Aktualnega župana Saša Arsenoviča smo na kavi z županskimi kandidati povprašali, katerih treh stvari v tem mandatu ne bi naredil, ali pa bi jih morda spremenil. Je kaj, kar obžaluje?

Po tehtnem razmisleku je odgovoril: “Zavezali smo se izvesti čim več projektov, temu smo bili mogoče celi preveč predani, zato smo tudi kdaj pohiteli.” Omenil je dve stvari, kateri se zagotovo ne bi zgodili, če bi vedeli, da bosta izpadli tako. Gre za umestitev potopnih smeti blizu Forma Vive, kot drugo pa omeni korita iz prejšnje Koroške, ki so bila po njegovih besedah sinonim za nepravilno urejanje prostora, ki so se pojavila še v ožji ulici Tyrševe. Po njegovem mnenju so zadevo uspešno rešili.

“Kot tretjo pa mogoče je v želji po projektih manjkalo več komunikacije s tistimi, ki so jo pričakovali. Čeprav to, kar se mi očita, da ni participacije ni res, ker imamo tri stvari, ki smo jih uvedli, to je vključevanje ljudi v projekte skozi participativni proračun, druga stvar so bili direktni moji obiski MČ in KS, trikrat, tam je nastalo vsaj 150 projektov, ki jih drugače ne bi bilo,” opiše.

“Imam dober občutek za ta štiri leta,” je zaključil.

Župan MO Maribor Saša Arsenovič in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič sta sklenila dogovor o brezplačni uporabi parkirišča v lasti univerze, ki bo služilo predvsem branjevkam in branjevcem Mariborske tržnice.

“V MO Maribor se zavedamo, da ob določenih terminih obiskovalci mestnega središča težko najdejo parkirne prostore, zato v skladu s cilji določenimi v celostni prometni strategiji o izboljšanju kakovosti življenja in novimi smernicami glede vzpodbujanja souporabe in deljene ekonomije, tudi parkirišče pri občinski stavbi ponujamo prebivalcem okoliških blokov, v času večjih prireditev pa ga brezplačno nudimo tudi ostalim obiskovalcem mesta (npr. Operna noč ipd.). V enaki meri želimo spodbuditi tudi druge institucije v mestu,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Parkirišče Univerze v Mariboru bo odprto in brezplačno za uporabnike vsak teden od petka od 18. ure do nedelje do 22. ure.

Tako bodo meščani, ki se ob večjih dogodkih v mestu (nogometne tekme, gledališke predstave, koncerti, obisk tržnice) srečujejo s pomanjkanjem parkirnih prostorov, lahko brezplačno koristili parkirišče na križišču Smetanove in Prežihove ulice.

Podjetje Mestne nepremičnine, ki ima pod okriljem tudi Mariborske tržnice, je z dogovorom župana in rektorja univerze zadovoljno, saj želijo tako najemnikom prostorov na tržnici kot uporabnikom tržnice zagotoviti karseda dobro izkušnjo.

Novo parkirišče v mestu bo na voljo že ta konec tedna in je od osrednje mestne tržnice oddaljeno zgolj 330 metrov.

Mineva deset let od poplav na Dravi, ki so povzročile ogromno škodo. Medtem so za večjo varnost prebivalcev ob reki zgradili več protipoplavnih nasipov, vrsto ukrepov se še načrtuje. A popolne zaščite ni mogoče zagotoviti. Še vedno tudi ni zaključena zgodba na sodiščih, saj nekateri oškodovanci vztrajajo pri tožbah proti Verbundu.

Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra 2012, zajele padavine, ki so se v noči na ponedeljek okrepile in povzročile močno naraščanje rek in razlivanje vodotokov skoraj povsod po državi. Najhujše poplave so bile na porečju Drave, saj je ta reka zaradi povečanega pritoka iz Avstrije v dopoldanskem času 5. novembra močno narasla in začela poplavljati zlasti v spodnjem toku v Sloveniji.

Pretok Drave je na nekaterih mestih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, pred tem pa je bil največji izmerjeni pretok Drave 2600 kubičnih metrov na sekundo leta 1965. Običajni pretoki Drave se gibljejo do 500 kubičnih metrov na sekundo.

Zgrajeni protipoplavni nasipi v Dogošah in Dupleku, naložbe načrtovane tudi drugje

Deset let kasneje je večina povzročene škode odpravljena, državne in lokalne oblasti pa so pristopile k ureditvi boljše zaščite pred naraslimi vodami. Med drugim so bili zgrajeni protipoplavni nasipi v Dogošah in Dupleku, ki zagotavljajo boljšo zaščito pred poplavami, kot so jo tamkajšnji prebivalci imeli pred poplavnim dogodkom leta 2012, je za STA povedala Mateja Klaneček iz Direkcije RS za vode.

“Vodnogospodarske ureditve Drave na odseku od Vurberka do Spodnjega Dupleka so stale 5,1 milijona evrov, na območju Dogoš pa 2,9 milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov prispevala EU iz sredstev Kohezijskega sklada, ostalo so bili stroški državnega proračuna,” pojasnjujejo na direkciji.

Odobren je bil tudi projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave na širšem ptujskem območju. V tem okviru se trenutno izvajajo ukrepi na območju Vičave, ostali so v fazi pridobivanja potrebnih soglasij in gradbenega dovoljenja. Med njimi so ureditev potoka Rogoznica, zadrževalnika Žabjak in razbremenilnika Rožnodolskega potoka ter ukrepi na območju Trčove, Žitečkega potoka v Dupleku in v Staršah.

Nekaterih ukrepov, na primer ureditve zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju Malečnika in ureditve potoka Grajena, niso mogli izpeljati, med drugim tudi zaradi nestrinjanja krajanov in lastnikov zemljišč s predlagano rešitvijo.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predvideni še protipoplavni ukrepi v Dravogradu, ki naj bi bili izpeljani do 2026. Kot so za STA pojasnili na Občini Dravograd, so sporazum z direkcijo podpisali februarja letos, projekt pa je za zdaj ocenjen na okoli 11 milijonov evrov. Zajema gradnjo devetih protipoplavnih zidov in nasipov ob Dravi in Meži ter regulacije večjih hudourniških potokov v občini.

Nekaj investicij je po navedbah direkcije za vode predvidenih tudi na pritokih Drave v Rušah in Mariboru.

Po besedah Mateje Klaneček zagotavljajo poplavno varnost predvsem v naseljih in tam, kjer je ogrožena komunalna infrastruktura. “Še vedno pa ohranjamo poplavno ogrožena polja in nenaseljena območja, da se lahko reka tam razliva,” je dejala.

Zgrajeni nasipi naj bi prenesli pritiske, kot so bili v 2012, a narava je nepredvidljiva

Na direkciji zagotavljajo, da lahko doslej zgrajeni nasipi prenesejo tudi takšne pritiske vode kot leta 2012. “Protipoplavni ukrepi, sploh kjer se varuje naselja, so dimenzionirani na teoretične stoletne vode, upoštevajo pa tudi še nekaj varnostne višine. Vodnogospodarske ureditve, ki so bile izvedene v Dogošah in Dupleku, bi lahko ubranile ta naselja tudi pred tovrstnimi visokimi vodami,” je povedala Klaneček.

Kako visoke bodo vode v prihodnje, je odvisno od narave, ki je v zadnjem času zelo nepredvidljiva. “Visoka voda Drave novembra 2012 je na državni meji z Avstrijo ustrezala visoki vodi s povratno dobo približno 500 let, kar pomeni, da se takšne poplave lahko ponovijo tudi kot samo posledica delovanja naravnih pojavov. Situacija je verjetno še slabša kot kaže osnovni verjetnostni izračun zaradi zaznanih podnebnih sprememb, pri katerih so posamezni ekstremi še bolj izraziti,” ocenjujejo v Dravskih elektrarnah Maribor (Dem).

Te so v poplavah leta 2012 utrpele škodo v višini 11 milijonov evrov zaradi poškodovane infrastrukture ter še 9,6 milijona evrov zaradi izpada proizvodnje. Največ škode je bilo na hidroelektrarni Formin, ki zatem skoraj leto dni ni mogla obratovati. Poškodbe na proizvodnih objektih Dem so sanirali v letu 2013 in kasneje še na ostalih objektih vodne infrastrukture.

V Dem ocenjujejo sodelovanje z upravljavcem elektrarn na Dravi na avstrijski strani, družbo Verbund, kot zgledno urejeno. “Nenazadnje brez tega ne bi bilo možno upravljanje vodotoka kot celote. V skladu s pravili nas Verbund obvešča o predvidenih pretokih visokih vod takoj, ko razpolaga z ustreznimi informacijami. V primeru sprememb nas obvestijo takoj po nastali spremembi,” pojasnjujejo v Dem.

Dodajajo, da lahko vodo do pretokov okoli 1500 kubičnih metrov na sekundo uravnavajo na način, da ne prihaja do večjih razlivanj. “Nad temi pretoki pa razlivanj ne moremo preprečiti,” so povedali za STA.

Verbund krivdo za poplavni val vseskozi zavrača

Prav proti Verbundu so mnogi, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, vložili odškodninske tožbe, saj menijo, da je za tako zelo naraslo Dravo krivo ravnanje avstrijskega upravljavca. Skupno so različni oškodovanci v Sloveniji vložili okoli 80 tožb, s katerimi so od Verbunda zahtevali za okoli 107 milijonov evrov odškodnin. A zdaj kaže, da so medtem nekateri prizadevanja za pridobitev odškodnin opustili, v nekaterih primerih pa so se postopki združili.

Doslej je bilo v postopkih pred slovenskimi sodišči sprejetih več odločitev, med katerimi so tudi sodbe, s katerimi so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni in so že pravnomočne. Po znanih podatkih je bila doslej le v postopku pred mariborskim okrajnim sodiščem nedavno izdana vmesna sodba, ki je krivdo za poplavni val pripisala Verbundu. Ta krivdo vseskozi zavrača in je tudi v tem primeru napovedal pritožbo.

vir: sta, pripravili Andreja Seršen Dobaj in Vesna Pušnik Brezovnik

V Vetrinjskem dvoru Maribor je pred dnevi potekal drugi izmed sedmih načrtovanih regijskih dogodkov v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi.

Dogodek je bil namenjen predstavitvi dosedanjih izkušenj v projektu sodelujočih občin in izvajalcev projekta Ministrstva za infrastrukturo (MZI) ter Geodetskega inštituta Slovenije (GI). Na štajerskem v projektu sodelujejo tri občine, dogodka pa se je udeležila tudi mariborska podžupanja gospa Alenka Iskra. Od leta 2016, ko se je projekt začel, se je vanj vključilo že 60 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema ter si prizadevajo za višanje kakovosti življenja občank in občanov. V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (npr. pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov idr.), ki so vsem uporabnikom na voljo brezplačno in jim omogočajo lastno mobilnost, upravljavcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.

Vojmir Drašler, predstavnik MZI, ki projekt finančno podpira, uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti pripisuje predvsem trajnostni naravnanosti projekta, ki traja že šesto leto. V svojem nagovoru je pohvalil MO Maribor kot eno izmed prvih občin, ki se pridružila projektu in izpostavil, da projekt spoštuje in poudarja zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030 in Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.

Vodja projekta na GI mag. Roman Rener je predstavil načrtovane aktivnosti, ki vključujejo izpolnjevanje zavez in zahtev po dostopnosti. Ta omogoča orientacijo, navigacijo in multimodalnost učinkovite mobilnosti, ki jo projekt vpeljuje z enotnimi standardi zajema in obdelave podatkov o dostopnosti urbanih občinskih prostorov. Za prihodnost je napovedal širjenje projekta na omogočanje dostopne mobilnosti od točke A do točke B, ki vključuje dostopnost in mobilnost v petih okoljih bivanja: socialnem, zunanjem, notranjem, virtualnem in spletnem.

Kot bistveno uporabno vrednost projekta je izpostavil načrtovanje t. i. predpotovanja (pre-journey), ki je pomembno za ljudi na invalidskih vozičkih, da lahko vnaprej načrtujejo svojo pot.

Potek terenskega zajema podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture, ki ga izvajajo v sodelovanju z osebami z različnimi oviranostmi, je predstavil strokovni sodelavec GI Jani Demšar. Ob tem je izpostavil še nov sistem in enotni standard digitalnega pregledovalnika podatkov o dostopnosti za posamezne ciljne skupine projekta: osebe z okvarami vida, osebe z okvarami sluha, gibalno ovirane ter starejše.

Svoje izkušnje je z zbranimi delil tudi Stojan Rozman, predsednik nadzornega odbora Društva paraplegikov Koroške, v projektu pa je zadolžen za zajem podatkov o fizični dostopnosti urbanih prostorov.

Poudaril je, da sta za omogočanje ustrezne dostopnosti in mobilnosti v posamezni občini ključna trajna komunikacija in aktivno sodelovanje s predstavniki občine pri načrtovanju in nadzorovanju gradnje infrastrukture. Sam je sodeloval pri zajemu terenskih podatkov o dostopnosti v vseh koroških občinah in pravi, da jih pri načrtovanju poti v katero izmed omenjenih občin tudi uporablja. Dejal je, da je potrebno že pri načrtovanju novih infrastruktur sodelovati s predstavniki oseb z različnimi invalidnostmi, saj lahko tudi malenkost naredi pri dostopnosti veliko razliko. Tudi pri

Zvezi paraplegikov imajo zato arhitekta, ki lahko preveri tovrstne načrte in poda komentarje v zvezi z ustreznostjo načrtovane dostopnosti urbane infrastrukture.

MO Maribor se ponaša z naslovom Občina po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza društev invalidov Slovenije (ZDIS), podžupanja Alenka Iskra je povedala, da si zato na vsakem koraku prizadevajo vključiti dostopnost na vseh ravneh, vendar pa je bilo v preteklosti izvedenih nekaj projektov, ki bi jih bilo potrebno s tega vidika revidirati. Zato je poudarila, da želijo predvsem v prihodnje slediti načinu načrtovanja, ki bo vključujoč, rezultati pa bodo zato ustrezno dostopni.

Poleg fizične dostopnosti so na dogodku predstavili tudi projektne aktivnosti na področju ozaveščanja o spletni dostopnosti. Maša Malovrh, strokovnjakinja za spletno dostopnost z Beletrine, ki je podizvajalec projekta, je predstavila izsledke v okviru projekta izvedenih analiz dostopnosti spletnih mest v projektu sodelujočih občin s fokusom na štajerskih občinah. Rezultati analiz kažejo, da je na področju spletne dostopnosti še veliko prostora za izboljšanje, kar bodo poskušali v nadaljevanju projekta uresničiti na individualnih sestankih z občinskimi predstavniki, kjer jim bodo predstavljeni podrobnejši rezultati analize dostopnosti njihovih spletnih mest ter predlagane konkretne rešitve.

LPR poudarja, da z javnim denarjem ne more in ne sme biti skrivalnic, želijo si odgovorov, a naj bi pri županu naleteli na gluha ušesa.

Prav tako so jih razočarali mestni svetniki. Podpisov za sklic izredne seje namreč niso zbrali.

Več v prispevku.

Z obiskom grobov se bomo danes poklonili spominu pokojnih. Na dan spomina na mrtve, ki je državni praznik in dela prost dan, bo marsikdo obiskal sorodnike in prijatelje ter odšel na bolj oddaljena pokopališča. Pri spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani pa bo osrednja državna slovesnost ob prazniku.

Na osrednji državni spominski slovesnosti bo predsednik republike Borut Pahor v spremstvu državne delegacije k spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu položil venec.

Minister za obrambo Marjan Šarec bo v Kamniku položil venec pred spomenikom generalu Rudolfu Maistru, na pokopališču v Kamniku pa bo položil venec Edvardu Peperku, ki je bil med prvimi žrtvami v vojni za Slovenijo.

Pri spomeniku padlim žrtvam na sv. Urhu bo spominska slovesnost in polaganje vencev, na kateri bo imel nagovor ljubljanski župan Zoran Janković.

Spremenjen prometni režim

Prometni režim na območju nekaterih pokopališč so spremenili že v dneh pred praznikom. Ponekod so z namenom, da bi bilo okoli pokopališč čim manj gneče zaradi avtomobilov, omogočili brezplačen prevoz do pokopališč. Prav tako so v nekaterih mestih uredili brezplačno parkiranje.

Ob dnevu spomina na mrtve smo lahko tudi dobrodelni. Podjetje Žale v Ljubljani bo še danes na stojnici pred cerkvijo sv. Križa prodajalo sveče v dober namen, zbrana sredstva pa bodo tokrat namenili Ustanovi za pomoč otroku z rakom. Še danes pa bo potekala tudi tradicionalna akcija Manj svečk za manj grobov v organizaciji fundacije Svečka.

Praznik spominjanja na mrtve, ki je bil dela prost dan že v Socialistični republiki Sloveniji, ko smo ga imenovali dan mrtvih, je v samostojni Sloveniji ohranil podobno vlogo in način obeleževanja kot v družbenopolitičnem sistemu pred letom 1991.

Dan spomina na mrtve temelji na cerkvenem prazniku vseh svetih, s katerim Cerkev opozarja, da so poleg javno razglašenih svetnikov svetništvo skozi čas dosegli tudi drugi ljudje, ki pa so ostali neimenovani. Dan pozneje, 2. novembra, na dan vernih duš, pa se spominja vseh vernih rajnih. Vzhodna Cerkev je imela praznik vseh svetih že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju razširil v zahodno Cerkev.
VIR: STA

Krompirjeve počitnice brezplačno čofotanje v sklopu Dneva vodnih športov, v organizaciji 𝗣𝗹𝗮𝘃𝗮𝗹𝗻𝗲𝗴𝗮 𝗱𝗿𝘂š𝘁𝘃𝗮 𝗠𝗮𝗿𝗶𝗯𝗼𝗿.

“2.11.22 𝗺𝗲𝗱 𝟭𝟲. 𝗶𝗻 𝟭𝟴. 𝘂𝗿𝗼 – 𝗽𝗿𝗼𝘀𝘁 𝘃𝘀𝘁𝗼𝗽 otroci do 15 let. Animacija, zabava in spoznavanje z vodnimi šport,” so zapisali na spletni strani Šport Maribor.

Vsi z željo po ustvarjanju, pripravi slaščic in koktejlov ter zabavi bodo imeli danes veliko priložnosti. Zadnji dan v oktobru je namreč noč čarovnic, ko je vse od hrane naprej v znamenju črnih čarovnic in oranžnih buč.

Na družbenih omrežjih že cel oktober mrgoli nasvetov, kaj zastrašujočega ponuditi gostom, kako čim bolj strašno okrasiti stanovanje in kakšno masko izbrati za najbolj čarovniško noč v letu. Kdor ne želi v ta namen porabiti veliko časa, je lahko že na trgovskih policah izbral kaj iz cele linije izdelkov v znamenju noči čarovnic vse od čokolade in krofov do maske in različnih dodatkov.

Ker nam danes zaradi dneva reformacije, ki je dela prost dan, ni treba v službo, bomo imeli morda več energije, da sami pripravimo kakšno čarovniško jed, pišejo pri STA. Pri tem so nam lahko v veliko pomoč otroci s svojo domišljijo. Ti najbolje vedo, kako naj zgleda mali duhec iz jajčnega beljaka ali črna mačka iz temne čokolade.

Prireditve po vse Sloveniji

Različne prireditve nas čakajo tudi zunaj doma. Blejski grad vabi otroke na predstavo, v kateri bosta nastopila čarovnica Zgodbarka in gospod Muzika, zapišejo na STA. Prav tako bodo na gradu prijazne čarovnice Poslikarke, ki bodo otroke s čopičem začarale v različna bitja. Poleg tega je grad na svoji spletni strani pripravil za tiskanje predlogi za maski strašljive čarovnice in grozljivega zmajčka.

Noči čarovnic je tudi v Magičnem gozdu v Skokah v bližini Maribora: “V zadnjem tednu oktobra med 27. in 31. oktobrom, ko se praznuje Noč čarovnic, smo v Skokah v občini Miklavž na Dravskem polju, v neposredni bližini Maribora gozd velik 1,5ha spremenili v tematski park Magični gozd. Pet dni bo gozd odet v tematiko čarovnic, strahov, duhov, buč in drugih skrivnostnih bitij. Zato smo ga poimenovali gozd Strahov. V gozdu Strahov na vas čakajo strašno zabavne točke, ki jih poiščete s pomočjo zemljevida. Gozd pa skriva še prenekatera presenečenja, kot so skrite točke in čarovniške igre.”

Obiščete jih lahko:

27. 10.-28. 10.: 14.00-21.00
29. 10.-31. 10. 10.00-21.00
Obisk tematskega parka traja približno eno uro.

Cene:
Otroci do 15 leta: 7 EUR
Odrasli: 10 EUR
Družinska (2 odrasla 2 otroka): 32 EUR
Otroci do 2. leta starosti in osebe s prilagojenimi potrebami imajo prost vstop.
Za skupine nad 15 ljudi se obračuna 10% popust.

Noč čarovnic, ki smo jo začeli v Sloveniji po osamosvojitvi prevzemati od zahodnoevropskih držav in ZDA, ima svoj izvor v keltskem prazniku samhain. Kelti so ga praznovali 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo v svet živih, zapišejo na STA.

Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva, ki so ga začeli prevzemati v 4. stoletju, prekril halloween, kar je skrajšana oblika za besedno zvezo all hallows’ eve oz. v slovenskem prevodu predvečer dneva vseh svetnikov. V ZDA so ga prenesli prav angleški izseljenci.

V Zavetišču za male živali Maribor se ponovno srečujejo s pomanjkanjem.

Tako pozivajo vse, ki imate kaj od nujno potrebnega, da to prinesejo: rjuhe, brisače, posteljnine in koce.

“Prosimo, naj bodo stvari oprane in ciste. Donacije sprejemamo do 15. ure, v večernem ali popoldanskem času pa jih lahko nastavite v košaro za donacije pred vhodom zavetišča. Hvala vsem, ki se boste odzvali,” so zapisali ob tem.

Društvo Namesto pike vejica je tudi letos ponovilo akcijo Manj svečk za manj grobov.

Stojnice so imeli postavljene stojnice v Europarku in Mercator Centru, v ponedeljek in torek pa bodo stojnice imeli tudi na pokopališčih Pobrežje in Dobrava.

Gre za ekološko humanitarno akcijo. Na stojnicah lahko za dobrodelni prispevek kupite poslikan kamenček ali pa zastavico z njihovim logom, ki bi naj nadomestili nakup nerazgradljivih sveč, ki jih navadno nesemo na pokopališča.

Zbrana sredstva v Mariboru in Murski Soboti bodo tudi v letošnjem letu namenili društvu Namesto pike vejica za plačilo nevrofizioterapevtskih obravnav za otroke s posebnimi potrebami. Društvo želi vsem svojim otrokom ter njihovim družinam omogočiti napredek in kolikor se da samostojno življenje.

Akcija se odvija ob dnevu spomina na mrtve na pokopališčih v več kot 25. slovenskih občinah. Društvo za pomoč osebam z motnjami v razvoju Namesto pike vejica iz Maribora sodeluje v omenjeni akciji letos že sedmo leto zapored.

Predstavnica ZSSS Mirela Žnidarec je pred dnevi opozorila na neučinkovit sistem nadzora Inšpektorata RS za delo. Med drugim se je obregnila ob primer čistilk v UKC Maribor, kjer naj bi prišlo do sistemskih kršitev pravic zaposlenih, a je inšpektorat nadzorni postopek ustavil. Na inšpektoratu pa so za STA dejali, da nadzor ni v celoti ustavljen.

Kot je novinarjem v Ljubljani povedala Žnidarec, so inšpekcijski nadzori inšpektorata za delo v Sloveniji prepozni in dolgotrajni. Od prijave do kršitev po njenih besedah praviloma preteče več mesecev, ne da bi se v tem času kaj zgodilo, do končne rešitve pa tudi leto dni in več.

Pri kršitvah v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, ki jih pogosto beležijo, počasnost ukrepanja inšpektorata pripomore k temu, da se kršitve nadaljujejo in ponavljajo, je opozorila.

“Tudi kadar izrečejo globe za prekrške, so te nizke oziroma si delodajalci preračunajo, da so kljub globi več zaslužili ali privarčevali s kršitvami, kot bi v primeru, da kršitev ne bi bilo,” je bila kritična sindikalistka.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zato lani zahtevali in sprožili nadzor nad delom inšpektorata. “Zato smo tudi to leto v sindikatu pozvali in podprli nujno potrebno okrepitev delovanja inšpektorata, večja pooblastila inšpektorjev oziroma možnost izrekanja konkretnih glob,” je navedla Žnidarec. Na konkretne učinke še čakajo, je dodala.

Ob tem je izpostavila enega od zadnjih primerov nadzora, ki jih je “neugodno presenetil”, in sicer primer čistilk v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, zaposlenih v zunanjem izvajalcu storitev, podjetju Aktiva čiščenje.

Kot je popisala na vprašanje STA, so čistilke v UKC Maribor do avgusta delale prek podjetja MIV Servis, odtlej pa tam čistijo prek Aktive čiščenje. Četudi to podjetje ni imelo svojega kadra za to delo, ni izvedlo pravno formalnega prevzema delavcev, kar s ciljem priznanja pravic nadaljnjega opravljanja identičnega dela narekujeta evropska zakonodaja in slovenski zakon o delovnih razmerjih. V praksi pa je Aktiva čiščenje čistilke prevzela, je podčrtala sindikalistka.

“Delavke tudi po 30 let delajo v UKC Maribor, opravljajo identično delo, formalno pa so pri Aktivi čiščenje začele znova. Ni jim priznana delovnopravna kontinuiteta, še bolj absurdno in nesprejemljivo pa je, da so dobile pogodbe o zaposlitvi s poskusno dobo,” je bila ostra. “Osebno imam občutek, da si delodajalci podajajo take delavce kot vreče krompirja, da so zanje ničvredni, naj opravijo delo, sami pa bodo s poslom zaslužili,” je navedla.

V zvezi s tem primerom so bile inšpektoratu po besedah Žnidarčeve podane tri prijave zaradi sistemskih kršitev pravic večjega števila zaposlenih na posebej občutljivem področju, to je čiščenju v javnem zavodu s področja zdravja.

“Postopek je bil z odločbo ustavljen zaradi neugotovljenih kršitev. Pri tem se lahko samo vprašamo, čemu sploh ti inšpekcijski nadzori služijo in v čem je sploh smisel prijave, glede na to, da v primeru, kjer so kršitve evidentne, inšpektor ne zazna nobenih kršitev in nepravilnosti,” je bila ostra predstavnica ZSSS.

Na inšpektoratu so medtem za STA dejali, da nadzor teče dalje. Več podrobnosti niso mogli izdati.

STA je neuradno izvedela, da so bile čistilkam pod podjetjem MIV Servis priznane pravice po bolj ugodni kolektivni pogodbi kot zdaj pod podjetjem Aktiva čiščenje. Kljub dolgoletnemu enakemu delu imajo tako zdaj manj pravic. Problem inšpekcijskega nadzora v zvezi s tem naj bi bil, da inšpektor ne more prejudicirati, ali gre za prevzem delavk ali ne, saj da je za to vprašanje pristojno sodišče. Ne glede na to naj zgodba še ne bi bila nujno zaključena. Inšpektorji ob tem zagotovo še vedno vodijo nadzor nad drugimi prijavljenimi kršitvami pravic čistilk v UKC Maribor, med drugim glede delovnega časa.

Inšpektorat ima sicer od sredine septembra novo vodstvo. Jadranka Grlića, ki je odstopil po številnih kritikah ob razkritju primerov izkoriščanja tujih delavcev, je kot v. d. glavnega inšpektorja zamenjal Luka Lukić.

vir: sta

Od predvidoma 2. novembra in do predvidoma konca meseca januarja naslednje leto bo veljala popolna zapora vzhodnega pločnika in parkirišča Žitne ulice in popolna zapora južnega pločnika in parkirišča Jezdraske ulice ob objektu Zdravstvene postaje Magdalena, sporočajo iz Mestne občine Maribor.

Izvajalec del, podjetje Pomgrad d.d., bo sprva iz obstoječega objekta izvedel demontažo stavbnega pohištva, izvedel rušenje notranje stene, odstranitev kritine in v nadaljevanju izvedel rušitev stropne plošče in nosilnih zidov, kar bo predvidoma trajalo do konca meseca novembra.

Pred začetkom rušitvenih del izvajalec v vplivnem območju gradbišča izvaja tudi monitoring morebitnih poškodb v neposredni bližini objektov. Izvajalec bo tekom celotne gradnje izvajal tudi monitoring hrupa in prahu. Največje povečanje teh vrednosti pričakujemo v času rušitvenih del, ki bodo predvidoma trajala dva do tri tedne. Izvajalec pa mora v tem času izvajati vse ukrepe, da bo vpliv na okolico čim manjši.

Kaj vse bo stalo na tem mestu? 

Na tem mestu dotrajane zdravstvene postaje bo v prihodnjih letih zrasla nova, sodobna zdravstvena postaja, v kateri se bodo izvajale celovite storitve osnovnega zdravstvenega varstva, to so ambulante družinske medicine, pediatrične ambulante, ginekološke ambulante z laboratorijsko dejavnostjo, še sporočajo iz Mestne občine Maribor. Ob teh dejavnostih pa še izvenbolnišnične specialistične dejavnosti in lekarniška dejavnost. Vse navedeno bo razvrščeno v treh etažah, v kletni etaži bodo parkirna mesta namenjena uporabnikom zdravstvenih storitev.

Vhod v zdravstveno postajo bo urejen parterno s tlakovanjem, okolici bo dodana urbana oprema, kot so klopi, pitniki, stojala za kolesa, parkirna mesta, vse skupaj pa bodo ozelenjevala različna drevesa, brezov gaj, živa meja in pokrivne rastline.