske ogrevalne dvorane,” so sporočili iz mariborske občine.

Zagotovljena sofinancerska sredstva v višini 3 milijone evrov

Župan MO Maribor Saša Arsenovič skupaj z ekipo je tik pred iztekom leta zagotovil sofinancerska sredstva v višini 3 milijone EUR za izgradnjo atletske ogrevalne steze z rekonstrukcijo obstoječe tribune v Športnem parku Tabor. Razliko do celotne investicije bo zagotovila mariborska občina, so zapisali na MO Maribor.

“Takoj v novem letu se tako začenja prva faza gradnje atletske ogrevalne dvorane, to je izgradnja atletske ogrevalne steze z rekonstrukcijo obstoječe tribune. Investicija bo zaključena do začetka EYOF Maribor 2023, saj je atletika ena izmed disciplin vključenih v športni festival,” še zapišejo.

Na mariborski občini se je odvilo božično druženje otrok zaposlenih.

Več kot 40 otrok zaposlenih preživelo prazničen dan na mariborski občini

“Najprej jih je sprejel foksi EYOF Maribor 2023, kjer so se za silo okrepčali in se podali po božičnih ustvarjalnicah in aktivnostih. V štirih skupinah so krasili piškote, snemali videe, ustvarjali in migali. Piškote, ki so jih okrasili na delavnicah, so nato obesili na smrekico, ki stoji pred Dvorano generala Maistra,” so zapisali na Mestni občini Maribor.

Zaključili so: “Na koncu jih je obiskal tudi Božiček in vsem razdelil darila, saj je ocenil, da so bili vsi otroci pridni. Veliko veselja, smeha in dobre volje je napolnilo hodnike in pisarne mariborske občine”

Medtem, ko poleti prepoved vožnje v naravnem okolju kršijo vozniki motorjev in štirikolesnikov, ki se vozijo po gozdnih cestah, planinskih stezah in brezpotjih, pozimi naravno okolje ogrožajo vozniki motornih sani z vožnjami po pašnikih in gozdovih, sporočajo v Varnostnem Sosvetu Podvelka – Ribnica na Pohorju.

Vožnja z motornimi sanmi je v času zimske sezone vedno pogostejša tudi v Sloveniji, čeprav Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z dne 30. 8. 2004 in št. 46/14 z dne 23. 6. 2014) tako vožnjo zunaj cest prepoveduje.

Omenjeni Zakon določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Zakon opredeljuje “vozila na motorni ali drug lasten pogon” vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila, se pravi tudi motorne sani.

Isti člen Zakona o ohranjanju narave opredeljuje tudi pojem “naravno okolje” in sicer obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliv vpliva, ga oblikuje in uporablja.

To so vsa območja izven;

– naselij;
– javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;
– gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
– območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;
– omrežij gospodarske javne infrastrukture in
– območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.

Za kršitev teh zakonskih določil je predpisana globa, v posebej določenih primerih pa tudi zaseg vozila kršitelju, ne glede na to, ali so storilčeva last ali ne. Med uporabniki motornih sani se pogosto pojavlja vprašanje, ali je dovoljena vožnja z motornimi sanmi po zasneženih gozdnih cestah, na katerih se javni cestni promet ne opravlja, ker niso plužene:

Uporaba posebnih prevoznih sredstev je na gozdnih cestah dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače. Po Zakonu o javnih cestah je na nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet (npr. ker niso plužene), vožnja z motornimi sanmi sicer dovoljena na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin, še sporoča Varnostni Sosvet Podvelka – Ribnica na Pohorju.

 

Na silvestrovo, 31. decembra, bo krožna kabinska žičnica na Mariborskem Pohorju po koncu rednih voženj po 21. uri nadaljevala z neprekinjenim kroženjem vse do 1. ure 1. januarja 2023.

“Po tem bo opravila še dodatno vožnjo ob 2. uri. V času kroženja bo prevoz navzgor mogoč samo do polnoči, za vse, ki se bodo iz mesta vračali na Pohorje, pa še ob 1. in 2. uri,” sporočajo na Facebook profilu Visit Pohorje.

Med podaljšanim obratovanjem vstop v gondolo s kakršnimikoli sredstvi za spuste po snegu (sani, smuči, pležuhi …) ne bo dovoljen, še opozarjajo.

Ne bodo organizirali silvestrovanja

Prav tako podjetje Marprom iz Skupine JHMB na Pohorju ne bo organiziralo silvestrovanja, bo pa obiskovalcem zagotovilo smuko v času rednega odprtja smučišč.

Zaradi podaljšanega obratovalnega časa gondole bosta do 1. ure zjutraj 1. januarja ostali odprti tudi blagajni na njeni spodnji in zgornji postaji. Za vožnjo ob 2. uri pa bo moč kupiti vozovnico pri strojniku.

Včeraj pozno popoldne so imeli gasilci v Mariboru kar nekaj dela, v razmaku nekaj minut je namreč prišlo do dveh požarov.

Najprej je nekaj do šeste ure popoldne zagorelo v Kamniški ulici: “Ob 17.49 so v Kamniški ulici v Mariboru gasilci JZ GB Maribor pogasili vsebino 1000 litrskega PVC zabojnika za komunalne odpadke. Zabojnik je poškodovan.”

Le tri minute čez šesto pa nov požar: “Ob 18.03 je v Kosarjevi ulici v Mariboru gorela vsebina 1000 litrskega PVC zabojnika za komunalne odpadke. Požar, ki je zabojnik uničil, so pogasili gasilci JZ GB Maribor.”

Je na delu požigalec, ki se znaša nad zabojniki za smeti?

VIR: SPIN

“Nekaj čez 18. uro smo bili obveščeni o požaru na območju Šentjanža pri Dravogradu, kjer je zagorel večji objekt, kjer opravljajo razreze hlodovine. Z ogledom kraja požara nadaljujemo danes,” so sporočili iz Policijske uprave Celje.

“Ob 18.08 je v Šentjanžu pri Dravogradu, občina Dravograd, zagorela Žaga Otiški Vrh. Posredovali so gasilci PGD Šentjanž pri Dravogradu, Dravograd, Črneče, Trbonje, Libeliče in Pameče-Troblje. Lesno industrijski objekt velikosti 100×35 metrov je pogorel. Škodo in vzrok požara ugotavljajo pristojne službe,” pa zapišejo na strani Uprave za zaščito in reševanje RS.

Požar omejili okoli polnoči

Drago Kavnik, poveljnik PGD Šentjanž pri Dravogradu, pa za lokalec.si pove, da je bilo na delu kar 76 gasilcev, aktivirana je bila celotna zveza, 20 gasilcev je bilo iz domačega društva, 14 iz Trbonj, Črneče so prispevale osem gasilcev, šest Pameče, iz Dravograda jih je bilo 18, iz Libelič pa 10.

Trenutno so še vedno gasilci PGD Šentjanž pri Dravogradu na lokaciji, izvajajo požarno stražo. Glavni požar so sicer omejili okoli polnoči, nam še zaupa Drago Kavnik, poveljnik PGD Šentjanž pri Dravogradu.

FOTO: PGD Šentjanž pri Dravogradu