Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Predstavniki Policijske uprave Maribor in UKC Maribor so na današnji skupni novinarski konferenci pozvali uporabnike pirotehničnih sredstev, da če to že uporabljajo, naj tega ne kupujejo na črnem trgu in naj pirotehniko uporabljajo v skladu z navodili ter na varen način. Posledice poškodb so namreč lahko zelo hude.

V Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor sicer po letu 2019 beležijo manj poškodb zaradi uporabe pirotehnike, ne glede na to pa so poškodbe zelo hude.

“Lahko si predstavljate, kako travmatična je ta poškodba za otroka, družino, za celo njihovo skupnost,” je dejala Vidmajerjeva. Deček je ob dogodku utrpel tudi poškodbo oči, a ta na srečo ni bila tako huda, da bi puščala trajne posledice. Ob njem je bil poškodovan tudi njegov leto starejši brat, ki je utrpel manjše opraskanine.

Izpostavila je zahtevnost zdravljenja. Pogosto gre za mikrokirurške operacije, pri katerih kirurgi poskušajo rešiti nepoškodovano tkivo, kolikor se da. Tudi rehabilitacija je praviloma dolgotrajna, posledice pa doživljenjske, je še opozorila Vidmar in pojasnila, da je omenjeni deček še vedno v procesu rehabilitacije, ki se bo še nadaljevala.

Da bi bili prazniki čim bolj varni, si prizadevajo tudi mariborski policisti, žal pa se vsako leto srečujejo tudi s kršitvami in poškodbami na tem področju. Najhuje je, da so prisotne tudi pri otrocih, je izpostavil samostojni policijski inšpektor s Policijske uprave (PU) Maribor Boris Lukežič.

Te dni se v Mariboru odpira posodobljen Laboratorija za prometno inženirstvo Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.

Laboratorij za prometno inženirstvo je skupni laboratorij Centra za prometno tehniko in varnost v prometu, Centra za raziskave mobilnosti, Centra za tehnologijo in organizacijo prometa, Centra za ekonomiko transporta in Centra za prometne gradnje, ki delujejo na treh katedrah Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Navedeni centri so nastali iz Centra za ceste in cestni promet, ki ga je leta 1981 na takratni Visoki tehnični šoli ustanovil prof. dr. Martin Lipičnik.

VIR: UM

Laboratorij za prometno inženirstvo ima sodobno opremo za izvedbo meritev in raziskav s področja cestne infrastrukture, prometne tehnike in prometne varnosti. Gre tako za laserski merilec hitrosti, pnevmatske in magnetne števce prometa, digitalne kamere z GPS napravami, elektronski razdaljemer, stacionarni merilec drsnosti, dinamični merilec drsnosti, deflektometer, kot za merilec odsevnosti horizontalne prometne signalizacije, merilec odsevnosti prometnih znakov in brezpilotni letalnik oz. kvadrokopter. Najbolj izpopolnjeno opremo laboratorija pa predstavljajo elektronska očala za sledenje pogledu človeka in simulator vožnje.

Oprema se uporablja v več namenov

Vsa oprema se uporablja za znanstvenoraziskovalne, pedagoške in strokovne namene. Po svoji opremljenosti je Laboratorij za prometno inženirstvo FGPA UM danes najsodobnejši opremljen laboratorij za prometno inženirstvo in cestno infrastrukturo v tem delu Evrope, s posebnim poudarkom na opremi za raziskovanje dejavnikov nastanka prometnih nesreč v cestnem prometu.

Gostinci na Trgu Leona Štuklja v Mariboru plačajo kar trikrat več najemnine kot tisti na Glavnem trgu, kjer je med ponudniku tudi županova gostilna Poper. Zaradi tega je kar nekaj slabe volje, saj si želijo enakopravnost. Poleg visoke najemnine pa celo plačajo še del od prodaje, kar je letos na novo.

Nezadovoljni so gostinci na Trgu Leona Štuklja, ki so zaenkrat razočarani nad obiskom ter nad ne okrasitvijo trga, skromnim koncertnim programom, predvsem pa nad visoko najemnino. Predvsem pa bode v oči razlika med najemnino za hiško na Trgu Leona Štuklja in Glavnim trgom, kjer je v enim izmed hišk tudi Poper, sicer v lasti župana Saša Arsenoviča.

Skrbi jih, če se jim bo poslovno izšlo 

Boštjan Protner si želi, da bi stopili skupaj in tako šli skupnemu cilju naproti z enakimi pogoji prav vsi. Da je letos prvič skeptičen, kako se bo poslovno izšlo, pravi, medtem ko nam zaupa, da je slišal da se je ponudnikom na Glavnem trgu že v prvih dneh najemnina pokrila s prodajo. Sicer pa je ponudba na Trgu Leona Štuklja raznolika, poudarek je na slovenskih, lokalnih vinih.

Plavalka Katja Fain si je na svetovnem prvenstvu v 25-metrskih bazenih v Melbournu z izidom 4:02,13 in sedmim mestom na 400 m prosto priplavala finale. V boju za odličja bo nastopila danes ob 9.35. Neža Klančar je na 50 m delfin z novim slovenskim rekordom 25,85 zasedla 18. mesto.

Fain, lani finalistka Abu Dabija na 200 m prosto, je v kvalifikacijah za vsega 34 stotink sekunde zaostala za lastnim državnim rekordom, ki ga je odplavala januarja 2019 v Ljubljani.

“Prvi cilj je s finalom izpolnjen. Že dopoldan sem se zelo približala rekordu, kar me je popeljalo v finale. Popoldan bo prav to moj cilj in seveda boj za čim višjo uvrstitev,” je po tekmi povedala 21-letna Mariborčanka.

Nekaj rezerv še ima

“Katja je naredila to, kar je morala. Vidim še nekaj rezerv, ki jih bo zvečer skušala počrpati,” pa še boljši finalni dosežek napoveduje njena trenerka Metka Sparavec Malenko.

Kakovost nastopa Fain potrjuje tudi dejstvo, da se je v finale uvrstila kot edina evropska plavalka. Kam se lahko prebije v nastopu osmerice najboljših na svetu, pa ostaja mala neznanka.

V kvalifikacijah sta izstopali le Erika Fairweather iz Nove Zelandije s 3:58,27 in Avstralka Lani Pallister, ki je prav tako prebila mejo štirih minut. V finalu pa so še ena Avstralka ter dve Američanki in Japonki. Svetovna rekorderka Kitajka Li Bingjie je nastop odpovedala.

Tudi Neža Klančar je premiero v Avstraliji opravila z odliko. Na 50 m delfin je kot prva Slovenka prebila mejo 26 sekund in za 26 stotink stotink izboljšala kar sedem let star rekord velenjske olimpijke Nastje Govejšek, lasten osebni rekord pa kar za 63 stotink sekunde.

Formo stopnjevali

Z novim rekordom se je kot 17. s še dvema plavalkama uvrstila na izločilno tekmo, ki je dala dve rezervi za popoldanski polfinale. Formo, ki sta jo načrtovala s trenerjem Tomažem Torkarjem, je potrdila tudi v tem nastopu, saj je rekordni dosežek ponovila. Hitrejša od nje je bila Tajka Jenjira Srisa Ard, za njo pa je končala Nemka Angelina Kohler.

“Prvič sem plavala pod 26 sekundami, odplavala sem osebni in državni rekord. To sem v swim offu ponovila in s tem sem zelo zadovoljna. Škoda morda le, da v drugo nisem dodala še kakšno stotinko,” je bila uspeha vesela 22-letna plavalka Olimpije.

“Odlična reakcija, manjša napakica pri skoku, odlično plavanje, malce pa se ji nista izšla obrat in prihod v cilj. Tu so rezerve za še kakšno desetinko. Ampak super sva zadovoljna. Tako dober začetek pomeni samo dobre obete za prihajajoče starte,” pa je po tekmi povedal Torkar, ki podobne dosežke od svoje varovanke pričakuje še na 50 in 100 m prosto ter 100 m mešano.

V sredo bosta prvič na SP nastopila tudi Peter John Stevens in Tara Vovk.
VIR: STA

Namesto, da gasilske cevi navijajo ročno, lahko gasilci po novem uporabljajo prenosno baterijsko napravo, namenjeno zvijanju in pranju gasilskih cevi, ki jo je razvilo podjetje na Muti. Več pa v spodnjem prispevku.

Mlado in sveže ustanovljeno koroško podjetje Inovat, d.o.o., je razvilo prenosno baterijsko napravo, namenjeno zvijanju in pranju gasilskih cevi, ki bo gasilcem po končanih intervencijah precej olajšala delo in prihranila čas. Tehnični direktor podjetja Peter Ješovnik z Mute, se sicer že dve desetletji let ukvarja z elektroinštalaterstvom. Zaupal nam je, da se je po tem ko je okolica opazila, da izdeluje tudi inovativne izdelke, po naključju srečal z gasilci na Muti, s katerimi so skupaj prišli do ideje, da s svojo inovativnostjo pomaga še njim.

Navezujejo stike tudi z društvi v tujini 

Poudari, da podobne naprave že obstajajo, a so dosti večje posledično pa neprimerne za teren in cenovno težje dostopne prostovoljnim gasilskim društvom, zato se ne obnesejo toliko. Zato je Ješovnik skupaj z gasilci napravo prilagodil potrebam. Poleg vseh slovenskih gasilskih društev, s katerimi že navezujejo stike, saj si želijo, da njihov izdelek kot prvo pričnejo uporabljati v Sloveniji, interes zanj kažejo tudi v tujini, predvsem v Avstriji, pa tudi na Madžarskem in Hrvaškem.

V Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju so osnovnošolci pripravili že tradicionalni novoletni bazar. Izdelke – od adventnih venčkov naprej – so naredili v okviru tehničnega dneva, prodajali pa na bazarju, kjer so sicer staršem pokazali tudi svoje talente na prireditvi.

V Selnici ob Dravi člani Društva Godi mi prirejajo dogodek “Božiček, kje si?”.

“Dogodek se prične s pohodom po Jabolčni poti izpred ploščadi Hrama kulture Arnolda Tovornika. Obiskali bomo Vrablovo domačijo v Črešnjevcu ob Dravi,” so dejali v društvu.  Na stojnicah bodo obiskovalci lahko spoznali nekaj lokalnih ponudnikovih, izdelali kakšen božični okrasek, zaplesali v čisto pravem božičkovem discu in priklicali Božička, ki bo najmlajše tudi obdaril s pomočjo podjetja Atea.

“Udeležba je brezplačna. Prireditev pa bomo izvedli tudi v primeru slabega vremena. Dobimo se v soboto, 17. 12. 2022, ob 16.30 uri na ploščadi Hrama kulture Arnolda Tovornika. Kdor pa se ne želi ali ne more podati peš, pa se nam lahko pridruži po 17.00 na Vrablovi domačiji v Črešnjevcu ob Dravi,” še pravijo organozatorji.

Renato Volker je tisti Mariborčan, ki že tretje leto ponuja kuhano vino v zameno za prostovoljne prispevke za Društvo UP-ornik. Sam pravi, da se zgodi ob tem nekaj najlepšega: “Ljudje skrbijo za ljudi.”

Decembra se sprehaja po mestu, nosi praznično opravo in ponuja “kuhančka”, ob tem pa ljudem predstavlja Društvo UP-ornik ter pove, da lahko podarijo pet evrov preko kratkih sporočil SMS na število 1919 z napisom upornik5 društvu, ki pomaga socialno šibkim. Povedal in pokazal nam je, kako potekajo njegovi pogovori z Mariborčani in drugimi po središču mesta. Malo pa smo se z njim, kljub dežju, sprehodili tudi mi.

Renato Volker po mestu deli sveže kuhano vino in prosi, da ljudje namenijo prostovoljne prispevke Društvu UP-ornik
Kuhančke ima v posebni posodi in jih sproti naliva

Letos je pravzaprav začel že konec novembra, da vidi, kako bo šlo. Najprej pa nam je povedal, kako je bilo prejšnja leta in kako se je odločil, da ne bo sedel na kavču, ampak bo naredil nekaj dobrega za ljudi v stiski. Ob svojem ponujanju kuhančka pa poskrbi tudi za animacijo in hkrati za zabavo, da ljudem ni dolgčas.

Renato Volker poskrbi tudi za nekaj animacije pri ponujanju kuhančkov in sladkarij

Vsakič tudi pove, s čim se društvo UP-ornik ukvarja. Pravi, da se ljudje precej različno odzovejo. Podeli tudi vizitke društva. Zgodi pa se tudi, da kdo da denar kar njemu. Skrbno ga spravi in preda društvu.

Stiska ljudi se velikokrat prav v prazničnem mesecu še poglobi. Že tako in tako je lahko vse mesece hudo, ko pa se leto bliža koncu, ko se drugi veselijo, so mnogi, ki imajo le malo ali pa še to ne, v skrbeh, kako bodo preživeli, osamljeni so in vse bolj žalostni. Renato Volker pravi, da je to tisti del, ki ga mnogi ne poznajo: “Sploh ljudje, ki stisko skrijejo pred drugimi in dobesedno trpijo v tišini,” in dodaja: “Tisti, ki si drznejo reči ‘Prosim, pomagajte’, imajo neko šanso, da se znajdejo. Tistim, ki se zaprejo vase, pa jim je hudo.” Omenil je tudi podjetje Mikro + Polo, ki podpira Društvo UP-ornik, in ga pohvalil.

Potrdilo in zahvala, da ste dali prostovoljni prispevek za društvo UP-ornik preko sms 1919 s ključno besedo upornik5

Na Muti sta nastopila priznana ustvarjalca, pevec Adi Smolar in literat Tone Partljič. V novi dvorani na dvorcu Kienhofen sta občinstvu pokazala, kako se lahko dva različna ustvarjalca s svojo subtilnostjo in čutom za humor dopolnjujeta in ustvarita prijeten glasbeno-literarni večer.

Kulturno umetniško društvo Muta je pripravilo večer z Adijem Smolarjem in Tonetom Partljičem kot darilo občanom v prazničnem mesecu. In naključje je hotelo, da so pred tem videli oba umetnika na enem drugem nastopu, kako dobro sodelujeta.

Pa so stopili v kontakt najprej z enim, nato pa še z drugim. In čeprav sta Smolar in Partljič do takrat nastopala skupaj po spletu okoliščin, sta tokrat načrtno stopila na oder.

Nastopajoči so najprej prebrali nekaj odlomkov iz nove knjige Strnišča Toneta Partljiča, potem pa sta pevec in literat izmenoma govorila oziroma pela. Ter pri tem pokazala, kako tenkočutna in hkrati tudi zabavna znata biti vsak zase in skupaj.

Vse od leta 2006 pripravljajo na Osnovni šoli Lovrenc na Pohorju tradicionalni bazar skupaj s prireditvijo, na kateri nastopijo učenci. Tudi letos so ga pripravili in pokazali, kaj so naredili.

Od leta 2006 imajo šolski sklad. Na bazarju pa vsako leto na mize dajo izdelke, ki jih naredijo učenci in otroci iz vrtca. S prispevki, ki jih dobijo, si pomagajo do nadstandardne ponudbe šole. Za izdelavo izdelkov pa pravzaprav namenijo en poseben dan – večinoma tehniški dan, ko učenci iz vseh razredov sodelujejo. Takrat običajno tudi okrasijo šolo. Na samem bazarju se je tudi letos našlo veliko lepih stvari. Od adventnih venčkov naprej.

Sama prireditev pa je bila tudi ponovno dobro obiskana, saj je bila, kot je rekla ravnateljica šole, praznik druženja po dveh letih omejitev. Učenci so peli, igrali na instrumente in še mnogo več. Predvsem pa z veseljem pokazali svojim staršem in staršem drugih svoje talente in svoje izdelke.

Obiskali smo destinacijsko trgovino Art mi je Mar, ki deluje pod okriljem istoimenske zadruge.

Prodajalna želi s svojo ponudbo dodati svoj del pri prepoznavnosti mesta Maribor, predvsem pa si želi podpreti slovenske ponudnike.

Veseli bodo vašega obiska in podpore z nakupom katerega izmed ponudnikov. Vljudno vabljeni, da jih obiščete.

Ponoči bodo padavine slabele, dež bo marsikje po nižinah prešel v sneg. Jutri bo povečini suho, možne so snežne plohe. Na Primorskem bo pihala burja, napoveduje Agencija za okolje RS.

Zvečer in ponoči bo oblačno z občasnimi padavinami, ki jih bo najmanj na severozahodu. Meja sneženja se je in se še bo, marsikje spustila do nižin. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Do jutra bodo padavine večinoma ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 2, na Primorskem okoli 5 °C.

Tudi jutri možne snežne plohe

V nedeljo bo oblačno, čez dan lahko še nastanejo snežne plohe. Na Primorskem bo pihala povečini šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od -1 do 2, na Primorskem do 8 °C, napovedujejo na strani Agencije RS za okolje.

Po več kot desetletju spet oživel znameniti kiosk K67 – tokrat kot uradna INFO točka OFEM.

Kiosk K67, kultni izdelek slovenskega oblikovalca in arhitekta Saše Janeza Mächtiga, je v 60. letih zaznamoval številna urbana središča širom nekdanje Jugoslavije in Evrope. To velja tudi za Maribor, saj je eden od skupno 7.500 kioskov svoje mesto našel na Mariborskem otoku, v njem pa so takrat prodajali vstopnice za kopališče. Zdaj se znameniti kiosk vrača v središče mesta, kjer bo v prenovljeni podobi na novo zaživel kot uradna informacijska točka Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM). V neposredni bližini Trga svobode bo stal vse do konca julija, med samim festivalom, ki bo potekal med 23. in 29. julijem, pa bo služil tudi kot stičišče dveh pomembnih prizorišč.

Od Sandokana do hotdoga

Kot pravi Vid Kmetič (Rajzefiber) se za suhoparnim, tehničnim imenom K67 skriva velik del našega otroštva in mladosti. »Generacije mul in mulcev širom nekdanje države so desetletja v teh legendarnih kioskih puščale dobršen del svoje žepnine in jo ‘pretapljale’ v stripe in revije, samolepljive sličice s Sandokanom, Bruceom Leejem ali nogometaši, v njih smo kupovali sladoled, hotdog, žvečilne gumije, vstopnice za prireditve … Bili so povsod in bilo jih je toliko, da jih sploh nismo opazili, saj so bili del vsakdana. Šele, ko so začeli izginjati z naših ulic in trgov in so jih počasi zamenjale neke druge, modernejše in brezdušne škatle, smo jih začeli pogrešati, saj je z njimi odšel tudi del naše mladosti,« dodaja.

K67 pa se ni zasidral le v spomin generacijam iz nekdanje skupne države, temveč je postal prava ikona slovenskega oblikovanja svetovnih dimenzij. Do konca 90. let so 7.500 modulov prodali po vsej Evropi, v nekdanjo Sovjetsko zvezo, ZDA, Kanado, Irak, Jordanijo, Kenijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Japonsko. Že leta 1970 je postal del prestižne oblikovalske zbirke 20. stoletja newyorškega muzeja za sodobno umetnost MoMA, leta 2019 pa je bil na ogled v samem srcu New Yorka, in sicer na Times Squaru.

Prenovljeni stari znanec z novo funkcijo

Valu oživitve kioskov K67, ki se zadnja leta krepi pri nas in v tujini, se je pridružil tudi Maribor. Kiosk, ki je bil nekoč stalnica na Mariborskem otoku, je kot odslužena stvar zadnja leta preživel na atletskem stadionu, zdaj pa so mu skladno z njegovim sloganom ‘Ena rešitev za vse probleme’ poiskali novo funkcijo. Organizacijski odbor Olimpijskega festivala evropske mladine mu je s skrbno prenovo vdahnil novo življenje, saj menijo, da je njegova prenova izjemnega pomena za dediščino slovenskega oblikovanja. Sicer je kiosk v lasti Mestne občine Maribor, upravlja pa ga Šport Maribor.

Kiosk so umestili v središče mesta, natančneje v Ulico škofa Maksimiljana Držečnika, torej v neposredno bližino Trga svobode. Tam bo stal vse do konca julija 2023, namenjen pa bo učinkovitemu obveščanju občanov in obiskovalcev. Ob njem bodo prirejali različne aktivnosti in dogodke, promovirali lokalne ponudnike in storitve ter prodajali promocijske materiale OFEM. Hkrati bo med samim festivalom služil tudi kot športna promenada, ki bo povezovala dve prizorišči – Trg svobode in Trg Leona Štuklja, kjer bodo potekala tekmovanja, kulturne in glasbene prireditve.

Na Muti so postavili že šesto Božično vas, ki stoji nasproti dvorca Kienhofen.

Šesto leto zapored je za postavitev Božične vasi poskrbelo Turistično društvo Muta, za okrasitev pa so poskrbeli tudi mlajši člani tabornikov Rod Bistrega Potoka Muta. Poglejte v fotoutrinkih, kako lepo so jo uredili. Le nekaj metrov stran je tudi velik adventni venček.

 

Kmalu prišel bo med nas, dobri stari dedek Mraz!

Danes ga bomo pričakali pod Pohorjem, v naslednjih dneh pa bo še veliko priložnosti za srečanje z njim.

“S pravljičnim spremstvom in skrivnostno vilo Simono bo prepotoval domala vse mestne soseske. Na naši spletni strani DEDEK MRAZ so opisane trase sprevodov ter ure in lokacije postankov. Starše, skrbnike, babice in dedke prosimo, da na dan sprevoda še enkrat preverijo traso na spletni strani ali facebooku ZPM Maribor, saj se trase lahko zadnji trenutek tudi nekoliko spremenijo zaradi nepredvidljivih okoliščin,” so sporočili iz ZPM.

10.12. ob 17.00 – Snežni stadion pod Pohorjem

S prihodom dedka Mraza se prične tudi praznično dogajanje v Domu ustvarjalnosti mladih (DUM) Maribor. Od 12. do 23. 12. 2022, vsak delovni dan, med 15. in 19. uro, vabijo na ustvarjalne delavnice DARILA SRCA, na katerih bomo izdelovali darila za tiste, ki jih imamo radi.

“Gotovo bodo veseli, saj so darila, ki jih izdelamo in ovijemo sami, najbolj srčna, nosijo pozitivno sporočilo in varujejo okolje. Na naših decembrskih delavnicah bomo seveda izdelovali tudi okraske za novoletno jelko, voščilnice, podstavke za svečke in kar je še takega, prazničnega,” dodajo.

Med NOVOLETNIMI POČITNICAMI, od 27. do 30. 12. 2022, pa otroke v DUM vabijo v dopoldanskem času, med 8. in 16. uro.

Da bo veselo, kot se za zadnje dneve leta spodobi, bomo izdelovali izvirne instrumente in nanje igrali, igrali bomo tudi na djembe, plesali in se družili ob družabnih igrah. Odpravili se bomo v praznično okrašeno Ledno dvorano na drsanje, pot pa nas bo zanesla tudi med vilinke in vilince v Vilinsko mesto. Morda nas obišče tudi skrivnostna vila Simona, preden se z dedkom Mrazom vrne na Pohorje, zaključijo.

Zdravnica v Malečniku je mariborski občini vrnila koncesijo, a mariborski zdravstveni dom programa ne more prevzeti zaradi kadrovskega primanjkljaja. Je pa trenutno v teku nov razpis, vsi upajo da so bo do izteka le-tega pa kdo le prijavil za nadaljevanje izvajanja koncesije v Malečniku.

V petek, 9. 12. 2022, s pričetkom ob 11.00 je v avli stavbe Klinike za kirurgijo UKC Maribor potekala novinarska konferenca ob otvoritvi fotografske razstave oseb s presajenimi organi ‘Moja brazgotina, moje življenje’.

Gre za razstavo aktov s poudarkom na brazgotinah po operaciji, ki ponuja vpogled v darovanje in presaditve organov in tkiv, kjer nastajajo zgodbe o solidarnosti, vrhunskih medicinskih dosežkih in uspehih v zdravljenju, hvaležnosti in ponovnem rojstvu prejemnikov.

UKC Maribor je drugi največji donorski center in ključen člen v nacionalni donorski mreži. Že v preteklosti in po letošnjih rezultatih v nacionalnem donorskem programu UKC Maribor nadpovprečno uspešno izstopa po visoki stopnji soglasja za darovanja, številu potencialnih umrlih darovalcev in pa številu pridobljenih organov za presaditev.

Poleg UKC Ljubljana se v UKC Maribor kot v drugem centru v državi, izvajajo presaditve roženic. Novinarska konferenca je potekala v avli kirurške stolpnice UKC Maribor ob otvoritvi estetsko in vsebinsko presežne razstave, ki nazorno nagovarja javnost k opredelitvi glede darovanja organov. Razstava je plod sodelovanja med zavodom Slovenija- transplant in društvom pacientov Slovensko društvo Transplant in potuje po Sloveniji.

Gre za serijo umetniških aktov oseb s presajenimi organi, ki so z veliko mero poguma in pozitivne energije razgalili svoje brazgotine, telesa in misli, da bi izrazili hvaležnost in podali ključno sporočilo: postani darovalec in omogoči življenje. Kot pravi ena od sodelujočih, Anja Garbajs: »Misel, da nekomu lahko podariš novo rojstvo, je večja od življenja«.

Na novinarski konferenci so spregovorili o rezultatih donorske dejavnosti v UKC Maribor, o pomenu poznavanja dejavnosti darovanja organov med ljudmi in pogovora s svojci, o izkušnjah zdravljenja s presaditvijo in o postopkih opredelitve glede darovanja organov.

Prisotne so nagovorili prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., strokovna direktorica UKC Maribor, Natalija Krope, dr. med., transplantacijska bolnišnična koordinatorica, UKC Maribor, prim. Danica Avsec, dr. med., namestnica direktorja Slovenija-transplant in Tina Belej ter Andrej Žido, sodelujoča pri razstavi, predstavnika Slovenskega društva Transplant in oba prejemnika nadomestnega organa.

Prim. Danica Avsec, dr. med., namestnica direktorja, Slovenija-transplant: “Iskrena hvala UKC Maribor za odprta vrata in prostor v avli, kjer lahko izrazimo tako pomembno sporočilo o darovanju organov v prazničnem adventnem času. V veliko čast mi je, da lahko podpiram in sodelujem pri razstavi Moja brazgotina, moje življenje, ki vam jo odkrivamo danes. V donorski in transplantacijski medicini pogosto govorimo o rezultatih in dosežkih medicine. Uspehe prikazujemo z različnimi številkami, ki so seveda zelo uporabne, tako za primerjave med posameznimi bolnišnicami, državami in tudi za prikaz stopnje napredka.”

V UKC Maribor do konca novembra 17 umrlih darovalcev, ki so podarili kar 69 organov

Če pogledamo številke za nazaj in v tekočem letu, je prav mariborski UKC inštitucija, ki je že pred 25 leti pridobila največ umrlih darovalcev organov in tkiv v Sloveniji in je predstavljala pomembno gonilno sila za napredek dejavnosti tako doma, kot v mednarodnem prostoru. Tudi v letošnjem letu so rezultati dela predanih sodelavk in sodelavcev v donorskem programu v UKC MB izjemno dobri. Do konca novembra je bilo že 17 umrlih darovalcev, ki so podarili kar 69 organov za zdravljenje s presaditvijo. S tem je UKC MB takoj za UKC Ljubljana, kjer je bilo 23 umrlih darovalcev, drugi najpomembnejši donorski center v Sloveniji, so zapisali v sporočilu za javnost.

“Ko govorimo o rezultatih in uspehih zdravljenja s presaditvijo, pa nobena številka ni bolj nazorna in prepričljiva, kot so osebe, ki so takšen način zdravljenja doživele in preživele. Še več, nekateri so pripravljeni svoje bogate življenjske izkušnje deliti z nami. S svojimi brazgotinami in izjavami nas vabijo k razmisleku in opredelitvi. Zavod Slovenija-transplant je z veseljem podprl čudovito idejo, ki je vzniknila prav med prejemniki organov in jo dopolnil s sodobnimi podatki, odgovori na pogosta vprašanja in drugimi informacijami o darovanju organov. Razstava se seli po Sloveniji,” še pove Avšečeva.

Ob koncu poudari: Verjamem, da boste tudi vi v sebi vzpodbudili zaupanje, spoštovanje do življenja in po intimnem premisleku izrazili opredelitev ZA darovanje organov po smrti.

Božiček bo zagotovo prišel v občino Duplek, pravi župan Dupleka Mitja Horvat, ki nam je povedal, kaj vse pripravljajo ob obisku Božička in tudi ob drugih dnevih v veselem decembru. Skrbijo namreč, da na drsališču in drugod ne bo dolgčasa.

Napovedal je dogodke, ki jih pripravljajo za vse generacije v najbolj prazničnem mesecu leta. Poglejte, kam vse lahko greste in komu prisluhnete:

V okviru Čarobnega Maribora 2022 izvaja Mestna občina Maribor v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor, Mestnimi nepremičnimi in drugimi partnerskimi organizacijami več dobrodelnih akcij.

K sodelovanju vabijo posameznike in organizacije, ki lahko decembrske dni polepšajo socialno ranljivim starostnikom in podprejo mentorski program za mlade v stiski pod okriljem Zveze prijateljev mladine Maribor.

Letošnji slogan Čarobnega Maribora »Priključi se z dobro energijo« med drugim vabi podjetja, organizacije ter Mariborčane in obiskovalce decembrskih prireditev, da z donacijami ali s svojimi dobrimi deli dosežejo tudi tiste, ki jim življenje in vsakdan ne prizanašata.

Za ta namen so organizatorji pripravili naslednje dobrodelne akcije:

  • Akcija »Božična vrečka Srečka« v izvedbi Mestnih nepremičnin poteka na Božični tržnici na Glavnem trgu in osrednji tržnici na Vodnikovem trgu (organizacije pa jo lahko izvedejo tudi na svojem sedežu) in je namenjena zbiranju priložnostnih prazničnih daril za socialno ranljive starostnike; darila bodo konec meseca podarili v sodelovanju z društvom Upornik.
  • Na Glavnem trgu so Mestne nepremične postavile tudi »Srčno stojnico«, ki jo lahko organizacije v decembru najamejo za humanitarne dejavnosti, promocijo ali prodajo.
  • Od 15. do 29. decembra bo na vogalu Ulice škofa Maksimiljana Držečnika in Trga Leona Štuklja postavljena točka »Priključi se z dobro energijo«. Na dveh od štirih koles, predelanih v sodelovanju z Mariborsko kolesarsko mrežo ter Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, bodo obiskovalci nabirali t. i. dobrodelne kilometre. Izkupiček slednjih bo namenjen nadaljevanju izvajanja mentorskega programa »Ti to zmoreš!« Zveze prijateljev mladine Maribor za mlade v stiski. S poganjanjem pedal na dveh kolesih MBajk pa bodo s pretvarjanjem človeške energije v električno prižigali lučke na veliki novoletni smreki. Otvoritveni dogodek bo 15. decembra ob 17. uri.

V Mariboru so danes odprli evropsko stičišče za digitalno preobrazbo Slovenije (EDIH DIGI-SI), namenjeno zagotavljanju podpore podjetjem, organizacijam in javnim ustanovam pri digitalizaciji. “Digitalna preobrazba je ključni spodbujevalec razvoja,” je ob tej priložnosti dejala pristojna ministrica Emilija Stojmenova Duh.

“Digitalno inovacijsko stičišče je podporno okolje, ki bo pomagalo tako podjetjem kot javni upravi, da se digitalna transformacija čim prej in čim lažje izpelje v praksi. Na eni strani bodo imeli podjetja, javni uslužbenci in ostale organizacije priložnost, da lahko razvijajo nove tehnologije oziroma da lahko najprej preizkusijo te tehnologije, preden gredo dejansko v investicije. Po drugi strani jim bo stičišče pomagalo pri iskanju vlagateljev oziroma investicij, in nenazadnje tudi pri usposabljanjih,” je pojasnila ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo.

S čim se bo digitalno inovacijsko stičišče ukvarjalo?

Partnerstvo sedmih izkušenih organizacij v konzorciju EDIH DIGI-SI bo po napovedih zagotavljalo podporo podjetjem, organizacijam in javnim ustanovam skozi celotno vrednostno verigo digitalizacije na štirih temeljnih področjih: agroživilstvu, zdravstvu, proizvodnji in turizmu.

“Digitalno inovacijsko stičišče se bo ukvarjalo predvsem z naprednimi digitalnimi kompetencami. Govorimo o umetni inteligenci, kibernetski varnosti, internetu stvari in tako naprej,” je povedala ministrica.

EDIH DIGI-SI naj bi 700 podjetjem omogočil podporo na področju digitalizacije v vrednosti 3,3 milijona evrov.

Koordinator Univerza v Mariboru ter partnerji Institut Jožef Stefan, ARCTUR, DIGITECH-SI-EAST, Tehnološki park Ljubljana, Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije in DIH AGRIFOOD, ki ga upravlja ITC – Inovacijsko tehnološki grozd Murska Sobota, so sestavili splet storitev, potrebnih za celovito digitalizacijo delovanja, ki vključuje načrtovanje, svetovanja, treninge, opremo za testiranje, laboratorije in kompetence vrhunskih strokovnjakov.

Del ministrstva bo deloval v Mariboru

Prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Dean Korošak vidi EDIH DIGI-SI kot “enega od pospeškov, ki bo univerzo resnično povezal z okoljem”.

Na gospodarskem področju se bodo osredotočali na mikro, mala in srednje velika podjetja. “Naše digitalno stičišče je namenjeno temu, da jim pomaga pri prvih korakih, da začnejo digitalno preobrazbo,” je pojasnil vodja konzorcija Muhamed Turkanović.

Stičišče bo po njegovih besedah delovalo v fizični obliki kot vstopna točka na različnih lokacijah po Sloveniji, kjer se bodo podjetja lahko oglasila po pomoč, na voljo pa bodo tudi virtualni agenti na spletni strani in brezplačni telefonski številki.

To stičišče je eno od skupno dveh v Sloveniji, ki ju v polovičnem delu financira Evropska komisija. Vanj je vključenih sedem obstoječih digitalnih središč, ki so že izvajali te aktivnosti, vključili pa bodo tudi podjetja, ki te rešitve že ponujajo na trgu. Drugo takšno stičišče je v Novem mestu, je pojasnil Turkanović.

Ker ministrica Emilija Stojmenova Duh sama prihaja iz Maribora, je vesela, da je stičišče v tem mestu. “Nenazadnje bo tudi del našega ministrstva deloval v Mariboru,” je povedala. Po njenih besedah bo v tem mestu nov, posredniški organ za digitalno preobrazbo, ki naj bi prinesel okoli 50 delovnih mest.
VIR: STA

Zaradi pojava lubadarja na drevesih v mariborskem Mestnem parku bo potrebno odstraniti okoli 40 smrek pri otroških igralih. S sečnjo bodo pristojne službe začele predvidoma prihodnji teden, zato obiskovalce parka prosijo za razumevanje in upoštevanje omejitev dostopa.

Pojav smrekovega lubadarja v Mestnem parku so na občini po besedah vodje urada za komunalo, promet in prostor Suzane Fras zaznali jeseni letos. Ko so ugotovili veliko razsežnost problema, so skupaj z vsemi pristojnimi službami in organi pripravili načrt sanacije.

Lubadar je že uničil 12 smrek, ki so del starejšega smrekovega nasada pri otroških igralih in promenadi. Večina jih je bila zasajenih konec 19. stoletja in so stare približno 130 let.

Arboristka Tanja Grmovšek je danes pojasnila, da je potreben velik poseg v prostor, saj so ogrožena tudi druga drevesa. Ob odstranitvi okuženih dreves namreč postanejo ostala drevesa v nasadu ranljivejša za nalete vetra in druge vremenske vplive. Zato bo treba odstraniti skupno približno 40 dreves. Nato bodo znova pregledali položaj in potrebi še izvedli kakšne posege, je povedala.

Lubadarji se največkrat pojavijo zaradi milih zim, vročih poletij, sušnih obdobij in smoga. “Predvsem v Mariboru imamo v zadnjih desetletjih zelo neugodne razmere za naša drevesa, ki so zrasla v povsem drugačnih razmerah,” je pojasnila arboristka.

Da bi seznanili javnost z nujnostjo poseka, so na promenadi ta teden postavili razstavne panoje s pojasnili. Sprememba bo namreč velika, saj bodo posekane za park značilne visoke smreke pri igralih. Na tem mestu nameravajo kasneje nasaditi nova drevesa, a po besedah Karin Bejo iz komunalnega podjetja Snaga bo trajalo približno 80 let, da bodo ta drevesa približno takšne velikosti kot zdajšnje.

Posek 40 dreves bo trajal predvidoma dva tedna, odvisno od vremena. “V času, ko se bodo izvajala dela, bo površina zavarovana in takrat bo tudi delno omejena možnost uporabe igrišča,” je pojasnila.

Nova drevesa, ki jih bodo zasadili, bodo prav tako iglavci, a različnih vrst. “Pestrost nasada je namenska, zato da se izognemo temu, kar se nam je zgodilo zdaj. Imeli smo monokulturo, zato je en škodljivec povzročil veliko škodo,” je še povedala Karin Bejo. Za nova drevesa zbirajo tudi donacije.

Ljudi obenem pozivajo, da pregledajo drevesa tudi na svojih zemljiščih in morebiti okužena drevesa takoj odstranijo, da preprečijo širjenje lubadarja. Ogrožene niso samo smreke, ampak so med drugim poškodovani tudi bresti pri Treh ribnikih.

Vodja skupne službe varstva okolja v Skupni občinski upravi Maribor Cvetka Slana je pojasnila, da je Mestni park eden od spomenikov narave, ki je zaščiten po občinskem odloku. V zadnjih letih je pod velikim pritiskom zaradi številnih obiskovalcev, javnih prireditev, hranjenja prosto živečih živali, prihaja pa tudi do konfliktov med sprehajalci in kolesarji. Zato so pred letom dni ustanovili delovno skupino z vsemi deležniki, ki je pripravila začasne upravljavske smernice Mestnega parka.

“Park se je razdelil na cone, predvsem zaradi velikega povpraševanja po organizaciji prireditev v njem. Vsaka cona ima svoj režim, s čimer želimo dodatno zavarovati območje. To ne pomeni, da bomo vse prepovedali, ampak da bomo stvari zasnovali tako, da ne bo velike škode za naravo, hkrati pa bomo lahko obiskovalcem ponudili največ, kar lahko,”
je povedala.
Vir: STA

Prostorska stiska, neustrezna infrastruktura, govorimo o objektu in prostorih Nogometnega kluba Tezno.

Želijo si pomoči mariborske občine, lastnik objektov je namreč Šport Maribor, sami imajo objekt v najemu in zanj plačujejo najemnino. Otrok v klubu je vedno več in radi bi jim zagotovili kvalitetne treninge.

Več v prispevku.

Bili smo na obisku pri Fridi in Edvardu Kalohu, ki sta na nedavnem tekmovanju v Dubaju dosegla izjemne rezultate. Matematiko obožujeta, pravzaprav jima predstavlja igro in komaj že čakata na nova tekmovanja. Odlično se znajdeta tudi pred kamero, poglejte si prispevek.

99-letni Ignac Harb je prvič v življenju pekel kekse, kar mu je bilo posebej všeč. Pekel jih je skupaj s stanovalci taborske enote Doma Danice Vogrinec, ki sodelujejo v skupinah za samopomoč.

Poglejte, kako so uživali in kako veselo je pri njih, ko sodelujejo pri ustvarjanju.

Nekaj fotoutrinkov njihovega ustvarjanja pri peki keksov smo že objavili v članku na TEJ POVEZAVI.

“Vse je v redu, samo ni ok. Ni tak, ko bi rad da je. Vsako leto za UP-ornika s kuhančkom zberem okoli €2000. Letos nekak ne gre. Te pa akcija,” je na družbenih omrežjih zapisal Renato Volker.

“Naj ljudje pridejo na kuhančka”

Vsak večer od 17-19.00 ga najdete na Gosposki, Glavnem trgu, Vetrinjski, Slovenski. “Runde delam… če niste iz MB in bi želeli piti kuhano vino, si ga nabavite kjerkoli pač ste in s SMS upornik5 na 1919 pomagajte nekomu v stiski. Boste videli, da bo boljši okus. Je pa res, da tako dober, kot je moj ne bo,” zapiše. Za tiste, ki ne pijete kuhančka in otroke, pa ima veganske žele bonbone.

FOTO: Marko Pigac

Vesel bo vsakega obiska, s katerim boste še komu polepšali kak dan, predvsem v teh decembrskih dneh.

 

Prizadeti ponudniki na Pristaniški ulici in ponudniki na osrednji mariborski tržnici so zaradi obnove Lenta precej razočarani. Pretok obiskovalcev v tem delu mesta je upadel za več kot 80 %, kar močno vpliva na njihovo poslovanje in obstoj podjetij, poudarjajo. Na občini pa ne storijo ničesar.

Prihodnji vikend bo v Mariboru posebej športno obarvan. Športna zveza Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor organizira Zimski športni vikend. Zunanje in notranje športne aktivnosti bodo tako ponovno razporejene po različnih prizoriščih, udeleženci pa bodo lahko izkoristili številne ugodnosti, od znižanih kart do brezplačnih tečajev in aktivnosti.

Že tradicionalno se večina zimskih aktivnosti športnega vikenda odvija na in pod Pohorjem. Tudi letos bodo udeleženci lahko izkoristili cenejšo vozovnico za smučanje in brezplačen smučarski tečaj za otroke. Cena bo odvisna od trenutnih pogojev in obratovanja prog. Zimskemu športnemu vikendu se tudi letos pridružuje kopališče Pristan.

Letošnja novost med aktivnostmi v Pristanu je potapljanje z jeklenko za otroke. Zimsko dogajanje se bo odvijalo tudi v Ledni dvorani Maribor. Dodatno pa letos v sklopu Zimskega športnega vikenda ponujamo še BMX aktivnosti in plesno božično zabavo.

Moto “Gibaj Maribor”

Celoten program Zimskega športnega vikenda in vsi kontakti ter informacije za predhodne prijave, tam kjer je to pogoj za sodelovanje, so navedeni v uradni brošuri, ki jo najdete tudi na tej povezavi. Tudi letos je “Gibaj Maribor” moto, kateremu sledimo pri organizaciji pestrega športnega programa.

Z njim namreč želijo ljudi spodbuditi, da se tudi v zimskem času udeležijo tako zunanjih kot notranjih športnih aktivnosti in morda poskusijo tudi kaj novega. Zimski športni vikend je zagotovo priložnost tudi za to.

V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor so 2. decembra 2022 in ponovno danes izvedli delavnice izdelovanja novoletnih voščilnic za zaprte osebe.

Delavnic so se udeležili obsojenci zaprtega režima, ki niso vključeni v delo ter priporniki.

Vsak udeleženec je lahko izdelal svojo voščilnico, dodal pri izdelavi kakšno idejo, misel, se prepustil ustvarjalnosti ter v voščilnico vtkal svoje novoletne želje in pričakovanja.

V okviru prostočasnih dejavnosti v zavodu nastajajo tudi ravnotežnostne kocke “Dobra roka” in potekajo še druge priprave na prihajajoče praznike.

V želji po dopolnitvi v zadnjih dveh tednih nižjih zalog krvi so se v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor obrnili po pomoč tudi na pripadnike Slovenske vojske. Ti so se odzvali ter poleg darovanja krvi v danes posebej zanje organizirani akciji tudi obljubili pomoč v obliki promocije krvodajalstva znotraj svojih vrst.

“Kot vedno, so se odzvali družbeno odgovorno ter nam ponudili pomoč in obljubo v obliki promocije krvodajalstva znotraj svojih vrst. Kot prvi je kri daroval poročnik Luka Martinšek in v izjavi k darovanju pozval tudi druge pripadnike Slovenske vojske – termine za darovanje krvi smo jim ponudili prihodnji teden, v ponedeljek in sredo od 7.30 do 12.00 in v torek od 7.30 do 17.00. Tako poročnik Marinšek, kot poročnik Damiš in dr. Kavaš (CTM UKC Maribor) si obetajo dolgoročnega sodelovanja tudi v prihodnje,” so sporočili iz UKC Maribor.

VIR: UKC Maribor

Vabijo tudi ostale krvodajalce

Vse, ki bi tudi želeli darovati kri vljudno iz UKC Maribor prosijo, da se za svoj termin darovanja krvi predhodno dogovorijo na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 479 242 ali 041 320 796, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.

Odvzemni čas: ponedeljek od 7.30 do 12.00 (v kolikor ni planirana terenska krvodajalska akcija), torek od 7.30 do 17.00 in četrtek od 7.30 do 12.00.

VIR: UKC Maribor

Obvestilo krvodajalcem po odvzemu: v primeru, da po odvzemu krvi zbolite, občutite simptome podobne gripi (povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, utrujenost in/ali izpuščaj) ali naknadno ugotovite, da ste bili pred dajanjem krvi v stiku z okuženo osebo, prosijo da to čimprej sporočite transfuzijski ustanovi, kjer ste darovali kri.

Kontakt CTM UKC Maribor: 02 321 29 51 (dopoldan) in 02 321 20 92 (popoldan, sobota, nedelja, prazniki).

VIR: UKC Maribor

 

V enoti Danica Tabor, ki spada k mariborskemu Domu Danice Vogrinec, so danes imeli prav posebno miklavževanje.

Stanovalci, ki sodelujejo v pogovornih skupinah za samopomoč starih, so ob mentorstvu voditeljic teh skupin danes pridno pripravljali različne kekse in drobno pecivo. Recepte jim je pripravil vodja kuhinje. Stanovalci pa so hitro, zagnano in z veseljem zamesili testo, ga razvaljali in oblikovali v različne oblike keksov in kroglic. Pri tem je sodeloval tudi direktor doma.

Recepte so imeli za kekse, narejene iz keksomata (mašin keksi), kokosove poljubčke, kekse z modelčki, medenjake, bučne rogljičke. Nato so jih odpeljali v kuhinjo, kjer jih je vodja kuhinje spekel do konca. Kekse in kroglice so nato ob kavici tudi pojedli. In lahko rečemo tudi mi, da so bili res slastni in da se okusi, da so jih stanovalci naredili z ljubeznijo.

Stanovalci so res uživali ob pripravi keksov in kroglic. Med njimi je bila tudi upokojena kuharica, ki je kekse spretno oblikovala, nekateri stanovalci pa so jih delali pravzaprav prvič. Med takimi je bil tudi 99-letnik, ki je priznal, da kekse dela prvič in da neznansko uživa.