Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Na BK TV se je odvilo finalno soočenje kandidatov za župana oz. županjo Mestne občine Maribor. Gostje so bili: Lidija Divjak Mirnik, Vojko Flis, Franc Kangler in Saša Arsenovič.

Kateri so ključni projekti županskih kandidatov?

Saša Arsenovič je povedal, da so prioritetni projekti najprej vezani na vzgojno varstvene in izobraževalne ustanove: “Sedaj smo morali počrpati EU denar, sedaj pride čas, da gremo pravilno graditi nove svetle vrtce, nove šole. Tam, kjer se nam povečuje prebivalstvo. Dokončali bomo zdravstveno postajo Magdalena, pričeli graditi zdravstveno postajo Tezno. Upam, da bomo našli sogovornika Ministrstva za zdravja in pravilno umestili v prostor tako UKC kot izobraževalnr programe medicinske fakultete.”

Vojko Flis je kot primarni projekt izpostavil ureditev vode v tistih predelih mesta, kjer te nimajo in to označil kot sramotno. “Takoj za tem je potrebno poskrbeti za vrtce in šole, osnovne šole je potrebno vzdrževati, Maribor je vendarle univerzitetno mesto in je ponosen na to, da ima znanje v tem mestu dodano vrednost.”

“V nedeljo bomo odločali pravzaprav o naši prihodnosti. Imamo dva, ki sta svojo priložnost že imela in pokazala, kaj znata in imamo dva, ki prinašava spremembo,” je povedala Lidija Divjak Mirnik in dodala: “Gremo na pot, ki si jo Maribor zasluži, to je pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti.” Med drugim se ji zdi ključno: “Dali bomo štipendije vsakemu dijaku v Mariboru, zato, da bomo tudi mlade obdržali v mestu.”

Franc Kangler je dejal: “Pomembno je sledeče, ne glede na to, kdo bo župan, je najbolj pomembno to, da počrpamo evropski denar. 2021-2027 tukaj imamo EU denar v tej finančni perspektivi. Te projekte, ki jih je Arsenovič naštel, so nekateri v zaključni fazi, nekateri pa v začetni. In te bo potrebno sfinancirati in zaključiti in dobiti EU denar, to je prva naloga, da si mariborska občina opomore, in tudi občani. Potrebno bo začeti obnavljati tudi ceste.” Prepričan je, da se premalo naredi za mlade.

Finalno soočenje si lahko ogledate spodaj:

Soočenje je bilo pripravljeno v sodelovanju osrednjih mariborski medijev BK TV, Lokalec.si, Večer, Radio City  in Maribor24.si. 

Podjetja, ki delajo v okviru holdinga, posodila denar Marpromu

Kandidati so se dotaknili Javnega holdinga Maribor. Velikokrat se poudarja, da je bil ustanovljen kot boljši servis občanom, velikokrat se govori o dobičkih. Trenutnega župana Sašo Arsenoviča smo povprašali, ali mu je znano, zakaj je moral Marprom vzeti nekaj manj kot pol milijona evrov kredita. “Če ciljate na zadnje obdobje, pa ni najel kredita pri bankah in zato plačeval obresti, ampak se je pokazal dober namen in dosežen cilj holdinga, da so lahko podjetja, ki boljše delajo v okviru holdinga, posodila denar Marpromu, tako da ni šlo naprej v obremenjevanje proračuna.” Konkretno ni znal pojasniti, čemu je bil denar namenjen.

“Moje stališče je jasno, za delavce je potrebno poskrbeti, če je potrebno vzeti kredit za regres, ga je potrebno vzeti, ker si ljudje, ki zelo pridno delajo, če govorimo o Snagi, Nigradu, tudi Marpromu, zaslužijo, da se jih korektno plača,” je to pokomentirala Lidija Divjak Mirnik. Dodala je, da je holding postal “molzna krava brez dna”. Problem vidi v tem, da so se stroški, ki jih firme plačujejo holdingu, povečali tudi za sto odstotkov: “Plan je bil dober,  na papirju je izgledal zelo dobra rešitev, ampak v praksi se je zadeva izjalovila.”

“Holding je na nek način umetno tvoril dobre rezultate”

Franc Kangler je odgovoril na vprašanje, ali bi morali zato zaprositi odobritev pri županu ali mestnem svetu: “Ne, saj poznamo zakon o gospodarskih družbah, Marprom je sestavni del holdinga, se pravi, da direktor Marproma odgovarja direktorju holdinga, in če je direktor holdinga odobril posojilo oz. finančno pomoč, ki se bo na nek način obračunala in vrnila, potem tu ne gre za bremenitev občinskih sredstev, ampak je to stvar poslovanja med holdingom in Marpromom. Jaz sem prepričan, da so se odločili za pravo potezo, glede na to, da je zima pred vrati in da Maribor potrebuje zimski turizem, Mariborčani bi radi smučali in če je šel denar za ta namen, da bodo zagnali zimsko sezono, potem je v redu.” 

Dodal pa je, da se mu zdi nesmiselno, da se nekdo pohvali, kakšne dobre rezultate ima holding: “Holding je na neki način umetno tvoril dobre rezultate, imajo podjetja, ki delajo v holdingu, delajo pa kdo? Nigrad, Snaga, Vodovod, Energetika, Pogrebno podjetje. Če bi šli njihove prihodke gledati zadnjih deset let, so vsako leto večji, zato bomo pričakovali, da so večji tudi prihodki holdinga.”

Kangler je izpostavil skrb, da je MOM v finančnih težavah in da od niti ene banke ni dobila premostitvenih kreditov.

Delavci nekaterih podjetij naj bi razmišljali o stavkah

Vojka Flisa smo povprašali, ali meni, da so dobički posledica tega, kar občani na višjih položnicah plačujejo: “Seveda, saj se holding v pretežnem delu financira iz žepov meščank in meščanov. Nenavadno je, da nekatera podjetja, po tem, kar slišimo, izkazujejo primanjkljaj. Najbrž je bil holding ustanovljen tudi zato, da je poslovanje podjetij znotraj holdinga relativno nepregledno. Slišimo pa, da so dobički takšni, da to nekako ne gre skupaj, da iz lastnega žepa plačujemo te dobičke, delavci pa so na robu preživetja.” Po njegovih informacijah so delavci razmišljali tudi o stavki. Arsenovič je zavrnil, da naj bi nekatera podjetja izkazovala primanjkljaj.

Meni, da je bil Alan Perc upravičeno razrešen

Arsenovič je v preteklosti večkrat izrazil nezadovoljstvo nad Alanom Percem, nekdanjim direktorjem Energetike Maribor. Tema, ki je dolgo razburjala občane in na katera vprašanja še danes nismo dobili vseh odgovorov. Povprašali smo ga, ali meni, da so Perca nadzorniki upravičeno razrešili. “Več kot upravičeno,” je dejal in dodal: “On je bil pravno pravilno razrešen, potem pa je prišlo do druge točke, kjer se je bilo potrebno pogovoriti o delovno pravni pogodbi in so javnost in svetniki pred mano izvedeli za ta  dogovor, ki pa je bil vsekakor boljši  kot tožba, ki je grozila za 360.000 evrov.” 

Vprašanja so za županske kandidate pripravili tudi na Večeru, zastavil jih je Aljoša Peršak: 

Vprašanje za Franca Kanglerja: Od vseh županskih kandidatov imate največ izkušenj z nacionalno politiko. Kako si razlagate dejstvo, da vladajoča stranka Gibanje Svoboda ni podprla Arsenoviča. Kaj si osebno mislite, da so razlogi za to? Mu štejete to v plus ali minus?

“Ne v plus ne v minus, vsaka politična stranka ima svoj program, svojo vsebino. Na predzadnjih volitvah je gospod Arsenovič, če se ne motim, kandidiral na predlog SMC s podporo. Vem, da se je enkrat ali dvakrat dobil z Golobom, kaj je bila tema pogovora, lahko tukaj pojasni gospod Arsenovič. Jaz mislim, da gospod Golob želi imeti v Mariboru svojega župana, zato ima svojega kandidata oz. ima zraven še kandidatko. Če je to njihova dobra politična igra, se bo prav gotovo 20. novembra izkazalo, ali je bila poteza Svobode dobra. Jaz sem prepričan bolj ne kot ja.”

Vprašanje za Vojka Flisa: Vi pa ste kandidat Svobode in v soočenjih napadate le župana Arsenoviča, med tem, ko ste do vašega glavnega konkurenta za drugi krog  Kanglerja zelo prizanesljivi. Kako naj si to razlagamo? Prosim za konkreten odgovor. Ali verjamete Kanglerju, da je bil iskren, ko je na Večerovem soočenju obžaloval radarje?

“Gospoda Arsenoviča ne napadam. V dialogu z mano, milo rečeno, ima kakšen zdrs, in na to se je potrebno odzvati. Kadar je gospod Kangler z mano v dialogu, ni nikoli žaljiv, kar se pa tiče tega, kdo je tekmec na predvolilni tekmi, ko gre za volitve … Danes je gospod Arsenovič povedal, da njegova ekipa računa, da bo izvoljena v prvem krogu, tako da je očitno, da imajo različni ljudje, različne poglede, kdo so tekmeci med seboj. Ja, seveda verjamem, zakaj pa ne, saj je dal težke izkušnje skozi in iz njih je vendarle potegnil neke zaključke.”

Vprašanje za Lidijo Divjak Mirnik: Kot podpornica Gibanja Svoboda v soočenju zelo šparate gospoda Flisa. Ali se vam zdi človek, ki se je o podpori za kandidaturo pogovarjal z dvema strankama, iskren ali preračunljiv, in čigav poraz bo, če gospod Flis ne bo zmagal na teh volitvah ali se celo ne bo uvrstil v drugi krog. Bo to poraz Gibanja Svoboda in premiera Goloba?

“Jaz verjamem, da bodo ljudje 20. novembra, v nedeljo, odločili tako, kot mislijo, da je prav, zato, ker znajo Mariborčani razmišljati s svojo glavo, to so že neštetokrat dokazali in na teh volitvah bo ultimativna zmaga dobrega nad zlom, svetlobe nad temo, zato, ker se bo Maribor v nedeljo zbudil osvobojen.”

Vprašanje za Saša Arsenoviča: Iz vaših duelov z gospodom Flisom, ki jih je več, kot z gospodom Kanglerjem, lahko razberemo, da se gospoda Flisa bistveno bolj bojite, kot morebitnega nasprotnika v drugem krogu. Se bojite, da bi vam lahko odnesel celo zmago, ob enem pa se ne bojite tega, da bi vam zaradi vašega odnosa do gospoda Flisa, premier Golob še bolj zaprl vrata, če boste ponovno župan?

“Vsekakor cenim gospoda Goloba, razumem to, kot eno volilno bitko, če on ni podprl mene, ima svojega kandidata, je moja legitimna pravica, da pokažem v soočenjih to, kar mislim, da smo naredili v tem mandatu, kar mi gospod Flis ves čas relativizira, če bi šli gledati število, kolikokrat je omenil moje ime v slabem kontekstu in od gospoda Kanglerja bi prišli do odgovora, ki ga prej niste dobili, ko ste vprašali konkretno. Drugo vprašanje je bilo, če se koga bojim, ne nobenega se bojim in se nikoli nisem. Sem edini nestrankarski kandidat, edini, ki sem preveril voljo ljudstva, zbral podpise, vsi drugi so se dali kandidirati s strani strank. Sem tudi drugače neodvisen, delam samo za vse občane in pričakujem, da ljudje vidijo, slišijo, čutijo, kaj se je v zadnjih štirih letih zgodilo, kakšno je bilo mesto pred štirimi leti in kakšno je danes, in ta zasluga gre seveda mojim vsem sodelavcem, direktorjem javnih podjetij, zavodom, za kar se jim tudi zahvaljujem.”

 

 

Več sledi.

 

Mestna občina Maribor je sporočila, da bo dobila od države v last Račji dvor.

“Z veseljem vam sporočamo, da bomo s strani države v last prejeli znameniti dvorec Račji dvor, nekoč že priljubljeno turistično točko. Dvorec predstavlja izjemno kulturno dediščino, njegova obnova pa udejanja vizijo oživljanja mestnih vinorodnih gričev (Kalvarije in Piramide) ter Mestnega parka.” so sporočili.

Račji dvor nameravajo obnoviti in napolniti z muzejsko, gastronomsko in prireditveno ponudbo. Ob dvoru pa nameravajo narediti izhodiščno točko za kolesarje, pohodnike in konjenike.

Nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki ponovno kandidira na lokalnih volitvah za mariborskega župana, se je danes udeležil predčasnih volitev.

Franc Kangler je dejal, da je odšel na predčasne volitve, “glede na to, da sem z mojo ekipo v polnem teku in da ni nobena skrivnost, da imam še malo kmetijo, in če bo vreme in bog dal, imam v nedeljo še kaj za postoriti. Da se ne zmotim takrat z volitvami, sem izkoristil to priložnost.”

Pričakuje, da bo v drugem krogu

V Mariboru je kar 15 kandidatov za župana, zato se lahko pričakuje, da bo tudi drugi krog volitev. Kangler odgovarja na vprašanje, s kom želi biti v drugem krogu: “Bodimo realni, ankete so eno, glas ljudstva je drugo. jaz pričakujem, da se bom uvrstil v drugi krog, kdorkoli bo v drugem krogu, bom vesel. Volitve so stvar dialoga in ljudje se bodo odločali na podlagi programa in vsebine, zaupanja v kandidata. Gledam naprej, ne oziram se na preteklost. Jaz sem prepričan, da lahko Mariboru marsikaj ponudim, kot smo že doslej.”

“Boril sem se za Maribor in borim se še naprej”

Pravi, da ne gre toliko samo za vztrajnost, “ampak za politično kilometrino v preteklosti. Tudi aktualni župan lahko pove, da sem tudi kot državni sekretar služil Mariboru in Sloveniji. Vedno, ko sem bil v Državnem svetu, sem si prizadeval za skladnejši regionalni razvoj Slovenije. Boril sem se za Maribor in borim se naprej za mesto Maribor, za ljudi.”

Franc Kangler ocenjuje letošnjo kampanjo kot dobro

Letošnjo kampanjo ocenjuje kot dobro

Samo letošnjo kampanjo ocenjuje kot dobro “proti pričakovanju. Moram reč, da sem bil presenečen, ni bilo nizkih udarcev, da nekdo malo pošlata aktualnega župana, to si pa zasluži. Moram reč, da ne morem niti enega izpostaviti, da bi bil do drugega žaljiv. Če si aktualni župan, moraš sprejeti tudi kritiko, očitke. In seveda, moraš dati tudi odgovore na tisto kritiko. To se dogaja na soočenjih oziroma se je dogajalo.” Na vprašanje, zakaj je v Mariboru kar 15 kandidatov za župana, pa pravi: “Zato, ker marsikomu ni vseeno, kam gre za svet in, predvsem, kam gre Maribor. Po mojem prepričanju je Mariborčane veliko motilo, da se je gradilo samo v centru, strogem centru.”

Zadnja dva dneva, ki sta na voljo za predvolilni boj, bo izkoristil za udeležbo na soočanjih. Tako Kangler pravi, da se bo udeležil še današnjega soočenja na BK TV in jutrišnjega na POPtv in da bo to dovolj, da ljudje ocenijo kandidate.

V Mariboru so danes podpisali pogodbo z gospodarskim ministrstvom za sofinanciranje posodobitve žičniških naprav in druge infrastrukture na Mariborskem Pohorju in Arehu. Med odobrenimi projekti na državnem razpisu za razvoj in prestrukturiranje slovenskih smučišč so namreč tudi načrti mariborskega Marproma.

V okviru projekta bodo po besedah direktorja mariborskega javnega podjetja Marprom Ranka Šmigoca med drugim zgradili vmesno postajo krožno-kabinske žičnice in novo štirisedežnico Ruška, postavili tri gibalne parke, uredili tri dodatne kolesarske proge in progo za gorske gokarte ter zamenjali blagajne za prodajo kart. “Ta pogodba omogoča nadaljnji razvoj Pohorja,” je dejal Šmigoc ob današnjem podpisu pogodbe na sedežu Mestne občine Maribor.

Vrednost projekta je blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje s strani ministrstva v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov. Ostalo bosta prispevali Mestna občina Maribor in Marprom.

Pogodbo je danes v imenu države podpisal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Matevž Frangež. Kot je dejal, želi država s tem razpisom podpreti slovenske gorske centre, da bodo lahko krepili ponudbo čez vse leto.

Na razpis za dobavo, montažo in izgradnjo srednje postaje krožno-kabinske žičnice se je sicer prijavilo le podjetje Leitner, ki je leta 2009 postavilo že sedanjo gondolo. Njegova ponudba je znašala nekaj manj kot 2,46 milijona evrov, kar je malo nad predvidenimi skoraj 2,45 milijona evri, zato se z njim še pogajajo. “Pogajanja še tečejo in verjamemo, da bodo uspešno zaključena,” je danes povedal Šmigoc.

Razpis za sedežnico Ruška, ki je zdaj vlečnica s sidri, nameravajo objaviti razpis za izvajalca konec letošnjega leta.

Projekt mora biti zaključen do konca prihodnjega leta. Šmigoc je pojasnil, da imajo za oba gradbena projekta že pridobljeno gradbeno dovoljenje in po najbolj optimističnem scenariju bi se gradbena dela lahko začela v decembru. Na letošnjo zimsko smučarsko sezono naj ne bi imela vpliva.

Frangež je ob tem tudi izrazil načelno podporo načrtom mestne občine za revitalizacijo Račjega dvora pod Kalvarijo na drugi strani mesta. Trenutno je namreč v medresorskem usklajevanju načrt za prenos lastništva tega objekta z države na občino.

Račji dvor, v katerem so trenutno stanovanja, nekoč pa je bila gostilna, namerava občina napolniti z novimi vsebinami za obiskovalce kot del turistične ponudbe, ki bo povezala griče na severni strani Maribora, Mestni park s Tremi ribniki in hipodrom v Kamnici.
Vir: STA

Danes ob 13.23 uri je v Mariboru, na križišču Ljubljanske ulice in Proletarskih brigad prišlo do prometne nesreče.

Po poročanju SPIN-a je danes nekaj pred pol drugo uro popoldan prišlo do prometne nesreče v Mariboru. Kot so nam sporočili bralci se je prometna nesreča zgodila na križišču Ljubljanske ulice in Proletarskih brigad, kjer sta trčila avtomobila. Na kraju dogodka so policisti.

V dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo nocoj potekala slovesnost ob dnevu generala Rudolfa Maistra in 30. obletnici 72. brigade Slovenske vojske. Na njej bodo podelili spominska priznanja generala Rudolfa Maistra, ki jih Mestna občina Maribor podarja skupaj z Občino Kamnik in Zvezo društev general Maister.

Na slovesnost vabita župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in poveljnik 72. brigade Slovenske vojske ter Vojašnice generala Maistra brigadir Boštjan Baš. Slavnostni govornik bo državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved.

Dan generala Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik

Spominska priznanja bodo po napovedih prejeli Orkester Slovenske vojske, upokojeni brigadir in podpredsednik Društva generala Rudolfa Maistra Maribor Ernest Anželj, podpredsednica Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Irma Benko in Aljaž Verhovnik iz Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj.

Dan generala Rudolfa Maistra, 23. november, je slovenski državni praznik od leta 2005, ni pa dela prost dan. To je tudi eden od štirih spominskih dni Mestne občine Maribor.

Obeležuje se v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister (1874-1934) s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem je dosegel, da je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.
VIR: STA

Včeraj je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pozdravila in kot prostovoljka izobraževala udeležence delavnic za pridobitev in razvoj digitalnih kompetenc starejših.

Projekt z imenom Mobilni heroji, ki ga Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo izvaja v sodelovanju s socialnim podjetjem Simbioza Genesis, se je včeraj namreč ustavil v Rušah.

Vozilo Simbioze je opremljeno za mobilne delavnice digitalizacije

Starejši prebivalci, predvsem v starosti nad 65 let, so skupina z nižjimi digitalnimi kompetencami. K temu močno prispeva tudi oddaljenost od urbanih središč. Zato se je Služba vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo odločila podpreti projekt, ki bi usposabljanja na področju digitalnih kompetenc pripeljal bliže tem ranljivim skupinam in ga poimenovala Mobilni heroji. Partnerja je Služba našla v socialnem podjetju Simbioza Genesis, ki ima že dolgoletno tradicijo pri izobraževanjih in usposabljanjih starejše populacije. Mobilna enota potuje po manjših slovenskih krajih in tako delavnice pripelje k zainteresiranim starejšim v njihovo okolje. Ti lahko tako krepijo svoje osnovne digitalne kompetence za varno in samostojno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Uporaba teh tehnologij starejšim omogoča bolj kakovostno življenje in tudi večjo neodvisnost, boljšo informiranost, dostop do različnih vsebin in inovativnih storitev, predvsem pa jim prinaša večjo vključenost v družbo z zmanjševanjem socialne izključenosti in njihovo aktivno udeležbo.

Zainteresirani starejši se v okviru projekta Mobilni heroji lahko udeležijo dveh osnovnih delavnic in štirih naprednih, ki se na posameznih lokacijah prilagodijo glede na predhodno znanje udeležencev. Zajemajo usposabljanja in krepitev osnovnih digitalnih kompetenc za varno in samostojno uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, individualno podporo na terenu pri uporabi digitalnih orodij, ozaveščanje o digitalnih tehnologijah in varni rabi spletni orodij ter podporo pri reševanju izzivov, povezanih z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij. Udeležencem, ki nimajo lastne opreme, so v okviru delavnic projekta Mobilni heroji na voljo pametni telefoni in tablični računalniki.

Delavnica v Rušah je bila dobro obiskana.

Skupina prostovoljk poskrbela za individualno vodenje posameznikov na sicer skupni delavnici

Klavdija Podlesnik, sicer profesorica biologije in kemije ter mentorica prostovoljne medgeneracijske dejavnosti  na Gimnaziji in srednji šoli za kemijo in farmacijo Ruše, vodi prostovoljke, ki so bile tudi včeraj na delavnicah in pomagale starejšim pri usvajanju digitalnega znanja. Poudarila je, da je pomembno, da se generacije srečujejo in izmenjujejo znanje, predvsem pa, da mlajši učijo starejše digitalna znanja. Ob tem pa tudi, da prinašajo drug drugemu vrednote iz svojega okolja, od topline in dobrosrčnosti.

Najnovejša raziskava, ki jo je agencija Mediana opravila za medijsko hišo BK TV in spletni medij lokalec.si, je pokazala, da je v drugem krogu Vojko Flis najresnejši protikandidat Saši Arsenoviču. Franc Kangler v drugem krogu za Arsenovičem zaostaja 12 odstotkov, medtem ko Flis le dobre štiri. Če si Mariborčani želijo spremembo, bi morali voliti za Vojka Flisa, kot kaže raziskava, namreč Kangler v drugem krogu nima možnosti.

Flis edini, ki ima možnost, da bi lahko premagal Arsenoviča v drugem krogu in v mestu prinesel spremembe

V raziskavi nas je zanimalo predvsem, kako so razporejene moči v morebitnem drugem krogu, kdo lahko koga premaga. Vojko Flis je, sodeč po raziskavi Mediane, resen protikandidat v drugem krogu proti Saši Arsenoviču. Vprašani Mariborčani so, če bi izbirali med Sašo Arsenovičem in Vojkom Flisom, odgovorili, da bi v drugem krogu glasovali v 39 odstotkih za Arsenoviča, v 34,2 odstotka pa za Vojka Flisa, ostali odstotni delež vprašanih pa ali ni želel odgovoriti, ne bo volil ali pa še ne ve, koga bi volil.

Zanimivo bo, kdo sploh bo prišel v drugi krog, glede na to, da je kar 25 odstotkov vprašanih še neopredeljenih.

Če bi se drugi krog odvil med Francem Kanglerjem in Vojkom Flisom, bi 43,7 odstotka vprašanih oddalo glas Flisu, Kanglerju pa bi glas namenilo 31,3 odstotka vprašanih. Ostali so ali neopredeljeni ali ne bi glasovali ali pa svojega odgovora niso želeli deliti.

Kangler v drugem krogu ne more premagati Arsenoviča

Med Sašo Arsenovičem in Francem Kanglerjem pa bi se moči v drugem krogu, sodeč po raziskavi Mediane, razdelile tako: Saša Arsenovič bi dobil 41,3 odstotka glasov, Franc Kangler pa 32,4 odstotka. Ostali odstotni delež vprašanih ali ni želel odgovoriti, ne bo volil ali pa še ne ve, koga bi volil.

Kot kaže, je vsak glas za Franca Kanglerja izgubljen pri zamenjavi trenutno aktualnega župana Arsenoviča v drugem krogu, saj bi Kangler težko presegel realno še dosegljivih 32 odstotkov.

Kar 25 % volivcev v Mariboru še neodločenih 

V raziskavi so ugotovili, da je tudi za prvi krog 25 ljudi neopredeljenih. Kot kaže, se bodo ljudje morali odločati med spremembo, ki ji jo prinaša Vojko Flis, ki ima edini realne možnosti v drugem krogu, ali pa med nadaljevanjem mandata Arsenoviča.

Podatki javnomnenjske raziskave kažejo, da je neopredeljenih še 25 odstotkov vprašanih volivcev v Mariboru. Mediana je za našo medijsko hišo Mariborčane anketirala včeraj, 16. 11., in predvčerajšnjim, 15. 11. Vzorec ljudi, ki je sodelovalo, je 530, uporabilo se je metodo CATI+CAWI – telefonsko in spletno anketiranje. Šlo je za polnoletne prebivalce Mestne občine Maribor, populacija je po spolu, starosti in izobrazbi reprezentativna za Mestno občino Maribor. Največja možna standardna napaka ocene deleža (pri deležu 50 %) znaša 2,2 %.

Sistem souporabe koles Mbajk v MO Maribor deluje od meseca aprila in potrjuje, da gre za praktično in okolju prijazno dopolnitev javnega potniškega prometa, saj beleži že več kot 16.000 uporabnikov s skupno več kot 343.600 opravljenimi vožnjami. Največ izposoj v enem dnevu je bilo 10. oktobra, ko je bilo s kolesi opravljenih 3623 voženj.

MO Maribor je skupaj s podjetjem Europlakat, ki je z MO Maribor v javno-zasebnem partnerstvu, v teh dneh postavila še dve dodatni postajališči za kolesa, in sicer na križišču Ljubljanske in Focheve ulice ter na Poljanah ob Prometni šoli Maribor. Postaji bosta začeli obratovati predvidoma v petek, 18. novembra.

V sistem, ki deluje 24 ur na dan vse dni v letu bo tako od petka naprej tako vključenih 23 postaj z 230 kolesi, ki so razporejene po širšem središču mesta.

V prihodnje so dodatne postaje predvidene še na desnem bregu Drave ob stanovanjskih naseljih na območju Tabora, Studencev, Pobrežja in Tezna. Časovni okvir širitve in mikrolokacija dodatnih postaj še nista natančno določena. Se bo pa pri širitvi sistema upoštevalo, da med postajami ne sme biti več kot 400 do 500 metrov razdalje.

Izposojo lahko opravijo preko terminala na postaji ali preko mobilne aplikacije Mbajk. Razpoložljivost prostih koles in ključavnic za vsako od postaj uporabniki lahko preverijo na terminalu ali preko mobilne aplikacije. Uporabniki storitve ob letni registraciji plačajo 3 evre, ki se štejejo kot dobropis, nato pa si kolesa za posamezne vožnje izposojajo brezplačno, saj je brezplačna vsaka prva ura izposoje ob neomejenem številu izposoj.

Uporabniki lahko registracijo v sistem uredijo na spletni strani www.mbajk.si.

“Sporočamo, da klub Wetrinsky danes žal zapira svoja vrata,” so zapisali na Facebooku. Njihovo sporočilo za javnost objavljamo v celoti.

Konec meseca oktobra smo najemodajalcu poslali odpoved pogodbe, o čemer smo razmišljali že dlje časa. Razlogov za to je več. Vse se je začelo, ko nam je bil odvzet privilegij prirejanja elektronskih dogodkov v večjih skupnih prostorih, ki kot prostor za prireditve služijo vsem uporabnikom stavbe.

Ob koncu prejšnjega meseca nam je upravitelj zaradi neuradne pritožbe soseda glede motenja javnega reda in miru v času enega izmed dogodkov poslal opomin pred odpovedjo pogodbe. Ker ne želimo povzročati problemov in delovati v prostorih, kjer nismo zaželjeni, smo pogodbo odpovedali. Pri tem smo navedli, da lahko prostore zapustimo nemudoma, v kolikor je Narodnemu domu Maribor to v interesu ali pa se držimo pogodbenega (dvomesečnega) odpovednega roka. V skladu z opovednim rokom smo se dogovorili, da prostore zapustimo z datumom 2. 1. 2023.

Od takrat sta se žal zgodila dva nesrečna pripetljaja. Na petkovem dogodku je prišlo do materialne škode v toaletnem prostoru, katere sanacija že poteka, včeraj pa do obiska policije zaradi prijave kršitve reda in miru s strani prebivalca, ki živi v okolici. To je bil tudi prvi obisk policije na podlagi prijave v dobrih dveh letih, odkar delujemo v prostorih Vetrinjskega dvora. Poleg nas so bili tudi policisti začudeni in prepričani, da je prijava povsem neupravičena, zato ni bila v tem primeru izrečena nobena globa, niti opozorilo.

Danes smo s strani upravitelja prejeli dopis, da moramo prostore zaradi uničenega inventarja in ponovne pritožbe stanovalcev zapustiti nemudoma.

Prvi naj vrže kamen, kdor je brez greha. Mi ga ne bomo. Zavedamo se, da je imel upravitelj z nami več problemov kot z drugimi uporabniki stavbe. Zavedamo se, da so množično obiskani dogodki za vse uporabnike stavbe mnogokrat moteči. Na dogodkih, ki so tako obiskani kot naši in med drugim potekajo tudi v nočnem času, tu in tam pride do kratenja nočnega miru okoliških prebivalcev ter kakšnega, sicer popravljivega, poškodovanja inventarja. Na to smo vedno skušali biti pozorni, a se zavedamo, da je to včasih premalo.

Materialno škodo smo vedno sanirali, pravtako smo vedno komunicirali z ljudmi, ki jim je bil kraten spanec ter v redkih primerih njihovih opozoril tudi zmeraj nemudoma ukrepali.

Razen zgoraj omenjenega dogodka ali rednih pregledov nismo nikoli gostili policije ali reševalcev. Pri nas ni bil nikoli nihče fizično poškodovan. Upamo si trditi, da so se naši gostje vedno počutili varno in sprejeto. Nikogar nismo diskriminirali. Gostili smo okrogle mize z različnimi družbeno perečimi temami in bili vedno pripravljeni na spoštljiv javni diskurz.

Klub Wetrinsky si je od leta 2020, ko smo začeli z izvajanjem programa, prizadeval kreirati kakovostne alternativne vsebine, katerih ciljna publika so bili predvsem mladi. Iskreno si ne bi upali želeti bolj čudovitih obiskovalcev. Kljub temu da nas je bilo veliko, je bil nivo komunikacije, medsebojnega spoštovanja in kulture druženja na zelo visoki ravni. Pri nas so se sklepala prijateljstva, razvijale romance in rojevale ideje. Seveda se je tu in tam zgodil kakšen manjši incident, vendar si upamo trditi, da mnogo redkeje kot v drugih lokalih in klubih na ravni države in širše. Skrb za zagotavljanje kulturnega vzdušja, občutkov varnosti in sprejetosti so bila vedno naša glavna prioriteta.

Žalosti nas, da v urbanem okolju, v tem primeru centru mesta Maribor, posameznik, ki želi mir, vedno nadvlada množico željnih druženja, kljub temu, da rešitev njegovi nespečnosti predstavlja produkt, ki je cenejši od skodelice kave – ušesni čepki. Žalosti nas, da je vrednost materialnih dobrin očitno večja od zdrave in zadovoljne družbe. Žalosti nas, da mladi Slovenci odhajajo v Berlin, Amsterdam in London, kjer te stvari razumejo. Upamo, da smo v času našega delovanja ta proces vsaj nekoliko upočasnili.

Vse kar si želimo je mesto, ki živi. Mesto, ki mladim ponuja varno družabno okolje, različne možnosti kulturnega udejstvovanja in družabnega razvoja – tudi in predvsem skozi druženje ter zabavo.

Še naprej si bomo prizadevali k vzpostavitvi skupnosti, kajti želimo si živeti v inkluzivnem svetu, kjer se nikogar ne zapostavlja, kjer skupaj gradimo boljši jutri in kjer se gledamo iz oči v oči.

Za vse te lepe trenutke, ki smo jih doživeli skupaj bi se na prvem mestu radi zahvalili Narodnemu domu Maribor, ki nam je omogočil ustvarjanje programa v prostorih Vetrinjskega dvora in prenašal vse vrste naših kapric in prekoračitev. Radi bi se zahvalili naši ekipi – čudovitim sodelavcem, vsem izvedbenikom dogodkov, programskim sodelavcem, glasbenikom in vizualnim ustvarjalcem, ki so nam pomagali peljati to zgodbo v višave. Najbolj od vseh pa se zahvaljujemo vsem obiskovalcem za spoštljivost, čudovito vzdušje ter za nasmehe na naših in vaših obrazih.

Upamo, da se v prihodnosti naše poti spet srečajo. Do takrat vam želimo vse najboljše.

Vaš Klub Wetrinsky, Tovarna urbane kulture

FOTO: Janez Klenovšek

V Piratski stranki na lokalnih volitvah v Mariboru prvič kandidiramo. Zavzemamo se za otvoritev muzeja NK Maribor, otvoritev brezplačnega občinskega parkinga v Melju z brezplačnim prevozom v center mesta, ponovno oživitev mestnega jedra in povrnitev Festivala Lent v polni izvedbi.

Prvič ponujena Piratska alternativa

V Piratski stranki se prvič podajamo na lokalne volitve. V Mariboru za županjo kandidira Nina Beyokol, podpredsednica Piratske stranke, ki ji je žreb številk določil št. 14, občanom: “Prihajam iz navadnih, delavskih vrst in sem ena izmed nas. Brez umazane politične kariere, brez interesov po tem, da postanem nov vodja mafijske združbe na čelu mariborske občine. Nagovarjam vas kot mama, kot samozaposlena, kot Mariborčanka, kot Piratka.

Kot nova županja Maribora bom:
● vzpostavila nogometni muzej NK Mariboru po vzoru Barcelone,
● na območju Melja uredila brezplačno občinsko parkirišče in prevoz do mestnega jedra,
● ponovno oživela mestno jedro in vrnila Festival Lent v polni izvedbi, se zavzemala za ohranitev Pekarne na sedežu, kjer je sedaj,
● uredila javni promet, ki bo deloval, kot mora, in bo dostopen vsem občanov, uvedla vodne taksije po vzoru Amsterdama,
● spodbujala socialno podjetništvo, skozi tega pa ponujala priložnost za delo tudi občanom na socialnem robu skupnosti,
● poskrbela, da se občani ne bodo rabili voziti na delo v Avstrijo, saj bo v našem mestu dovolj enakovrednih priložnosti.”

Pirati ciljamo na mlad mestni svet

Kandidatko za županjo Mestne občine Maribor podpiramo tudi kandidati z liste Piratske stranke za mestni svet, ki nam je žreb namenil številko 17. Listo predstavljamo predstavniki mlajše generacije, to smo, po vrstnem redu:

● Nina Beyokol, kandidatka za županjo,
● Gašper Nitraljevski, vodja odnosov z javnostmi Piratske stranke, študent/samozaposlen, lokalne teme: izobraževanje, mladi, otroci,
● Petra Kovačec, podpredsednica Piratske stranke, zaposlena, Svetovalka v Službi Vlade RS za digitalno preobrazbo, lokalne teme: zdravstvo in socialno varstvo, kultura, okolje in narava, in
● Miha Kager, vodja projektov v digitalni agenciji, zaposlen, lokalne teme: prostorski razvoj, gospodarstvo in turizem.

Piratski program v Mariboru

O oživitvi mesta

Maribor naj ponovno postane mesto kulture in festivalov. Vrnili bomo izvedbo Festivala Lent v polni obliki, kot je bila to navada leta pred tem. Zagotovili povratek festivalov, ki so v preteklosti že odlično potekali. Maribor naj postane prestolnica kulinarike, na tem področju imamo odlične potenciale, zavzemali se bomo za povezavo med turizmom in gostinstvom. Prav tako je izredno pomembno, da se z omenjenimi vrnitvami festivalov Mariborčankam in Mariborčanom začne vračati to, kar jim manjka – smeha, radovanja in veselja. Maribor je naše mesto!

O prometu

Ureditev zaprtja Koroške ceste je dvorezen meč. Strinjamo se lahko, da je bila prometna ureditev pred zaprtjem precej slaba, to je dejstvo. Ureditev Koroške ceste z zaprtjem in fontano ter zametki dogajanja javnega življenja ni bila slaba ideja, a je bolj kot za dobrobit mesta in občanov služila zasebnim interesom.

Promet v Mariboru je slabo urejen, vsi pa se vrtimo v začaranem krogu. Lent naj ostane odprt. Javni prevoz je tudi v center mesta slabo urejen. Linije so nefrekventne, avtobusi pa vozijo prazni. Cena je občutno predraga in slabo dostopna. Ureditev je nujno potrebna. Pirati se zavzemamo za ureditev brezplačnega parkirišča na območju Melja, od koder bodo organizirani celodnevni brezplačni prevozi občanov v center mesta. Tako lahko z nekaj manjšimi odločitvami drastično spremenimo vsakdan vseh občanov, kar bi pravzaprav moral biti smisel lokalne politike.

O OPN – Občinski prostorski načrt

OPN naj se vrne v prvo branje, odpre širšo javno razpravo v lokalnem okolju s stroko, civilno družbo in občani, sokrajani, ter v pripravljanju deluje popolnoma transparentno. Verjamemo, da je ustrezno pripravljen OPN, ki bo namenjen temu, da se bo izboljšala kvaliteta življenja
vseh Mariborčanov, skupni cilj vseh. Občane je potrebno najprej vprašati, če si določenih objektov v svoji soseski sploh želijo, stroka pa mora odgovoriti na vprašanja, kakšne objekte Maribor in njegovi prebivalci zares potrebujemo.

20. novembra na lokalnih volitvah glasujte za listo Piratske stranke pod številko 17 in Piratsko kandidatko za županjo Nino Beyokol pod številko 14.

Naročnik PR objave so PIRATI.

Mariborske kandidate za župane Mestne občine Maribor smo na jutranji kavi povprašali, koliko dopusta so porabili v času svoje volilne kampanje.

Županski kandidat Franc Kangler je dejal: “Glede na to, da sem bil prisilno upokojen, imam vsak dan dopust, kjer pa ugotavljam, da delam dvakrat več, kot sem prej delal.” Saša Arsenovič je povedal, da ima neizkoriščenih okoli 100 dni dopusta in da bo verjetno tako ostalo do konca mandata. “Med pandemijo dopusta sploh nisem imel, kasneje tudi ne. Zdaj pa imam običajno tak delavnik, da delam cel dan. Potem potrebujem nekaj časa odmora. Povsem podobno kot tisti, ki so v zadnjih treh, štirih letih morali delati precej, od jutra do večera,” pa je dodal Vojko Flis.

Miha Recek: “Kot lastnik podjetja imam sedem dni dopusta na leto in to je to. Tako da balansiramo med delom in volilno kampanjo.” Matic Matjašič vodi kavarno, je samostojni podjetnik: “V gostinstvu je težava s kadrom, zahvala gre moji majhni ekipi, ampak srčni, Jasmina, Gregor, Katja.” Prizna, da je hiperaktiven in da potrebuje malo spanja. “Mislim, da bo nekaj dni šlo,” je odgovoril Vladimir Šega.

Lidija Divjak Mirnik je na dopustu že od začetka, prvega dne kampanje: “Sem zaposlena v javnem zavodu in te stvari pač ne gredo skupaj.” “Od začetka kampanje me v pisarni ni bilo. Projekte, ki sem jih delal, je bilo žal treba prekiniti in dokler kampanja traja, si ne predstavljam, da bi počel dve stvari hkrati,” je dejal Boštjan Klun. Igor Jurišič pa: “Seštevam, odštevam, dan napihujem na 25, 26 ur.”

Bernard Memon še ni izkoristil nobenega dneva dopusta: “Ker je na splošno precej aktivnosti tudi v službi in si ga trenutno ne morem privoščiti.” Je pa napovedal, da si bo zagotovo moral vzeti kak dan.

Več v posnetku spodaj.

Ruška županja Urška Repolusk se v javnosti predstavlja kot županja odprta za vse. A domače gospodarstvenike je zbodlo v oči to, da je v intervjuju izjavila, da je že v iztekajočem mandatu imela s podjetniki razgovore na temo industrijske cone na temo urejanja le-te. Do pogovora ni prišlo niti neformalno, kar šele formalno, pa poudarja direktor podjetja, ki zaposluje več deset domačinov ter poudari, da je do županje nemogoče priti, kljub temu da si sami želijo vzpostaviti komunikacijo.

V industrijski coni v rušah že deset let izjemno uspešno deluje proizvodno podjetje Filo. Zaposlujejo več kot 20 domačinov. Njihovi zaposleni so zadovoljni, povprečna bruto plača v podjetju presega 2100 evrov. A žalosti jih neposluh županje Ruš, Urške Repolusk. Zato jih je informacija v enem izmed intervjujev, kjer županja Urška Repolusk, izjavi, da se z njimi dobiva in poskuša doreči vizijo za industrijsko cono, zabolela.

Ni se odzvala na vabilo, da pozdravi morebitne investitorje v cono

Glede na to, da so odličen zaposlovalec v občini Ruše jih ignoranca moti, sami pravzaprav želijo vzpostaviti komuniciranje z županjo, pa jim nikakor ne uspe, njena vrata so zanje zaprta. V industrijsko cono v Rušah so pripeljali tudi italijanskega veleposlanika, ki je želel povabiti tudi morebitne investitorje v cono. Repoluskova se po besedah našega sogovornika ni odzvala niti na vabilo, da morebitne investitorje, zgolj pozdravi.

Posluh zanje pa je na ministrstvu

Medtem ko posluh zanje je na ministrstvu, do katerega je vsaj v praksi težje priti, kot do lokalne oblasti. Odzivno je tudi ministrstvo za okolje in prostor. Pred mandatom županje Urške Repolusk, pravi da so z nekdanjim županom v Rušah dobro sodelovali. Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo polnjene žice za jeklarsko in livarsko industrijo bo uspešno poslovalo tudi letos, za kar napovedujejo podvojitev lanskih poslovnih rezultatov, hkrati pa nizajo uspeh za uspehom tudi s priznanji in nagradami.

Na mariborskih filozofski fakulteti in fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so v skupnem projektu že med leti 2017 in 2021 razvili interaktivno e-okolje za učenje slovenskega jezika, namenjenega šolarjem zadnje triade in dijakom srednjih šol. V novem projektu načrtujejo nadgradnjo in še boljšo uporabniško izkušnjo.

V sklopu prvega projekta Slovenščina na dlani so pripravili prosto dostopno učno e-okolje, ki ponuja številne jezikovne vaje in razlage ter je uporabno za obogatitev pouka slovenščine v višjih razredih osnovne šole in v srednjih šolah.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala vodja projekta Natalija Ulčnik s filozofske fakultete, je bil njihov sistem v šolskem prostoru pozitivno sprejet, tako med učenci in dijaki kot tudi med učitelji.

Letos in prihodnje leto bodo projekt nadaljevali ter tako po njenih besedah skušali spodbuditi še širšo rabo pri vseh, ki bi želeli na inovativen način preveriti, utrditi ali nadgraditi svoje znanje slovenskega jezika. V projektu sodelujejo tudi z učitelji slovenščine in njihovimi učenci oziroma dijaki, pri promocijskih aktivnostih pa tudi s Slavističnim društvom Maribor.

E-okolje Slovenščina na dlani je dostopno na spletni strani http://projekt.slo-na-dlani.si/sl/ in na podlagi najsodobnejših jezikovnih tehnologij ponuja številne vaje in naloge iz štirih vsebinskih sklopov – pravopisa, slovnice, frazemov in pregovorov ter besedil.

“Pravopisne in slovnične vaje so različnih zahtevnostnih stopenj in temeljijo na avtentičnih zgledih rabe, ob tem pa so opremljene z razlagami jezikovnih pojavov in pravil, ki so posebej zbrane tudi v zavihku Znanje,” je pojasnila koordinatorica pravopisnega in slovničnega sklopa Špela Antloga, ki prihaja s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Frazeološki sklop ob vajah in razlagah ponuja tudi slovarske opise več kot 100 frazemov in 100 pregovorov, ki so na omenjeni spletni strani zbrani v zbirki Frida. Z brskanjem po njej je mogoče spoznati pomene in preko avtentičnih primerov tudi raznolike načine rabe frazeoloških enot.

Tudi na področju besedil je bil narejen pomemben korak, saj je, kot je povedala koordinatorica besedilnega sklopa Mira Krajnc Ivič, na enem mestu zbranih okoli 200 različnih avtentičnih pisnih in govorjenih besedil 26 besedilnih skupin, ki uporabnikom omogočajo razvijanje sporazumevalne jezikovne zmožnosti in kritično razumevanje obravnavanega besedila. Tovrstne zbirke doslej po njenih besedah v slovenskem prostoru še nismo imeli.

V pomoč pri reševanju izzivov so v učnem e-okolju na voljo sprotne krajše razlage. Gre za samostojno bazo grafično privlačnih razlag oziroma odgovorov na vprašanja ter nudi celovit pregled vseh štirih vsebinskih sklopov in se lahko uporablja kot svojevrsten jezikovni priročnik.

V sistem lahko brezplačno vstopajo vsi, ki želijo preveriti ali izboljšati svoje znanje slovenščine. “Kot učitelj lahko oblikujete skupine učencev, jim dodelite ustrezne naloge, določite roke za oddajo in spremljate njihove rezultate. Kot učenec lahko rešujete dodeljene naloge ali pa si samostojno oblikujete nabor tem in nalog,” je povedala koordinatorica promocijskih aktivnosti Andreja Bizjak- Kot je dodala, se njihova zahtevnost samodejno prilagaja učnemu napredku, za dosežene rezultate pa so uporabniki nagrajeni z virtualnimi nagradami in znanjem.

Projekt sofinancira ministrstvo za kulturo, zasnovo in razvoj učnega okolja pa je finančno podprl tudi Evropski socialni sklad.
Vir: STA

Ozaveščanje o pravilni rabi antibiotikov po mnenju stroke preprečuje razvoj odpornih bakterij, dobra higiena in pogosto umivanje rok pa lahko ustavijo njihovo širjenje. “Protimikrobna zdravila so izjemno dragocena, a je z njimi treba ravnati previdno, zato je antibiotike treba predpisati s tresočo roko,” opozarja infektologinja Bojana Beović.

Zaradi pretirane uporabe antibiotikov je odpornost mikrobov postala velik globalni izziv. “Zaradi bakterij, odpornih na antibiotike, je leta 2019 po svetu umrlo 1,2 milijona ljudi, je pokazala zadnja študija o protimikrobni odpornosti,” je povedala Beovićeva na današnjem spletnem pogovoru ob bližajočem se evropskem dnevu preudarne rabe antibiotikov, ki sta ga pripravila STAklub in sekcija za protimikrobno zdravljenje pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Kot je poudarila, gre za zelo odporne bakterije, proti katerim nimamo več res učinkovitih zdravil, saj ob pretirani rabi antibiotikov bakterije razvijejo odpornost nanje. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije odpornost bakterij proti antibiotikom danes povzroči 700.000 smrti letno, v Evropi lahko pripišemo mikrobni odpornosti 33.000 smrti, kar je za približno 25 odstotkov več, kot je pokazala prejšnja študija leta 2009, prav v teh dneh pa pričakujemo novo analizo, iz katere bo razvidno tudi, kakšni so trendi, je dejala.

Glede zdravljenja teh okužb po navedbah Beovićeve dokončne rešitve ni, ker je odpornost nekaj, kar imajo bakterije v sebi. Edino možno zdravljenje z antibiotiki je tisto, proti katerem je bakterija najmanj odporna, je dejala. Kot rešitev je izpostavila preprečevanje okužb, bolnišnično higieno, cepljenje in odgovorno raba antibiotikov. Po njenem mnenju antibiotike večkrat predpisujejo neutemeljeno, to niso zdravila za vročino in ne delujejo na virusne okužbe.

Infektologinja Milica Lukić iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je izpostavila, da se je pri nas na primarni ravni oz. v družinski medicini raba antibiotikov znižala, ne pa tudi v bolnišnicah, kjer se je v letu 2021 povečala. Zmanjšanje porabe antibiotikov je bilo verjetno posledica zmanjšanja števila obiskov v zdravstvu na primarni ravni, bodisi zaradi obotavljanja pri iskanju zdravstvene oskrbe zaradi blagih okužb med epidemijo covida-19.

Infektologinja Nina Gorišek Miksić iz UKC Maribor si med drugim želi, da bi Slovenija ostala zelena na zemljevidu uporabe antibiotikov in da bi tudi ostala zelena na zemljevidu večkratno odpornih bakterij. “Zavedamo se, da bo treba aktivno delovati na tem področju in želimo si, da bi nam bolniki pri tem pomagali s tem, da se sami poučijo, da so sami zahtevni do svojega zdravljenja in da vprašajo, zakaj so dobili antibiotik,” je poudarila.

Tudi Mateja Pirš z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je opozorila, da smo po porabi antibiotikov v bolnišnicah na koncu prve tretjine držav z najnižjo rabo. V Sloveniji smo v zelo neugodni situaciji, saj so naši sosedi v slabši situaciji kot mi. “Zato je najpomembnejša smotrna raba antibiotikov, zlasti poostrena bolnišnična higiena,” je izpostavila.
Vir: STA

Na včerajšnji slavnostni razglasitvi zmagovalcev letošnjega natečaja “Moja dežela – lepa in gostoljubna”, ki ga izvaja Turistična zveza Slovenije, je mariborski Hostel Pekarna v kategoriji mladinskih prenočišč zasedel tretje mesto za najgostoljubnejše prenočišče v državi.

Hostel Pekarna (HOP), s katerim upravlja Mladinski kulturni center Maribor in je nedavno postal najstnik, saj je septembra praznoval 11. rojstni dan, je tako še povečal svojo zbirko certifikatov in priznanj.

Na razglasitvi zmagovalcev, ki je v sklopu Dnevov slovenskega turizma potekala v Laškem, je prejel še eno pomembno potrditev kakovostnega dela, saj je ekipa hostla v kategorji Najgostoljubnejše mladinsko prenočišče na natečaju “Moja dežela – lepa in gostoljubna”, zasedla tretje mesto. Natečaj izvaja Turistična zveza Slovenije.

Priznanje je v imenu ekipe HOP-a prevzela vodja Hostla Pekarna Maja Stoporko

»Ekipa Hostla Pekarna se tudi v najstniških letih zelo veseli uspeha uvrstitve med prva tri najlepša in najgostoljubnejša mladinska prenočišča v Sloveniji. To je samo potrditev strokovnjakov na področju turizma, da v hostlu delamo dobro in v pravo smer. Vsako leto se hostel lahko pohvali z nečim novim. Naj bo to nova ponudba v hostlu, nov izgled ali pa pridobitev kakšnega od certifikatov. In prav na certifikat, ki smo ga pridobili v tem letu smo zelo ponosni. S pridobitvijo certifikata HI-Q&S (Hostelling International Quality and Sustainability), ki je en izmed v ZSST priznanih mednarodno veljavnih trajnostnih in okoljskih znakov ter podpisom Zelene zaveze slovenskega turizma, je namreč Hostel Pekarna kot prvi med mladinskimi hoteli v naši regiji pridobil znak Slovenia Green Accommodation«.

Avtorica: Živa Mijatović, MKC Maribor.

Direktorica MKC Maribor Marja Guček je ob prejetem priznanju povedala: »Zasluga gre ne samo ekipi Hostla Pekarna, tako zaposlenim kot študentom s katerimi sodelujemo, ampak celotnemu kolektivu Mladinskega kulturnega centra Maribor z vsemi zunanjimi partnerji, ki nam pomagajo pri tem, da se ali redno pojavljamo na družbenih omrežjih ali pri recikliranju odpadnih materialov, ki jim namenimo novo življenjsko pot. Vsak od nas doprinese pomemben del k celostni izkušnji gosta za katero si želimo, da gost odide ne samo iz hostla Pekarna, ampak iz mesta z mislijo, da se k nam zaradi prijetne izkušnje še vrne.«

Včerajšnje tretje mesto ni prvo priznanje, ki ga je hostel prejel v letošnjem letu

Na istem natečaju je HOP osvojil tudi 3. mesto po izboru občinstva, ki je potekal v obliki spletnega glasovanja in se je zaključil že septembra. HOP je prvo mesto po izboru strokovne žirije osvojil v letih 2017 in 2021, v letih 2016, 2019 in 2020 pa se je uvrstil na drugo mesto. Prav tako se Hostel Pekarna lahko pohvali s certifikatom HIQ&S s strani Hostelling International, s podpisom zelene zaveze pa je prejel naziv Green Acommodation, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija. Od leta 2021 je Hostel Pekarna tudi uradno prijazna namestitev za kolesarje in pohodnike.

Kljub bogati zbirki nazivov, v Hostlu Pekarna ne počivajo na lovorikah. »V Hostlu Pekarna smo že podpisali zavezo za izločanje plastike za enkratno uporabo iz slovenskega turizma. Tako smo se zavezali, da bomo do konca leta 2022 iz svojega poslovanja izločili plastiko za enkratno uporabo, kot so plastenke, plastični kozarci, plastična embalaža za hrano in plastična embalaža za enkratno uporabo v naših sobah«, je napovedala Maja Stoporko.

Župani 16 občin Zgornjega Podravja, ki so del omrežja Mariborskega vodovoda, so na sestanku na temo celovite oskrbe s pitno vodo v severovzhodni Sloveniji dogovorili, da bodo v naslednjih letih poskrbeli za rezervni vodni vir na območju Selniške dobrave. S tem bo okoli 170.000 prebivalcev še naprej imelo zagotovljeno pitno vodo.

“Podnebne spremembe so tukaj, poleti smo že videli, da povsod niso imeli vode. Na našem območju sicer še vedno imamo dovolj vode, a so nekateri vodni viri že nekoliko slabši, zato je treba zagotoviti nove,” je dejal mariborski župan Saša Arsenovič in ob tem povedal, da gre za okoli 50 milijonov evrov vreden projekt, za katerega si želijo zagotoviti velik del evropskih kohezijskih sredstev.

Potem ko so pred časom že podpisali pismo o nameri, so se na tokratnem sestanku po Arsenovičevih besedah vsi strinjali, da bodo najtežji del projekta, torej povezovanje vseh občin, prevzeli na Regionalni razvojni agenciji (RRA) Podravje-Maribor, tako da bo narejena celovita idejna zasnova, nato pa se bodo gradnje lotili po fazah.

Po besedah direktorja Mariborskega vodovoda Mirana Juga so poletne suše zadnja leta precej pogoste, čeprav v regiji, ki vodo črpa iz Vrbanskega platoja, večjih težav s količino in kakovostjo vode, pa ravni padajo na manjših vodnjakih, kar je trend, ki ga zaznava vsa Evropa. Z omenjenim projektom bi se lotili gradnje infrastrukture za rezervni vodni vir na Selniški dobravi, ki naj bi zagotavljal dve tretjini zmogljivosti zdajšnjega največjega platoja. Slednji trenutno zagotavlja 65 odstotkov vse vode, ki jo spuščajo v sistem.

S tem bi, je še dodal Jug, zagotovili dolgoročno varno oskrbo in vse tisto, kar sodi zraven, torej vodovodne povezave do obstoječega omrežja, menjavo starih cevi, da bi tako zmanjšali izgube. Tudi on je dodal, da občine, ki bodo kot lastnice omrežja financer projekta, računajo na evropski denar, s katerim bi pokrili 85 odstotkov investicije.

Direktor RRA Podravje-Maribor Uroš Rozman je dodal, da bo to tudi zanje eden od bolj kompleksnih regijskih projektov, ki so se jih doslej lotili. Prva faza bo priprava dokumenta identifikacije projekta (DIP), ki ga morajo potrditi tudi vsi občinski sveti sodelujočih občin, nato pa se bodo lotili priprave idejne zasnove.

“Potem se bomo na podlagi ocenjene finančne vrednosti odločili, kateri del projekta bomo prijavili v prvi fazi, da lahko do leta 2030 izvedemo vsaj najzahtevnejši del, vreden med 15 in 20 milijoni evrov,” dodaja Rozman, ki je prepričan, da bodo pravočasno pripravljeni na to, da bodo prišli do evropskega denarja.

Sicer pa so na mariborski občini javnosti predstavili tudi hidravlično študijo javne kanalizacije, ki so jo za mestno občino pripravili v podjetju Ekologika. Kot je dejal podžupan Samo Peter Medved, je namreč kanalizacijski sistem v štajerski prestolnici že razmeroma star, hkrati je mešan, tako da vanj odvajajo tako meteorne kot odpadne in tudi predhodno prečiščene industrijske vode.

“Marsikdo še nima urejene kanalizacije, ki jo sicer trenutno uspešno dograjujemo, po drugi strani pa so velike težave s podnebnimi spremembami, zaradi katerih prihaja do obremenitev sistema ob zelo hudih kratkotrajnih nalivih,” je dejal podžupan in pojasnil, da so se zato odločili za izdelavo študije, s katero so ugotavljali celovito stanje, temu pa bo sledil akcijski načrt ukrepov.

vir: sta

Saša Arsenovič je bil, preden je postal župan, poznan kot uspešen poslovnež. Njegova Galerija Gosposka pa je znana po gostinsko-turistični dejavnosti. V uredništvu smo preverili delovanje njegovega podjetja z javnimi podjetji in zavodi ter ugotovili, da je znesek prihodkov v zadnjih 4 letih presegal 100.000 evrov.

Ustanovitelj Galerije Gosposka je Saša Arsenovič, datum vpisa v Bizi je zabeležen kot 18. 10. 2005. Tam pa je kot direktorica navedena življenjska partnerica mariborskega župana Katja Arsenovič, a lastnik je še vedno sam Saša Arsenovič – župan Mestne občine Maribor.

Na podlagi objave, ki je zaokrožila po družbenih omrežjih, smo preverili dejstva, ki so javno dostopna v Erarju, in ki kažejo, koliko je šlo v podjetje Galerija Gosposka d.o.o. s strani Mestne občine Maribor ali z mariborsko občino povezanih podjetij ali zavodov.

Od januarja 2019 pa do danes je sodeč po Erarju Galerija Gosposka zaslužila vsaj 107.159,70 evra javnega denarja. Od ustanovitve, leta 2005, pa do januarja 2019, pa zgolj 29.015,11 evra.

Preverili smo zneske, ki so jih nakazovala naslednja podjetja, zavodi in občina: Zavod za turizem Maribor, Mestna občina Maribor, Narodni dom, Farmadent, Javni medobčinski sklad Maribor, Marprom, Štajerski tehnološki park, Snaga, Nigrad, Martura, Umetnostna galerija Maribor in MKC Maribor. Od naštetih je torej na račun Galerije Gosposka v slabih štirih letih priteklo več kot 100 tisoč evrov. Medtem ko je od časa ustanovitve Galerija Gosposka (2005) pa do januarja 2019, torej v 13 letih, s strani teh istih podjetij na račun Galerije Gosposka priteklo zgolj 29 tisočakov. Zgolj naključje, da takšen poskok poslovanja beležijo v času županovanja Arsenoviča?

Nakazilo Narodnega doma Maribor od januarja 2019 do danes na račun Galerije Gosposka.

Tveganje koruptivnega dejanja?

S tem, da je pomembno tudi dejstvo, da Galerija Gosposka kar nekaj časa vseh svojih dejavnosti ni mogla opravljati v polnem obsegu v zadnjih letih – zaradi epidemije koronavirusa in takratnega zaprtja gostinskih lokalov, namestitvenih kapacitet in konec koncev zaprtja javnega življenja. Koliko bi se šele izteklo na račun Galerije Gosposka, če epidemije ne bi bilo?

Sodeč iz poslovanja je razvidno, da lahko gre za visoko tveganje koruptivnega dejanja. 35. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije namreč zapoveduje, da: “Organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: – udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali – neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.”

Pred desetimi dnevi smo se obrnili na Mestno občino Maribor in jih povprašali, kako bo videti letošnji čarobni december. Jasno je bilo že to, da drsališča letos ne bo. To bo, v kolikor bodo Mariborčani stopili skupaj, zaživelo tik ob Mestnem parku. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Okrasitev in dogajanje v zmanjšanem obsegu

“MO Maribor ob napovedani energetski krizi že obravnava in sprejema določene ukrepe za zmanjšanje porabe energije. MO Maribor bo v času energetske krize delovala v skladu z navodili in priporočili države ter enotno z ostalimi primerljivimi občinami. Ker prihajajoča, napovedana energetska kriza sovpada z decembrskim prazničnim dogajanjem in praznično okrasitvijo mesta, je MO Maribor sprejela odločitev, da okrasitev mesta in praznično dogajanje sicer bo, ampak v zmanjšanjem obsegu,” so nam sporočili iz MO Maribor.

Letošnja okrasitev se bo v enem delu dotaknila tudi trajnosti in obnovljivih virov energije, praznična okrasitev se bo prižgala kasneje kot pretekla leta, praznično dogajanje pa bo potekalo v Vilinskem mestu, na Glavnem trgu in na Trgu Leona Štuklja.

“V luči omenjenih ukrepov, je bila sprejeta odločitev, da drsališča tokrat v sklopu praznične okrasitve s strani MO Maribor ne bo, saj na podlagi izkušenj iz preteklih let ocenjujemo, da bi strošek porabe električne energije za obratovanje drsališča znašal od 10.000 – 14.000 EUR odvisno od velikosti drsališča, vremena, ali je pokrito. Mestna občina Maribor skupaj s svojimi javnimi zavodi pripravlja zanimive in dodatne vsebine za drsanje v Ledni dvorani, med drugim tudi dodatne termine drsanja in različne programe in tematska drsanja,” so še dodali.

Vse podrobnosti bodo predstavili skupaj s partnerji na novinarski konferenci naslednji teden.

Morda vas zanima tudi:

Maribor decembra bolj kot ne v “temi”: Skopa okrasitev, bi lahko varčevali drugače? – TUKAJ

Mestna občina (MO) Maribor je decembra 2019, po sklenjeni menjalni pogodbi s Termami Maribor, postala večinski, 90-odstotni lastnik objekta Langerjeva vila v Mladinski ulici 29 v Mariboru. Občina se je odločila, da zgradbo v celoti prenovi.

Langerjeva vila je bila od izgradnje v 19. stoletju na različne načine prepletena s športom, kulturo in družabnim življenjem mesta.

“V sklopu rekonstrukcije Langerjeve vile bomo uredili medgeneracijski urbani center, v katerem bo svoje prostore dobila tudi Mestna četrt Koroška vrata, prostora za razstave, sprejeme in protokolarne dogodek mestnega športa, ki bodo nadgradili ponudbo v športno bogatem Mariboru,” so zapisali na Mestni občini Maribor.

Zaključek del je predviden v prihodnjem letu.

Na povabilo županskega kandidata Gibanja Svoboda Vojka Flisa je Maribor obiskal Bojan Kumer, minister za infrastrukturo.  Med drugim je bil na obisku skupaj z ekipo v Krajevni skupnosti Bresternica – Gaj.

Prav na obisku te krajevne skupnosti je minister Bojan Kumer izpostavil, kako pomembno je sodelovanje med državo in lokalno skupnostjo, saj ministrstvo še zmeraj čaka, da občina uredi svoje postopke, preden lahko projekt obnove ceste umesti v državni proračun.

“Državna dokumentacija je pripravljena. Že dalj časa je na občini, da naredi svojo domačo nalogo. Na ministrstvu se zavedamo pomembnosti ureditve te ceste, kar dokazujemo tudi
s podporo pri postopkih. A dokler občina ne uredi zadev, za katere je pristojna, tudi sredstev v državnem proračunu ne moremo načrtovati,”
je povedal minister Kumer.

Tam so bili poleg ministra še Bojan Tičar, v. d. direktorja Direkcije RS za infrastrukturo, Lena Grgurevič, poslanka Gibanja Svoboda, in Vojko Flis. Srečali so se s Primožem Hedlom, predsednikom sveta Krajevne skupnosti Bresternica – Gaj, ter predstavnicami in predstavniki te krajevne skupnosti. Ti so predstavili perečo problematiko ceste skozi center kraja na Gaj. Že leta imajo popolnoma neurejeno cestišče, ki je tudi zelo nevarno za vse udeleženke in udeležence, ozko in mestoma komaj prevozno. Gre za problematiko, na katero opozarjajo že zelo dolgo. Pridobili so tudi soglasja občank in občanov za odkupe in nenehno pozivajo pristojne k ukrepanju.

 

Kandidat za župana občine Ruše Darko Knez želi, da bi cesto v smeri Areha in Martnice, ki med drugim velja v zadnjem času za eno bolj priljubljenih športno rekreativnih točk, prekategorizirali iz lokalne oz. občinske ceste v državno. Pobudo je podal sekretarki na Ministrstvu za infrastrukturo Alenki Bratušek.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer si je na obisku v Mariboru ogledal tudi teren, kjer bo načrtovana jugozahodna obvoznica.

Minister Bojan Kumer je poudaril, da so uspeli v rebalansu državnega proračuna zagotoviti več sredstev za gradnjo prvega dela jugozahodne mariborske obvoznice. Celotna obvoznica naj bi po njegovih besedah bila dokončana 2026, prvi del pa naj bi se začel graditi naslednje leto.

Da je Streliška cesta ena od najbolj obremenjenih cest v Mariboru, je ob obisku ministra za infrastrukturo dejal kandidat Gibanja za svobodo za mariborskega župana Vojko Flis.

Prav ob tej cesti bo bodoča trasa jugozahodne obvoznice, je dejal Flis in poudaril, da bo končno v Maribor prinesla nekaj reda, ko gre za promet.

Gre za odsek od krožišča na Lackovi pa do Kardeljeve ceste. Direktor Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar ga je ocenil na približno 20 milijonov evrov in poudaril, da so denar zagotovili prej, zaradi tega lahko tudi prej začnejo graditi.

Mariborska poslanka Gibanja Svoboda Lena Grgurevič pa je poudarila pomen sodelovanja poslancev in vlade pri lokalnih projektih, kot je tudi gradnja mariborske zahodne obvoznice.

Sicer pa izvajalca gradnje prvega odseka te obvoznice še niso izbrali. Javno naročilo je namreč še odprto.

Društvo Humanitarček danes pripravlja obeleževanje mednarodnega dneva prijaznosti v Sloveniji. Mednarodni dan prijaznosti obeležujemo od leta 1998, ko je bila podpisana deklaracija o prijaznosti, so sporočili iz društva. Prve države, ki so začele dan obeleževati, so bile Kanada, ZDA in Singapur.

Vsako leto na ta dan z deljenjem rumenih rož poudarjajo potrebo po preprostih dejanjih, s katerimi polepšamo življenje drug drugemu.

Uradni ambasador dneva prijaznosti je društvo Humanitarček, ki od junija 2015 po Sloveniji aktivno širi projekt Naključna prijaznost. Zasnovala ga je tedanja predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog.

Leta 2014 so v društvu pripravili prve kamenčke z dobrimi mislimi za bolnike z multiplo sklerozo, ki so poželi takšno navdušenje, da so se odločili, da tradicionalne rumene rožice, ki so del praznovanja mednarodnega dneva prijaznosti v tujini, nadomestijo kar s kamenčki.

V društvu kamenčke štejejo tako, da se šole prijavijo k njim – letos je prijavljenih 315 šol in vrtcev, 295 podjetij in 234 posameznih samoorganiziranih skupin, pod vodstvom slikarke Mirjam Senica pa bo letos prvič izpuščenih tudi 2500 kamenčkov italijansko govorečim manjšinam, so sporočili.

Čez poletje so tako z različnimi akcijami pobarvali okoli 15.000 kamenčkov, trenutno jih je največ pobarvanih ravno v Mariboru. Tudi brezdomci so pobarvali svoje kamenčke, skupno letos okrog 150, akciji pa se je letos pridružilo tudi 26 domov za starejše. Sodelujejo praktično vsa mesta, v Društvu Humanitarček letos računajo na 30.000 kamenčkov.

Društvo Humanitarček je ob dnevu prijaznosti v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok ta konec tedna pripravilo tudi razstavo bolj posebnih kamenčkov, ki jih je Kozorogova sama izdelala v zadnjih letih. Slednji so tudi za nakup, sredstva pa so namenjena nakupu defibrilatorja za Naravni rezervat Škocjanski zatok, so sporočili iz društva.
VIR: STA

»Želimo imeti še eno močno prestolnico v Sloveniji in Maribor je tisti, ki si to zasluži,« je po delovnem obisku v Mariboru poudaril predsednik vlade dr. Robert Golob, ki se je ob tej priložnosti pred Hišo Stare trte v Mariboru srečal s kandidati Gibanja Svoboda za mestni svet in občani Maribora. S kandidatom za župana dr. Vojkom Flisom sta govorila predvsem o državni podpori projektom, ki jih Maribor nujno potrebuje.

»Veseli me, da Gibanje Svoboda, Vlada Republike Slovenije in predsednik vlade podpirajo vizijo razvoja mesta, tako kot jo vidim sam. Vizija vsebuje zelo konkretne projekte, recimo pametna vas za starostnike pod Pohorjem, južna in zahodna obvoznica. Prepričan sem, da je dovolj denarja v državi, da zgradimo tudi zdravstveno postajo Tezno, ki jo Mariborčani že zelo težko pričakujemo. Ta je na desnem bregu Drave, kjer prebiva 80 tisoč občanov tega mesta. To so konkretni projekti, ki jih lahko uresničimo le s pomočjo države. Na ravni mesta pa vidimo velike mestne četrti, predvsem na desni strani Drave, ki potrebujejo svoja središča in s tem prostore za kulturne dogodke, obnovljene športne objekte, zelene površine za kvalitetno preživljanje prostega časa. Naša zaveza je tudi končno učinkovito povezati Univerzo in gospodarstvo, kar bo dalo mestu nov zagon. Brez močnega in stabilnega gospodarstva ne bomo mogli reševati socialnih izzivov,« je izpostavil dr. Vojko Flis, županski kandidat Gibanja Svoboda.

»Veseli me, da je premier prepoznal pomen našega projekta prijazne vasi za starejše in da je prepoznal pomen sociale. Prijazno vas bomo postavili na obronke Pohorja. Vas bo namenjena starejšim, ki bodo lahko skrbeli za svojo vitalnost še dolgo v starost in uživali v druženju s kolegi iste generacije. V okviru vasi bo zaživel tudi rehabilitacijski center bo namenjen tako stanovalcem prijazne vasice kot rehabilitacijskemu turizmu. Gre za rešitev, ki je postavljena na najvišji evropski nivo organizacije skrbi za starejše,« je povedal Marko
Slavič, kandidat Gibanja Svoboda za mestni svet.

»Na današnjem kongresu v Mariboru se nam je pridružilo vseh 41 naših poslancev državnega zbora in vsi ministri Gibanja Svoboda, kar pomeni večina slovenske vlade. Dali smo jasno sporočilo Mariborčankam in Mariborčanom – vlada in poslanci stojimo za Mariborom. Želimo imeti še eno močno prestolnico v Sloveniji in Maribor je tisti, ki si to zasluži. To niso prazne besede, to so konkretna zagotovila, na najvišjem nivoju, da bomo Mariboru pomagali. Vsak ambiciozen projekt potrebuje podporo vlade. Danes smo tukaj zato, da damo javno podporo naštetim projektom, ki posegajo na vsa najpomembnejša področja – na področje sociale, gospodarstva in infrastrukture,« je poudaril dr. Robert Golob, predsednik vlade.

Ptujski policisti so danes 12. novembra 2022, nekaj minut po polnoči obravnavali kaznivi dejanji lahke in hude telesne poškodbe, ki sta bili izvršeni na parkirnem prostoru na Ptuju.

Tam je prišlo med osebami do prepira in nato do fizičnega obračuna, med katerim je bil uporabljen tudi nevaren predmet. Ena od oseb je bila lahko telesno poškodovana, druga oseba je utrpela telesne poškodbe, ki so opredeljene kot hude.

Nobeden od njiju ni v smrtni nevarnosti. Ptujski policisti so osumljenca izsledili ter zoper njega odredili do 48. urno policijsko pridržanje.

V tej zvezi policisti zbirajo obvestila, sam predkazenski postopek pa usmerja Okrožno državno tožilstvo na Ptuju.

V Zgornji Koreni so včeraj poskrbeli, da je iz mošta nastalo vino. Ovtar Korl iz Ovtarske službe Slovenskih goric pa ni pričaral samo tega, ampak je tudi nagovoril zbrane občane Dupleka, samega župana Mitjo Horvata in novo vinsko kraljico. To so pravzaprav imenovali prav včeraj.

Ovtar Korl nam je tako malo za šalo, kot pač humorist Samo Tuš zna, povedal nekaj skrivnosti, kdo zna narediti iz mošta vina, pa tudi zopet na šaljiv način, kako vlogo imajo pri tem vinska kraljica, župan in drugi pomembni gostje. Zdi se, da brez ovtarjev pač ne gre.

Župan Dupleka Mitja Horvat je pohvalil delo ovtarjev, ki se vse leto trudijo pridelati žlahtno kapljico. Poudaril je še, da so dobili novo vinsko kraljico in da so ponosni na svoja vrhunska vina.

Nova vinska kraljica je postala Anja Simonič, ki bo ta mandat opravljala dve leti. Malce je preko nas odgovorila ovtarju Korl, da je vinska kraljica ključna za spremembo mošta v vino.

Za tokratno martinovanje v Zgornji Koreni sta poskrbela Občina Duplek in Vinogradniško vinarsko turistično društvo Trta. Pospravili so klopotec, izbrali in razglasili novo vinsko kraljico, krstili mošt ter opravili pokušnjo vina in mošta.

Sodelovali so Moški pevski zbor KUD Breznar Tonček Korena, Društvo Lukasovi frajtonarji, dvorjanski muzikanti Kulturnega društva Duplek iz Dvorjan, folklorna skupina KUD Breznar Tonček iz Korene, otroška folklorna skupina OŠ Korena, Društvo za zdravilne rastline, cvetje in vrtnine, MELISA Korena. Program je povezoval prvi lenarški ovtar in humorist Samo Tuš – Korl. Za družabni del je zvečer poskrbel še ansambel Ajda, za gostinski del pa turistična kmetija Slanič, učenci 9. razreda OŠ Korena pa so pekli kostanj.

“Obveščamo vas, da so nam neznanci danes ponoči iz Trga svobode v Mariboru odtujili (ukradli) stojnico, na kateri smo zbirali podpise proti sprejetju »županovega« Občinskega prostorskega načrta (OPN),” so sporočili iz LPR.

Na njej je doslej že več tisočmariborčanov izkazalo jasen »NE« načinu sprejemenja pomembne prostorske ureditve v Mariboru, ki se je župan MOM Saša Aleksander Arsenovič, loteva brez vključevanja prebivalcev mestnih in krajevnih skupnosti Maribora.

“Na naš poziv, so nam pred dobro uro iz občine Maribor dostavili nadomestno stojnico. A so nam jo postavili ob bok stojnici Liste Franca Kanglerja. Tudi to jasno zavračamo, saj se distanciramo od politike več kot očitnih »zaveznikov« na letošnjih lokalnih volitvah župana Saše Arsenoviča in Franca Kanglerja ,” zapišejo.

V petek, 11. 11. 2022 s pričetkom ob 11.30 je v UKC Maribor potekala odgrnitev kipa in otvoritev spominskega parka prof. dr. Zore Janžekovič, mariborske kirurginje, univerzitetne profesorice, raziskovalke in svetovno znane utemeljiteljice izvirne metode zdravljenja opeklin.

Doktorica Zora Janžekovič je delovala v mariborski bolnišnici med leti 1947 in 1984. Pomembno je vplivala na ustanovitev in razvoj Oddelka za plastično in
rekonstruktivno kirurgijo v takratni Splošni bolnišnici. Ob svojem rednem delu na oddelku se je kot kirurginja posvečala tudi kliničnemu raziskovanju. Razvila in utemeljila je novo metodo zdravljenja opeklin, ki danes predstavlja zlati standard oskrbe.

FOTO: UKC Maribor

Globoke in obsežne opekline so bile takrat v velikem številu usodne za opečenca. Predstavljale so nerešljiv problem za zdravnike. Zora, kakor so jo klicali njeni sodelavci, se je problema lotila na njej lasten način. Razmišljala je, da je tudi opeklina rana, ki jo je po kirurških principih potrebno takoj očistiti in zapreti. Njen izviren pristop, z zgodnjo tangencialno nekrektomijo in takojšnjim pokrivanjem vrzeli s tankim kožnim presadkom, je pomenil revolucionarno spremembo.

Omogočil je uspešno zdravljenje globokih in razsežnih opeklin. Glas o novi, zelo uspešni, kirurški metodi zdravljenja se je hitro razširil. Uporabljati so jo pričeli v vseh opeklinskih centrih kot standardno metodo. Opisali so jo tudi v vseh kirurških učbenikih ter pričeli o njej poučevati na vseh medicinskih fakultetah sveta. Vendar, kot je doktor Janžekovičeva večkrat dejala in tudi zapisala, so imeli največjo korist od vsega bolniki in slednje je bilo za njo tudi edino, kar šteje.

FOTO: UKC Maribor

Doktorica Zora Janžekovič je postavila pomembne temelje, ne le na področju zdravstvene stroke, temveč tudi na področju položaja žensk in Slovencev v medicini in družbi ter neprenehoma aktivno raziskovala nadaljnje možnosti za doseganje napredka na teh področjih. Svoje znanje in zagon je navkljub materialnim, socialnim in političnim oviram v vlogi mentorice, predstojnice oddelka in univerzitetne profesorice prenesla na svoje sodelavce, učence in mnoge po svetu.

Kip je delo kiparja dr. Marjana Dreva, akad. kipar

Kiparstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani od 1976 do 1982 in leta 2015 doktoriral iz predmeta likovna teorija. Ukvarja se s kiparstvom, oblikovanjem in likovno teorijo. Imel je 21 samostojnih razstav. Izdelal je dvanajst figuralnih spomeniških plastik velikega formata na Štajerskem, Prekmurju, Dolenjskem in Beli krajini.

Oblikoval je in še oblikuje več serij parnih ti. ”komplementarnih kiparskih form” s skupnim naslovom Par je več kot dvojica. Kot likovni teoretik raziskuje znanstvene koncepte likovnih konceptov prostorov ti. Nove paradigme v likovnih umetnostih”, osnovanih na matematiki in psihologiji zaznavanja. Živi  in ustvarja v Šentilju v Slovenskih goricah.