Dom Danice Vogrinec Maribor prireja v četrtek 22. 12. 2022 ob 17. uri v delovni enoti Tabor (Veselova 3) in v petek, 23. 12. 2022, prav tako ob 17. uri v delovni enoti Pobrežje (Čufarjeva cesta 9 ) tradicionalno prireditev z Božički.

Božički bodo prišli tako kot se za prave dobre može spodobi – skoraj z neba. Spustili se bodo po vrveh z vrha stolpnice, najmlajše bodo Božički simbolno obdarili: “Obiskovalce čaka tudi pester spremljevalni program (pihalna godba, vokalna skupina, lajnarji, žongler, nagradna igra…).”

Vse vabijo, da podoživite čarovnijo božičnega časa

Organizatorji sporočajo, da jih bo veselilo, če boste Božičke pričakali v krogu njihove družine – družine Doma Danice Vogrinec Maribor: “Vabljeni vsi, ki verjamete v čarovnijo božičnega časa.”

Obdarovanje otrok Kluba študentskih in dijaških družin se izvaja že vrsto let. Poleg daril pa otrokom popoldne polepšajo tudi animirane predstave in druženje.

Klub študentskih in dijaških družin Maribor (KŠDDM) in Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) sta v ponedeljek, 19. 12. 2022, v prostorih ŠTUK-a pripravila že tradicionalni projekt »Božiček – obdarovanje otrok študentskih družin«. Božiček je obdaril kar 96 otrok, poleg obdarovanja je dogodek popestril tudi glasbeni program. Po nekaj letnem premoru zaradi epidemije, so tako otroci študentskih družin ponovno srečali Božička v živo.

Klub študentskih in dijaških družin Maribor (KŠDDM) je bil ustanovljen leta 2004, z namenom da združuje študente in dijake, ki pričakujejo ali že imajo otroka. Klub jim omogoča športne, kulturne, humanitarne in izobraževalne dejavnosti. KŠDDM trenutno šteje 42 včlanjenih družin, ki imajo od enega do pet otrok. Vse od začetka tesno sodelujejo s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru (ŠOUM), ki jim nudi prostore in finančno podporo.

KŠDDM skozi vso leto za svoje člane organizira različne dogodke: izlete, piknik v mestnem parku, drsanje, pohodi, predavanja za starše, ogledi lutkovnih in gledaliških predstav in pogosta druženja.

Božična drevesa je Univerzitetnem kliničnem centru Maribor (UKC Maribor) podarilo podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG).

“S strani podjetja SiDG (Slovenski državni gozdovi) smo poleg velike božične smreke (5. 12. 2022) danes prejeli še 6 manjših smrečic, ki bodo na naših klinikah pričarale božično vzdušje. S to praznično gesto želijo v SiDG izraziti zahvalo za ves trud in napore, ki jih naši zdravstveni delavci vsakodnevno vlagajo v obvladovanje zdravstvene situacije v Sloveniji,” so sporočili iz UKC Maribor.

Na cesti nikoli nismo sami. Na to radi pozabijo tudi vozniki, ki za volan sedejo pod vplivom alkohola. Ko se zasvetijo modro-bele luči in zasliši sirena, voznike tu in tam prešine tudi kak izgovor o tem, zakaj so se na cesto podali pod vplivom alkohola ali peljali prehitro. Še posebej na Štajerskem so pijani vozniki pri izgovorih (zlasti o alkoholu) posebej “kreativni”.

Mariborski policisti in pevec ter radijski voditelj Tim Kores – Kori, z ekipo Hitradia Center, smo v času, ko je alkohol še toliko bolj prisoten, združili moči. S kampanjo in vključitvijo šaljivih izgovorov, ki tu in tam prešinejo voznike, ko kršijo cestno-prometne predpise, smo želeli na zabaven način nagovoriti udeležence v cestnem prometu. V kampanji, v okviru katere posebej naslavljamo tudi mlade, uporabnike družbenega omrežja Tik Tok, sodeluje še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Maribor.

Alkohol je še vedno ključni sekundarni vzrok prometnih nesreč na našem območju, še posebej pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami. Pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom je delež alkoholiziranih povzročiteljev med januarjem in oktobrom letos znašal 20,0 % (47,6 %), delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami pa je znašal 17,4 % (9,4 %). Najvišji delež povzročiteljev je bil pod vplivom alkohola pri prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti [20,0 % (18,6 %)] in nepravilne strani/smeri vožnje [13,2 % (19,1 %)]. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je znašala 1,47 (1,45) g alkohola na kg krvi. Po dnevih praviloma problematika psihofizičnega stanja voznikov v cestnem prometu najbolj izstopa ob koncu tedna, predvsem ob petkih in sobotah (še posebej v nočnem času), posebej izstopajoče pa je glede na večletne izkušnje obdobje ob koncu leta (december), ko je večje število praznovanj, na katerih se pogosto uživajo alkoholne pijače.

Razmere na cesti so pozimi slabše

Pred nami so praznični dnevi in praznovanja, na katerih običajno ne manjka alkohola. V zimskih mesecih se sicer prometna varnost običajno poslabša, slabše so tudi razmere na cestah, vozniki se srečujemo z meglo, dežjem, snegom in poledico, krajši je tudi svetli del dneva. Slabša vidljivost, zasnežene ceste in drugi neugodni dejavniki lahko še dodano prispevajo k nastanku prometnih nesreč. Pomembno je, da smo med vožnjo, zlasti, kadar vladajo zimske vremenske razmere zbrani, da vnaprej predvidimo dejavnike, ki povečujejo tveganje, ter se nanje pravočasno in pravilno odzovemo.

V decembru so policisti sicer že izvedli več poostrenih nadzorov psihofizičnega stanja voznikov. Nazadnje so na območju PU Maribor z indikatorji alkohola pretekli vikend preizkusili 218 voznikov, pri čemer je bilo ugotovoljenih 8 kršitev vožnje pod vplivom alkohola (pri 6 je koncentracija znašala nad 0,52 mg/l alkohola na liter izdihanega zraka). Ker problematika vožnje pod vplivom alkohola še vedno izstopa, bodo s ciljem doseganja ugodnejših prometno varnostnih razmer tovrstni problematiki pozornost pri nadzoru cestnega prometa namenili tudi v prihodnje.

Pomembno je odgovorno obnašanje

“Ker so pred nami praznični dnevi in praznovanja, na katerih običajno ne manjka alkohola, želimo vse voznike opozoriti, naj ne vozijo pod vplivom alkohola in se tudi sicer v prometu vedejo odgovorno do sebe in drugih. Kot pravimo v naši kampanji – če vozimo odgovorno, ne potrebujemo nobenih izgovorov,” je dejal Boris Veberič z oddelka za cestni promet sektorja uniformirane policije Policijske uprave Maribor.

Tim Kores pa je dodal: “Vem, da je december čas druženj in zabav, ko si radi privoščimo kakega kuhančka ali kozarec dobrega vina. Čeprav se nam takrat mogoče zdi, da se super počutimo in čutimo neverjeten pogum za vožnjo, nikar ne sedajmo za volan, če smo pili. Obnašajmo se odgovorno, saj lahko naše nespametno ravnanje uniči življenja. Hitradio Center je zato v sodelovanju s Policijo posnel serijo zabavnih video vsebin o izgovorih, ki običajno spremljajo kršitve. Z njimi želimo doseči tudi mlade na družbenih omrežjih. Vsi smo kdaj kralji in kraljice izgovorov, a ko gremo na cesto, jih pustimo doma. Za življenja gre.”

Avto-moto zveza Slovenije v sodelovanju s svojimi avto-moto društvi in klubi na 14 lokacijah po Sloveniji nadaljuje z zbiranjem rabljenih koles za otroke iz socialno šibkih okolij, ki ga je začela lani jeseni.

Do marca letos je bilo zbranih več kot 300 koles, ki so jih kolesarski serviserji pregledali in popravili, nato pa jih je Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje podarila družinam, ki bi jim sicer bila kolesarska mobilnost zaradi najrazličnejših razlogov onemogočena.

Dobrodelna pobuda Kolesa za vse!, ki jo je Avto-moto zveza začela lani jeseni, je presegla vsa pričakovanja, saj je bilo zbranih več kot 300 rabljenih koles, ki so po pregledu in popravilu na kolesarskih servisih s pomočjo Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje razveselila nove lastnike. AMZS z zbiranjem koles sedaj nadaljuje. Do pomladi prihodnje leto bo potekalo na 14 lokacijah, in sicer na sedežu Avto-moto zveze Slovenije v Ljubljani ter pri lokalnih avto-moto društvih (seznam sodelujočih društev in termini prevzemov so objavljeni v tabeli).

Da bodo otroci dobili primerno ohranjena in z vidika varne vožnje ustrezna kolesa, naj bo kolo ob predaji v takšnem tehničnem stanju, da ga je mogoče z minimalnim vložkom popraviti. AMZS bo s pomočjo sodelujočih kolesarskih servisov poskrbel, da bodo serviserji kolesa pregledali in popravili, nato pa jih bo predal ZPM Ljubljana Moste-Polje, ki bo bdel nad tem, da bodo kolesa prišla v prave roke.

Pomoč sočloveku, ozaveščanje o varni udeležbi v prometu in okoljska nota

Kot je ob začetku pobude Kolesa za vse! povedal Davorin Smodiš, vodja področja AMZS članstvo, »je ena najpomembnejših storitev AMZS pomoč na cesti avtomobilistom, motoristom in tudi kolesarjem, ki se znajdejo v težavah. S projektom Kolesa za vse! pa si želimo, da bi naše poslanstvo pomagati še nadgradili in mobilnost na kolesu omogočili vsem tistim, ki bi sicer bili zanjo prikrajšani. Namen projekta je tudi osveščanje, da je za varno kolesarjenje primerno le tehnično brezhibno kolo, za kar poskrbimo v AMZS v sodelovanju s kolesarskimi servisi. Kolesarji pa morajo uporabljati zaščitno kolesarsko čelado, saj ima ta pri morebitnem padcu pomembno vlogo zaščite glave pred usodnimi poškodbami.«

Za kolesarske čelade bo znova poskrbel program za osvajanje prometnega znanja in varne uporabe kolesa med osnovnošolci »Varno na kolesu«. Smodiš je izpostavil tudi okoljevarstveno noto projekta: »Zbiranje rabljenih koles ima pomembno okoljsko sporočilo: popravilo in ponovna uporaba kolesa sta za okolje bistveno bolj prijazna kot izdelava in nakup novega.«

V dobrodelnem in hkrati okoljskem duhu se je AMZS tudi odločil, da bo del finančnih sredstev za nakup novoletnih daril namenil za uresničevanje pobude Kolesa za vse! – za popravilo oziroma servis koles.

“Samo preko programov pomoči Nadškofijske karitas Maribor smo v letu 2022 pomagali 1.720 otrokom. Pomoč se nanaša na plačilo šolske prehrane, šole v naravi, letovanj, šolskih potrebščin in delovnih zvezkov ter učbenikov, pomoč otrokom preko programa botrstvo, materinskega doma, ambulante in ljudske kuhinje, donirane hrane in učne pomoči,” so dejali na Karitasu.

V mreži Župnijskih karitas naše nadškofije pa po lanskih podatkih letno pomagajo kar 4.405 otrokom.

V lanski akciji Več luči – več upanja so zbrali 15.423,91 €. V preteklih dveh letih so se razmere bistveno spremenile (zaradi šolanja doma so v večini odpadli stroški šolske prehrane, šolskih ter obšolskih dejavnosti) zato so iz navedenega sklada pomagali 324 otrokom iz 162 družin predvsem v delu, ko se je zaradi trenutnih razmer (nenadna brezposelnost, izostanek dohodka, bolezen, dolgotrajna bolniška, razpad družine, nepredvidljivi odhodki …) pojavil zaostanek pri plačilu šolske prehrane, oskrbnin v vrtcu ter drugih stroškov šolanja. Z delom zbranih sredstev smo omogočili nadaljevanje izvajanja učne pomoči na NŠKM.

“Potrebe so velike. Zato z akcijo Več luči več upanja in vašo pomočjo upamo, da bomo lahko nadaljevali z zagotavljanjem pomoči predvsem tam, kjer se starši zaradi nenadnih težav (bolezen, razveza, izguba dohodka) soočajo z veliko stisko zagotavljanja podpore otroku pri pridobivanju znanja. Želimo si, da bi zbrali dovolj sredstev in zagotovili navedeno pomoč 500 otrokom,” dodajo ob tem.

Letos je v program Botrstva Nadškofijske karitas Maribor vključenih kar 65 otrok

“Otrokom iz socialno šibkih družin želimo s primernimi oblikami pomoči Karitas omogočiti čim boljše možnosti, da ne bi bili zaradi raznih oblik stisk socialno ali kako drugače izključeni, ter imeli slabših pogojev v kontekstu pridobivanja znanja,” dodajo.

Program učne pomoči osnovnošolcem in dijakom NŠKM

Že dobri tri leta deluje na Nadškofijski karitas Maribor nov program pomoči: Učna pomoč (UP), katere osnovni namen je zagotoviti varen in odprt prostor, kjer bi učenci z učnimi težavami skupaj s starši razvili takšne odnose, ki bi spodbujali in stimulirali otrokovo vedoželjnost in željo po pridobivanju novih znanj ter zagotoviti prostovoljcem
možnost udejstvovanja in uresničitve poslanstva pomoči drugemu skozi podajanje in utrjevanje znanja.

V program učne pomoči NŠKM so vključeni otroci iz družin, ki so prejemnice pomoči NŠKM oz. mreže Župnijskih karitas v Mariboru ter trenutno eno srednjo šolo v Mariboru.

Glavni cilji programa UP je: 1 x tedensko s prostovoljci iz vrst mladih, učiteljev, upokojencev nuditi 1,5 ure do 20 učencem, dijakom z učnimi težavami kakovostno, strukturirano ter individualizirano učno pomoč.

“Tako smo letos zabeležili že 22 osnovnošolcev in srednješolcev. Učno pomoč izvajamo tedensko, v živo. Letos je bilo izvedenih 21 srečanj – učnih pomoči. Za pomoč otrokom in mladostnikom se je skupaj odločilo 24 prostovoljcev.” Večina od njih je študentov, mladih zaposlenih. Prostovoljci pa so skupaj opravili 315 ur prostovoljnega dela v programu učne pomoči.

KAKO LAHKO POMAGAM?
– Donirate preko TRR (UPN obrazec priložen),
– Namenite 1% dohodnine (odtrgate obrazec, ga izpolnite, podpišete, zalepite ter oddate v najbližji poštni nabiralnik –
poštnina je že plačana),
– Pošljite SMS na 1919 s ključno besedo DAR5 in darovali boste 5 € za otroke v stiski.

Za uporabo glavnega parkirišča pod spodnjo postajo Pohorske vzpenjače po uničenju avtomatske blagajne do nadaljnjega velja spremenjen način plačevanja parkirnine.

Iz tega so izvzeti imetniki pohorskih vozovnic in gosti partnerskih ponudnikov na območju Pohorja, upravičeni do brezplačne uporabe tega parkirišča. Medtem za vse ostale do zamenjave avtomatske blagajne velja, da plačilo parkirnine na podlagi parkirnega listka opravijo na blagajni Pohorska vzpenjača (do 17. ure). Po zaprtju slednje pa pri strojniku pred vstopom na krožno kabinsko žičnico (do 21. ure).

Po listek do blagajne Pohorske vzpenjače

Imetnikom sezonskih pohorskih vozovnic te odpirajo vstopno/izstopno zapornico, medtem ko kupci dnevnih vozovnic (gondolskih, smučarskih) na blagajni predložijo parkirni listek in ob tem prejmejo kupon za brezplačen izhod s parkirišča tistega dne.

“Nedavni dogodek, ko so neznani storilci z eksplozivnim sredstvom uničilo omenjeno blagajno, obžalujemo in si prizadevamo, da jo čim prej nadomestimo z novo. Ob tem vse, ki bi imeli kakršnokoli informacijo, povezano s tem, prosimo, da jo sporočite na telefonsko številko policije 113,” sporočajo na strani Visit Pohorje.

Klub mariborskih študentov danes, 16. 12. 2022, že sedmo leto zapored pripravlja dobrodelni dogodek Utrinek pravljice. Letos bodo z izdelki, kuhanim vinom, čajem in piškoti zbirali prostovoljne prispevek, ki jih bodo v celoti podarili društvo Križemrok za organizacijo Mega zimovanja 2022.

Mesec december je prazničen čas, ko smo v prazničnem času radi v objemih ljudi, ki jih imamo radi. Toplina, objemi, nasmehi, bližina in druženje. Je pa tudi čas v letu, ko se zavemo, da je marsikdo v naši okolici v stiski in potrebuje pomoč. Tudi letos so aktivisti Kluba mariborskih študentov uslišali te stiske in organizirali dobrodelni projekt Utrinek pravljice. Ta se letos izvaja že sedmič v decembru.

Prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni dobrodelnosti

Prvi del projekta je potekal v četrtek, 8. 12. 2022, ko so aktivisti Kluba mariborskih študentov izdelovali praznične izdelke, ki jih bodo v petek, 16. 12. 2022, pred Pisarno (Vetrinjska ulica 30) ponujali za prostovoljne prispevke, ki bodo v celoti namenjena dobrodelnosti.

Sredstva bodo letos namenili društvu Križemrok, ki zase pravijo, da »svoje moči vlagamo v organizacijo letovanj in zimovanj za otroke iz socialno ogroženih okolij, saj jim za nekaj dni želimo ponuditi prostor, kjer se lahko družijo s sovrstniki, stkejo nove vezi in se naučijo nekaj novega.« Sredstva trenutno potrebujejo predvsem pri organizaciji Mega zimovanja, kjer bodo vse udeležence tudi obdarovali.

Vabijo vse na stojnico pred Pisarno

Če boste v petek na ogledu lučk ali pa potrebujete še kakšno darilo za božič, vas Klub mariborskih študentov vabi, da se oglasite na stojnici pred kavarno Pisarna, izberete svoj ročno narejen izdelek in ga za simbolno ceno odnesete domov. Lahko pa se zgolj ustavite na kuhanem vinu ali čaju in se pogrejete.

V Vrtnarstvu Mrak v Kamnici skrbno skrbijo za svoje božične zvezde. In v prispevku nam zaupajo tudi, kako za božično zvezdo skrbeti doma, saj lahko uspeva skozi celo leto.

Božične zvezde so raznobarvne, a najbolj tradicionalno so v naših domovih rdeče obarvane, teh je največ tudi pri Vrtnarstvu Mrak. Naš sogovornik poudari, da je razlika med božično zvezdo slovenskega porekla, kot so njihove in med tistimi, ki jih lahko kupimo v trgovskih središčih.

Na Božični tržnici na Glavnem trgu v Mariboru, bo v soboto, 17.12.2022 ob 16.00 uri Velika otroška plesno glasbena zabava z Alenko Kolman, pujso Pepo in Janom.

Obljubljajo glasbeno zabavo za vse starosti: “Z Alenko Kolman bomo prepevali najlepše otroške pesmice, s pujso Pepo telovadili, z Janom vzganjali vragolije, pili vročo čokolado in jedli sladkarije, ki jih ponujajo na Božični tržnici.”

V soboto popoldne otroška zabava

Obljubljaj tudi veliko otroško zabavo, ki bo razveselila tako velike in kot male otroke. Kje? Na Božični tržnici na Glavnem trgu. Kdaj? V soboto ob 16.00 uri. Organizator: Mariborske tržnice.

S skupnim projektom sta podjetje Press Clipping in Varstveno delovni center Polž Maribor izdelala skoraj dva tisoč glinenih žlic.

Skozi nekoliko drugačen vsakdan in delovno okolje so povezovali vrednote njihovega dela in vzporedno ustvarjali družbeno odgovorno zgodbo ter božično kampanjo. Zrcalo trajnostnega razvoja je bil par dveh glinenih žlic, ki so ga podarili vsem naročnikom in poslovnim partnerjem. Namen projekta je bilo vzajemno družbeno in trajnostno sodelovanje Press Clippinga in VCD Polža Maribor ter s tem nadgrajevanje delovne motivacije, popestritev okolja in skozi delo ter pogovor spoznavanje pristne enakovrednosti.

VCD Polž Maribor deluje kot javni socialnovarstveni zavod, ki varovancem skozi delovno aktivno življenje nudi družbeno vključevanje, samostojnost in razvoj. Z ročnodelskimi in storitvenimi delavnicami ter kooperativnimi sodelovanji s podjetji odkrivajo in razvijajo sposobnosti, ki so temelj za njihov aktiven napredek in razvoj. Še posebej prepoznavni so po kreativnih tekstilnih, keramičnih in papirnatih ročnih izdelkih, pri izdelavi katerih se jim je letos pridružil Press Clipping.

V poletnih mesecih so zaposleni med delom obiskovali »Polža« in varovancem pomagali pri vseh fazah oblikovanja glinenih žlic. Skozi pogovor so spoznavali drug drugega, se smejali, sodelovali, pomagali, predvsem pa poslušali in v sinergiji ustvarjali z glino. Pobudnica ideje je bila direktorica Tatjana Novak, ki je tudi sama zelo poveza s filantropijo in prostovoljstvom: “Zaposlenim sem želela dati povsem novo izkušnjo prostovoljstva in obsežno paleto pristnosti, radosti in čustev, ki so jih doživeli v Varstveno delovnem centru Polž. Približati sem jim hotela hkrati drugačnost in enakovrednost ter s tem vzporedno ohranjala misel na družbeno odgovorno strategijo, ki smo si jo zastavili v podjetju. Zavedamo se, kako pomembno je vključevanje zaposlenih tako v lokalno kot širšo skupnost ter vzajemno sodelovanje. Ko pa lahko na koncu govorimo o skupnem produktu, v našem primeru žlice, pa menim, da je to samo osnova za dolgotrajne uspešne in dragocene odnose.”

“Verjamem, da sta radoživost in navdušenje šla skozi vsakega zaposlenega in ga s tem motivirala za nadaljnjo učinkovito in zagnano delo. Hkrati verjamem, da smo tudi varovancem Polža za vsaj kanček popestrili dneve in jim bili pridna pomoč pri izdelavi žlic.”

Lokalno sodelovanje je temelj prihodnosti

Kot navaja inštitut IRDO je strategija družbene odgovornosti na evropski ravni definirana kot na »prostovoljni ravni vključujoča skrb za družbo in okolje v svoje vsakodnevno poslovanje in v svoja razmerja z deležniki.«

Cilj projekta je bil na kakovosten in učinkovit način doseči vse ravni družbene odgovornosti, ki so jih lahko medsebojno vključevali tako Press Clipping kot VCD Polž Maribor.

To pomeni, da so projekt najprej začeli z ozirom na spoštovanje človekovih pravic, izboljševanje delovne prakse, skrbjo za okolje, s pozornostjo na njihove naročnike, partnerje, deležnike in predvsem vključevanje v lokalno skupnost in njen razvoj. Z mislijo na bazičnost človekovih pravic in socialnovarstvenega zavoda so le nadgradili obstoječ odnos in dali širši pomen strpnosti, spoštovanju in razumevanju tako sebe v delovnem okolju kot tudi položaj drugega.

S tem so razbili vsakodnevno delovno rutino in se za dve uri odpravili v Park mladih 4 v Mariboru. Zavedajo se pomena vključevanja podjetja v lokalno skupnost in hkrati njen razvoj, zato je eden izmed ciljev projekta bil tudi dvig prepoznavnosti in ugleda VCD Polža in s tem širitev pozitivne energije med zaposlenimi in zunanjim okoljem. Glede skrbi za okolje pa so izhajali iz naravi prijaznih in naravnih materialov za božično obdarovanje naročnikov in poslovnih partnerjev.

Žlice so nastale z ljubeznijo skupnega sodelovanja

“Z žlico potujemo skozi življenje – enotni v Press Clippingu živijo s srcem in dušo ter so veseli, da lahko del te ljubezni prenašajo na vse nas.” Žlice so nastale z ljubeznijo skupnega sodelovanja vseh zaposlenih na Press Clippingu in Varstveno delovnega centra Polž Maribor. Vsaka žlica je ročno, unikatno delo, ustvarjeno v sinergiji, zbliževanju, razumevanju različnosti in sprejemanju drugačnosti.

Na družbenem omrežju so zapisali, da podjetje Marprom, ki je del Javnega holdinga Maribor, trenutno išče več oseb za zaposlitev.

“Podjetje Marprom iz Skupine JHMB kot upravljavec pohorskih žičnic in smučišč dodatno išče devet strežnikov na žičniški napravi. Takojšnja zaposlitev je mogoča tudi za študente. Rok za prijavo na razpis je 19. december 2022,” so zapisali.

Potreben je izpit

V razpisu še navedejo, da gre za zaposlitev za določen čas, in sicer za zimsko smučarsko sezono 2022-23, ne zahtevajo pa nobenih dodatnih izkušenj. Morajo pa kandidati imeti opravljen izpit za strežnika žičniških naprav ali ga opraviti najkasneje v 30 dneh od datuma izbire. Za prijavo imate čas vse do ponedeljka, 19. decembra.

Plavalka Katja Fain je na svetovnem prvenstvu v kratkih bazenih v Melbournu osvojila peto mesto na 400 m prosto. V finalu je s 4:01,46 za 33 stotink sekunde izboljšala tudi lasten slovenski rekord iz leta 2019.

S 3:55,04 se je prepričljive zmage veselila 20-letna Avstralka Lani Pallister, leto mlajša Novozelandka Erika Fairweather je zaostala 96 stotink sekunde, Američanka Leah Smith na tretjem mestu pa že 4,74 sekunde.

“Prvi finalni nastop v Melbournu je za mano in prvi cilj je dosežen. V finalu sem se borila, kolikor sem se lahko. Odplavala sem državni rekord in s tem sem zadovoljna. Morda bi šlo še malo hitreje, če bi na prvih 200 metrih začela hitreje. A na to disciplino se še vedno navajam. Osebni rekord in peto mesto na svetu sta super dosežka,” je bila po nastopu zadovoljna mlada plavalka.

“Državni rekord. Kot kaže, sva se super pripravili za tekmo na drugem koncu sveta, z deseturno časovno razliko. Res dobra poteza, da sva lahko opravili adaptacijo v Avstraliji in prišli sem dovolj zgodaj,” pa je po tekmi Plavalno zvezo Slovenije zbodla trenerka Metka Sparavec Malenko, saj zveza ni želela pokriti vseh stroškov zgodne adaptacije za prvo favoritinjo reprezentance.

Še vedno ima rezervo

O tekmi pa je dodala: “Katja ima še rezervo v hitrejšem začetku. Ko bo naredila ta klik, bo res vrhunsko. Njena naslednja disciplina bo 1500 prosto v petek. Da je vzdržljiva se vidi, tako da bo spet plavala na svoj najboljši rezultat.”

Že dopoldan je s 25,85 sekunde nov slovenski rekord na 50 m delfin dosegla tudi Neža Klančar in bila 17., po dodatnem plavanju za prvo rezervo v popoldanskem polfinalu pa je bila 18.

Na 200 m mešano je z rekordom ZDA 2:02,12 osvojila Kate Douglass, ostro sta se za srebro udarili druga Američanka Alex Walsh in Avstralka Kaylee McKeown, bronasta in srebrna z olimpijskih iger. Ločili sta ju dve desetinki sekunde, Avstralka pa se je ob bronu veselila tudi novega državnega rekorda.

V moški konkurenci se je na 200 m mešano z afriškim rekordom 1:50,15 veselil Južnoafričan Matthew Sates. Srebro je osvojil Američan Carson Foster, bron pa Kanadčan Finlay Knox.

Na 1500 m prosto so bile kolajne evropske. Prepričljivo je zmagal nekdanji svetovni rekorder Italijan Gregorio Paltrinieri pred Francozom Damienom Jolyjem in Dancem Henrikom Christiansenom.

V štafetah na 4 x 100 m prosto Avstralke Mollie O’Callaghan, Madison Wilson, Meg Harris in Emma McKeon z novim svetovnim rekordom 3:25,43,, Američanke so dosegle nov ameriški rekord 3:26,29, bron pa so osvojile Kanadčanke. V moški konkurenci so bili prav tako s svetovnim rekordom 3:02,75 najboljši Italijani Alessandro Miressi, Paolo Conte Bonin, Leonardo Deplano in Thomas Bonin. Srebro so osvojili Avstralci, bron Američani.

V sredo imata na SP v 25-metrskih bazenih Peter John Stevens in Tara Vovk prijavljena nastopa na 100 m prsno in Klančar na 100 m prosto. Fain je tekmo na 800 m prosto odpovedala.
VIR: STA

V službi vlade za digitalno preobrazbo so decembra sprožili kampanjo za boj proti sovražnemu govoru na spletu, ki so jo poimenovali Ugrizni se v sovražni jezik. Kot so sporočili iz službe vlade, v kampanji sodelujejo slovenski športniki in športnice, ki so v videoposnetkih soočeni s sovražnim govorom.

V videih protagonist, ki pooseblja družbena omrežja, znane slovenske športnice in športnike sooča z njim namenjenimi sovražnimi in žaljivimi zapisi na družbenih omrežjih.

V prvi seriji videov so sodelovali nekdanji nogometaš Maribora Marcos Tavares, paraolimpijka Tanja Cerkvenik, smučarski skakalec Cene Prevc, rokometašica Barbara Lazović in odbojkar Jani Kovačič.

“Občutek tesnobe, ki ga lahko gledalci zaznajo ob poslušanju zmerljivk in sovražnega govora, nas postavi v vlogo žrtve sovražnega govora,” pri tem opozarjajo pri vladni službi.

V seriji kratkih videoposnetkov slovenske športnice in športniki opozarjajo, da sovražni govor ni le neprijeten, ampak lahko dejansko uničuje življenja. In ker so tudi sami proti sovražnemu govoru, želijo prispevati k temu, da se ustavi.

Služba vlade za digitalno preobrazbo je serijo kratkih videoposnetkov izdelala in posnela v sodelovanju s projektom Združenja DrogArt Socialni marketing Iz principa.

“Včasih se je dobro ugrizniti v jezik, v sovražni jezik pa vedno,” so pri tem opozorili v službi vlade za digitalno preobrazbo.

Pojem sovražni govor v službi vlade razumejo kot izraz, ki zajema vse oblike izražanja, ki širijo, spodbujajo, promovirajo ali opravičujejo rasno sovraštvo, ksenofobijo in antisemitizem.

Pojem sovražnega govora, so še dodali, zajema tudi druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, diskriminaciji in sovražnosti do manjšin, migrantov in oseb priseljenskega porekla, vključno z nestrpnim izražanjem agresivnega nacionalizma ter prepričanj o kulturni večvrednosti lastne etnične skupine.
VIR: STA