Na Ekonomsko-poslovni Fakulteti je potekala konferenca: 12th Meeting and Scientific Conference of South East European Management and Entrepreneurship Departments.

Dogodek je bil namenjen članom katedre s področij managementa, organizacije in podjetništva ekonomsko-poslovnih fakultet iz območja bivše Jugoslavije.

Osrednja tematika dogodka je bila »The Resilient Organization«, s prepletom različnih vsebin sodobnega časa. Uvodno predavanje konference je izvedla tudi ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je skozi vsebinski prispevek odgovorila na pomembno vprašanje »How can we be best prepare as a society for the digital and sustainable future?«

Predstavitev ministrice je zajemala ključne poudarke:

– Slovenija je na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) še napredovala. V skupni razvrstitvi indeksa, ki meri digitalni napredek držav članic, je pridobila dve mesti in med sedemindvajsetimi članicami EU napredovala na skupno 11. mesto.
– Pomen umetne inteligence: Slovenija je kot država na področju UI izredno ambiciozna. Z Nacionalnim programom umetne inteligence (NpUI) želimo v okviru celotnega inovacijskega življenjskega cikla pospešiti raziskave, razvoj, uvajanje ter uporabo tehnologij in orodij.
– »Zeleni« IKT: Poraba energije v sektorju IKT se je v zadnjem času eksponentno povečala, predvsem zaradi tehnološkega napredka, kot so računalništvo v oblaku in hitra rast uporaba internetnih storitev. Sektor informacijske tehnologije (IT) danes porabi približno 10% svetovne električne energije in napovedano je, da se bo delež povečal na 13 % do leta 2030. Marca leta 2021 je bila sprejeta ministrska deklaracija Zelena in digitalna preobrazba EU v kateri je izpostavljena uporaba čistih digitalnih tehnologij, kot ključni dejavnik v podporo podnebnim ukrepom, okolijski trajnosti in doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Za uresničitev tega cilja imajo države članice na voljo finančni mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je namenjen reformam in naložbam v podporo zeleni in digitalni preobrazbi.
– Želimo si zmanjšanja digitalnega razkoraka do katerega prihaja zaradi neenakih možnosti dostopa do interneta, tehnologij, orodij in znanj in to bo tudi ena od naših prioritet, je poudarila ministrica.

Na mariborski medicinski fakulteti danes poteka strokovno srečanje nevrologov, fiziatrov, psihiatrov in zdravnikov družinske medicine, ki ga je nevrološki oddelek Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor pripravil ob nedavni pridobitvi naziva klinika ter hkratni obeležitvi 50-letnice oddelka. Na njem letno zdravijo okoli 2000 bolnikov.

Na strokovnem srečanju s predavanji in prispevki sodelujejo domači in tuji strokovnjaki, ki predstavljajo razvoj oddelka ter posameznih vej nevrologije.

Zametki nevrologije v Mariboru sicer segajo v leto 1953 v sklopu nevropsihiatričnega odseka, svojo samostojno pot pa je oddelek začel leta 1972, ko so ga razdelil na samostojni enoti nevrološkega in psihiatričnega oddelka.

Kot so poudarili na nevrološki kliniki, ki jo kot predstojnica vodi Tanja Hojs Fabjan, pomembno vlogo pri razvoju nosijo predhodniki, ki so postavili trdne medicinske temelje oddelka, zaradi katerih so danes ponosni na delo, ki ga opravljajo, ter na bolnike, ki jim zaupajo in se zdravijo pri njih.

Danes je mariborska klinika za nevrologijo drugi največji nevrološki center v Sloveniji, ki se nahaja v drugem nadstropju dermatološke stavbe, ambulantni center pa v pritličju iste zgradbe. Letno zdravijo približno 2000 bolnikov z nevrološko problematiko, na oddelku pa imajo 82 postelj.

Ob tem imajo tudi enoto za intenzivno in pol intenzivno nego ter enoto za možgansko kap, kjer je organizirana bolnišnična oskrba za bolnike z možgansko-žilnimi težavami ter akutno zdravljenje in rehabilitacija bolnikov po možganski kapi. Na oddelku imajo tudi dnevno bolnišnico.

Klinika ima danes razvito sodobno nevrološko službo tako na področju diagnostike in zdravljenja, kakor tudi na področju zdravstvene nege z visoko usposobljenimi kadri, ki opravljajo številne subspecialistične dejavnosti. Hkrati so tudi učna baza za specializante nevrologije in drugih specialnosti, znotraj katedre za nevrologijo na mariborski medicinski fakulteti pa izvajajo celotno pedagoško dejavnost za študente medicine.

Slovesno bo dopoldne tudi v mariborskem gledališču, kjer bo Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor prav tako obeležil pol stoletja od začetka delovanja službe za otroško in mladostniško psihiatrijo in službe psihohigiensko psihiatrične dejavnosti.

vir: sta

Kot smo že poročali, je po naših informacijah za razrešitev z mesta direktorja Energetike Maribor Alanu Percu pripadla odškodnina. To smo preverjali tako na Javnem holdingu Maribor kot na Mestni občini Maribor kot lastnici javnih podjetij, a so se tako eni kot drugi zavili v molk.

Neuradne informacije pričajo o tem, da bo Alan Perc dobil več deset tisoč evrov odškodnine. Zakaj in koliko? To smo vprašali Javni holding Maribor (JHMB), ki pa se očitno zelo trudi, da takšne informacije ne bi prišle v javnost. Na naše poizvedovanje so odgovorili le: “Zahvaljujemo se za vaša novinarska vprašanja; seznanjamo vas, da so vsa pravna razmerja z g. Percem zaključena, vsebine pa ne komentiramo.”

Še enkrat smo jih pozvali, da vendarle vsebinsko govorijo, saj gre za javno podjetje in javni denar, a so odgovorili le: “Na vaše novinarsko vprašanje smo vam že odgovorili; zadeve ne komentiramo.”

Ker menimo, da gre za pomembno in javno informacijo, smo na Energetiko Maribor, JHMB in MO Maribor poslali obrazec z “Zahtevo za dostop informacij javnega značaja.” Vztrajali bomo, da Mariborčani izvedo, koliko denarja je šlo zaradi te slabe odločitve. Verjetno si župan ni tako predstavljal boljšega servisa, ki ga je obljubljal ob ustanovitvi holdinga.

Namreč z javnopravne narave in predvsem nalog, za izpolnjevanje katerih je bilo javno podjetje Energetika Maribor, d.o.o., ustanovljeno, je nesporno, da razpolaga in upravlja z javnimi sredstvi ter da je vsakršno razpolaganje z javnimi sredstvi javno. 

Čeprav je holding ustanovljen le dve leti, pa čudi dejstvo, da so v tem času že večkrat zavrnili podajanje informacij, po naših podatkih so celo sprožili tožni postopek zoper informacijsko pooblaščenko, ker niso želeli slediti njeni odločbi, kjer je odločila, da mora JHMB odgovoriti na vprašanja in zagotoviti določene dokumente, ki se navezujejo na razrešitev Alana Perca, enemu izmed medijev.

Raje tožba kot podajanje informacij

A tega Javni holding Maribor ni storil, po naših neuradnih informacijah so raje šli tožili Republiko Slovenijo oz. natančneje Informacijsko pooblaščenko. Očitno bodo storili vse, da bodo informacije v zvezi z razrešitvijo in stroški prikrili javnosti. S tem pa najverjetneje zapravili še več javnega denarja.

Mi smo se z vprašanji, kdo bo odgovarjal in prevzel strošek odškodnine, obrnili tudi na MO Maribor, kjer so nam povedali: “Prosimo, da se obrnete na nadzorni svet JHMB.” Po dodatnem zaprosilu za odgovore, so nam še enkrat dejali: “Kot smo že dejali, je zadeva stvar gospodarske družbe in njenega nadzornega sveta.”

Po vnovični prošnji za komentar župana predvsem na temo glede odgovornosti vpletenih, glede na to, da sta kot nadzornika o razrešitvi odločila Damijan Škrinjar in Mateja Cekić, ki je celo zaposlena na MO Maribor, smo le dobili odziv župana. Saša Arsenovič se je za lokalec.si tako odzval: “Moje delo in delo mojih sodelavcev je vsekakor transparentno. Predmetne zadeve ne poznam, poleg tega so za vse postopke, ki se nanašajo na urejanje pravnih razmerij med Energetiko Maribor in mag. Alanom Percem, izključno pristojni sedanji direktor Energetike Maribor, nadzorni svet družbe in JHMB, kot skupščinski organ družb holdinga. Gre za avtonomne organe, ki svoje odločitve sprejemajo v skladu s predpisi, ki urejajo njihove pristojnosti in odgovornosti.”

Naj še enkrat poudarimo, da gre za podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, zato predstavlja konkretno zakonsko podlago za posredovanje teh javnosti tudi določba Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).

Franc Kangler nam je v telefonskem pogovoru povedal, da se, kljub temu, da se po družbenih omrežjih pojavljajo namigovanja, da bo kandidiral za župana Maribora, v boj ne podaja.

Zaupal nam je, da je njihov kandidat na lokalnih volitvah v Mariboru Željko Vogrin, sam pa bo kandidiral za državnega svetnika. Dodal je še, da je kandidatov v njihovi stranki dovolj, tako da ni potrebe, da se ravno on poda v to tekmo. Namignil nam je, da imajo v mislih tudi žensko kandidatko, če si Željko Vogrin premisli.

Spomnimo …

Leta 2006 je Franc Kangler kandidiral za župana Mestne občine Maribor. V drugem krogu je premagal Gregorja Pivca in bil izvoljen s 54,93 % podpore. Uspeh je ponovil tudi na lokalnih volitvah leta 2010, ko je za las zmagal že v prvem krogu s 50,41 % podpore. Ob koncu leta 2012 je postal glavni povod za najbolj množične proteste v samostojni Sloveniji. Po treh mariborskih vstajah, je z 31. 12. 2012 napovedal svoj odstop kot župan Mestne občine Maribor.

Na nadomestnih županskih volitvah marca 2013 ni nastopil, se je pa znova pojavil na politični sceni na rednih lokalnih volitvah 5. oktobra 2014, kjer se je uvrstil v drugi krog s takrat aktualnim županom Andrejem Fištravcem. V drugem krogu je doživel poraz, saj ga je Fištravec premagal s 74,54 %.

Izgubil v drugem krogu lokalnih volitev

Leta 2016 se je županova lista na kongresu preoblikovala v Novo ljudsko stranko. Pred lokalnimi volitvami 2018 je Kangler prevzel vodenje stranke in jo preimenoval v Listo Franca Kanglerja – Novo ljudsko stranko ter napovedal vnovično kandidaturo za mariborskega župana. V drugem krogu je doživel poraz s strani Saše Arsenoviča, je pa njegova Lista Franca Kanglerja – NLS takrat dobila 10 sedežev, kar je šest več kot doslej.

Ekipa Hostla Pekarna (HOP), ki je del mreže Popotniškega združenja Slovenije in ki ga upravlja Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) danes obeležuje prav poseben mejnik: hostel je vstopil v obdobje najstništva. Danes praznuje svoj 11. rojstni dan!

V enajstih letih je prag hostla prestopilo skoraj 30.000 gostov, ki so opravili nekaj manj kot 70.000 nočitev

Največ gostov je bilo iz Slovenije (6.747 gostov), sledijo jim Nemci in Hrvati. Sicer so udobje vzmetnic in gostoljubje zaposlenih od začetka do danes preizkusili gosti iz 109 držav, ki so v Maribor pripotovali iz vseh celin.

»Zaradi izkušnje iz leta 2020 smo veseli vsake obletnice, ki jo praznujemo. In letošnja kaže, da se z majhnimi, ampak trdnimi koraki, počasi vračamo v obdobje pred letom 2020: v hostel so se vrnile večje (mednarodne) skupine, v primerjavi s preteklima letoma so se vrnili tudi gostje, ki jim hostel ne predstavlja samo vmesne točke med dvema destinacijama, ampak načrtno rezervirajo nočitev oziroma nočitve z namenom ali obiska katere izmed prireditev v okolici mesta ali zaradi ogleda mesta z okolico. Ne manjka pa tudi gostov, ki zaradi odlične izkušnje, tako v hostlu kot v mestu, svoje bivanje pri nas podaljšajo. Vsega tega pa ne bi bilo brez zaposlenih v Hostlu Pekarna, tako da ob obletnici zahvala predvsem vsem njim,« je povedala direktorica MKC Maribor Marja Guček in ob tem spomnila, da je Hostel Pekarna »zaradi odličnega dela zaposlenih ter vseh zunanjih sodelavcev« še vedno aktualni nosilec naziva Najlepše in najgostoljubnejše mladinsko prenočišče. Naziv mu ga je leta 2021 podelila strokovna komisija v sklopu kampanje Turistične zveze Slovenije ”Moja dežela – lepa in gostoljubna”.

Čeprav šele najstnik, se Hostel Pekarna namreč že sedaj lahko pohvali z zavidanja vrednim »spričevalom«. Tako kot leta 2021, je bil tudi leta 2017 hostel v kampanji razglašen za najlepše in najgostoljubnejše mladinsko prenočišče po mnenju strokovne komisije.

Trikrat, in sicer v letih 2016, 2019 in 2020 pa so ga strokovnjaki v tem ocenjevanju uvrstili na drugo mesto. Razglasitev rezultatov letošnjega ocenjevanja še čakamo, znani bodo med 14. in 16. novembrom na Dnevih slovenskega turizma v Laškem. Je pa že znano, da je letos Hostel Pekarna v spletnem glasovanju kampanje dosegel tretje mesto.

Prav tako se Hostel Pekarna lahko pohvali s certifikatom HIQ&S s strani Hostelling International, s podpisom zelene zaveze pa je prejel naziv Green Acommodation, ki ga podeljuje Slovenska turistična organizacija. Od leta 2021 je Hostel Pekarna tudi uradno prijazna namestitev za kolesarje in pohodnike.

V svojih enajstih letih delovanja pa Hostel Pekarna ni odprl vrat le tisočim gostom in nanizal številnih prestižnih nazivov. Iz prenočišča za mlade se je razvil v prijeten prostor, ki ni zgolj skupek sob za nočitev, ampak sta stavba in njena okolica hkrati tudi prizorišče pestrega dogajanja.

Kot je ob tem poudarila receptorka Hostla Pekarna Maja Stoporko, je skrb za gosta vedno na prvem mestu: »Vesela sem, da sem del ekipe, s katero skupaj nazdravljamo na 11. rojstni dan Hostla Pekarna. Ker sem v hostlu že skoraj od samega začetka, se vedno znova z mislimi rada vrnem v vsa ta leta nazaj. Od začetnih prvih korakov do trenutka, ko je hostel postal najstnik smo naredili ogromno, da se gostje pri nas počutijo prijetno in domače. Za naprej pa lahko obljubimo, da bomo še bolj razigrani in ustvarjalni, kot se za najstnike tudi spodobi. Vse najboljše Hostel Pekarna in vse najboljše vsem, ki pomagajo pisati zgodbo najlepšega in najgostoljubnejšega mladinskega prenočišča v Sloveniji. Naš največji hvala pa gre tudi vsakemu gostu posebej. Brez vas danes ne bi slavili.«

“In ker ni rojstnodnevnega slavja brez obdarovanja, bomo tokrat mi obdarili naše goste. Vsi, ki bodo v Hostlu Pekarna prespali od danes do 31. oktobra, imajo 11-odstotni popust. Popust velja za vse rezervacije, razen za tiste, ki so bile izvedene preko rezervacijskih sistemov Booking.com in Hostelworld,” so sporočili. 

MO Maribor je v okviru javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Europlakat, d. d., sredi postavljanja 25 novih nadstrešnic na avtobusnih postajališčih, kjer jih do zdaj ni bilo ali pa so bile dotrajane oz. neprimerne. V okviru javno-zasebnega partnerstva bo postavljenih skupno 50 novih avtobusnih nadstrešnic.

V teku je postavitev avtobusnih nadstrešnic na postajališčih; Rošpoh-Hojnik, Cesta v Rošpoh 115, Kamnica-trgovina (v mesto), Cesta v Rošpoh 65 (v mesto), Kamnica-trgovina (smer Morski jarek), Pekre-Gasilski dom (v mesto), Pekre-Gasilski dom (iz mesta), Malečnik-Lorber (iz mesta), Malečnik- Lorber (v mesto), Trčova-Griček, Nebova I, Ruperče, Kronaveterer, Pokopališče Dobrava-vhod, Dupleška-Jarčeva (v mesto), Dupleška-Jarčeva (iz mesta), Dupleška-Tezenska (iz mesta), Dupleška- Tezenska (360), Šubičeva-vrtec, Zrkovci, OŠ Franceta Prešerna-podružnica, Lackova-Stara lipa, Betnavska-Goriška, OŠ Maksa Durjave, Mladinska-Vrbanska (Mercator), Magdalena (v mesto).

V teh dneh se izvaja temeljenje in priprava območja za postavitev avtobusnih nadstrešnic v Kamnici in Malečniku.

Nadstrešnice se postavljajo v okviru pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu s podjetjem Europlakat, d. d., ki v okviru pogodbe financira stroške dobave in postavitve nadstrešnic ter gradbena dela za ureditev obstoječih avtobusnih postajališč (temelji, tlakovanje, taktilne označbe). V skladu z javno- zasebnim partnerstvom MO Maribor financira stroške celovite ureditve postajališč, kjer bodo nove nadstrešnice postavljene (robniki, urbana oprema, morebitno asfaltiranje in postavitev kolesarskih stojal).

Stanovanjski sklad RS bo v torek v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo na skladu, gre pri omenjenem odprtju za enega od vrhuncev njihovega investicijskega ciklusa v sklopu izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015 do 2025.

Investicija je pomembna tako po zasnovani kakovosti gradnje kot tudi po dostopnosti za vse ranljive skupine, od mladih, mladih družin in starejših do ljudi s posebnimi potrebami, saj je prilagojena njihovim sodobnim in družbenim potrebam.

S projektom se sklad približuje cilju v prihodnosti zagotoviti v Sloveniji 10.000 dodatnih novih javnih najemnih stanovanj, so sporočili.

Novo sosesko so v največji možni meri načrtovali z upoštevanjem vidika trajnostne gradnje in funkcionalnosti. Stavbe so zasnovane kot nizkoenergijske z vgrajenim prezračevalnim sistemom z učinkovitim vračanjem toplote, dosegajo energetski razred A1 in so praktično energetsko samooskrbne.

V njej se nahajajo stanovanja v velikosti od 35 do 85 kvadratnih metrov, med 400 stanovanji je tudi 60 oskrbovanih stanovanj za starejše in prostori za družbene aktivnosti.

Stanovanjski sklad RS, ki je bil uspešen pri pridobivanju nepovratnih sredstev okoljskega ministrstva in posojila Razvojne banke Sveta Evrope v skupni vrednosti 108,25 milijona evrov, namerava do leta 2026 zgraditi 1244 javnih najemnih stanovanj po vsej državi.

V Mariboru načrtujejo tudi gradnjo novih stanovanj v mestni četrti Pobrežje

Soseska Novo Pobrežje z okoli 450 stanovanji na Ulici Veljka Vlahoviča je trenutno v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, dejanska gradnja stanovanj pa se bo predvidoma začela v letu 2025.

vir: STA

Mestni svetnik Mestne občine Maribor Igor Jurišič je napovedal, da bo kandidiral na lokalnih volitvah za župana Mestne občine Maribor.

“Da bo Maribor spet odprto in vključujoče mesto, na katerega bomo iskreno ponosni,” je zapisal Igor Jurišič na začetku napovedi kandidature in nadaljeval: “Po tehtnem premisleku javnosti sporočam, da bom na prihajajočih volitvah kandidiral za župana Maribora, odprtega in vključujočega mesta, ki se bo skladno in uravnoteženo razvijalo ter v najširšem pomenu besede sledilo potrebam prebivalcev in gospodarstva ob upoštevanju vseh stebrov trajnostnega razvoja; okoljskega, ekonomskega in socialnega.”

Jurišič: Zelo dobro poznam in razumem potrebe mesta

Pravi, da se je za ta korak odločil, “ker zelo dobro poznam in razumem potrebe mesta, občank in občanov, predvsem pa prioritete, ki jih je treba temeljito prevetriti in narediti konec selektivni obravnavi tako prebivalcev, kot tudi predelov mesta oziroma občine glede status in lokacijo”. 

Za posodabljanje mesta v vseh delih

“Ob vzorni, skoraj pretirani skrbi za del ožjega mestnega središča med Starim mostom in Sodnim stolpom na južni strani do Koroške ceste z Glavnim trgom na severu, kar predstavlja zgolj 0,05 % površine Mestne občine Maribor, se občanke in občani izven tega območja soočamo z razpadajočimi zdravstvenimi postajami, šolami, vrtci, določeni deli Mestne občine Maribor pa večji del leta nimajo niti nemotene oskrbe s pitno vodo. Ceste in trgi so ponekod v nevarno slabem stanju, dostop do nekaterih storitev pa je v določenih delih občine otežen ali celo onemogočen,” je zapisal v obrazložitvi kandidature.

Zavzemal se je za hitro cesto brez vinjete

Spomnil je na to, da se je kot mestni svetnik zavzemal za uporabo »hitre ceste« skozi Maribor brez vinjete in “s tem preusmeril prometne tokove med največjimi predeli mesta in mnogim prihranil dragocen čas, ki so ga porabili za iskanje alternativnih poti ter prispeval k znižanju emisij. Žal pa niso vsi stremeli k skrajšanju prometnih poti in zmanjšanju emisij, ampak so ureditev prometa narekovali drugi dejavniki in tako se je mesto začelo zapirati brez ustreznega načrta in alternative, zaradi česar se je začel promet nenadzorovano zgoščati v preostalih delih levega brega Drave. Prav zato bom poleg optimizacije prometnih povezav posodobil tako vozni park, kot tudi linije javnega potniškega prometa, ki bo hitrejši in ugodnejši ter na prijazen način odvračal od uporabe avtomobila”.

Za drugačen občinski prostorski načrt

Posebno pozornost namerava nameniti prostorskemu razvoju mesta, je poudaril in zapisal: “Zato se zavezujem, da bo Mestna občina Maribor dobila Občinski prostorski načrt, ki bo usklajen med željami in potrebami prebivalcev in gospodarstva, ki bo trajnostno naravnan in strokovno pripravljen v zakonsko predpisanem roku s čim manjšim vplivom na okolje. Pri tem bom posebno pozornost namenil pomenu mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki so prepogosto preslišane in zapostavljene, čeprav kar najbolje zaznavajo želje in potrebe občanov.”

Izpostavil je še energetske izzive

“Čeprav si tega nihče ne želi, bo verjetno prva naloga, s katero se bom moral soočiti kot župan, priprava na zimo 2022/23, pa ne s kopičenjem snega na Glavnem trgu, ampak s soočanjem z energetskimi izzivi ter omogočiti vsem, tudi tistim priključenim na daljinsko ogrevanje, da bodo lahko brez odrekanja zimo preživeli na toplem,” je izpostavil Jurišič.

O financiranju Mestne občine Maribor

“Ključen izziv naslednjega mandata pa je neustrezno financiranje Mestne občine Maribor, saj prejmemo iz proračuna Republike Slovenije letno med 20 – 25 milijonov evrov manj, kot jih porabimo za izvajanje zakonsko določenih nalog,” še pravi Jurišič.

Listo kandidatk in kandidatov bodo po besedah Jurišiča pri Stranki  mladih – Zeleni Evrope predstavili v naslednjih tednih, “že sedaj pa lahko napovem, da bo lista vključujoča in ne bo pozabila na nikogar, s čimer bomo ponovno pokazali, da je Maribor odprto mesto, kjer lahko v razumevanju in slogi živimo drug ob drugem vsi, ki se medsebojno spoštujemo in ki imamo radi »Toto naše mesto«.”

Kostanji se letos v Mariboru pečejo na treh lokacijah, in sicer Trg Svobode, pokopališče Pobrežje in Glavni trg na avtobusni postaji.

Kot nam je pojasnila Nataša Matijevič, vodja Mariborskih tržnic, se so na razpis za peko kostanjev, ki se je zaključil 6.9.2022, prijavili trije ponudniki. Hiške za peko kostanjev bodo letos, enako kot lani, postavljene na Trgu Svobode, na Glavnem trgu ob avtobusnem postajališču in na pokopališču Pobrežje.

Kostanji so trenutno še italijanski 

“Na trgu Svobode lahko pečene kostanje že kupite, medtem ko bo na Glavnem trgu zadišalo po kostanjih predvidoma do konca tega tedna, na lokaciji Pokopališče pa do konca meseca,” za lokalec.si, še pojasni Nataša Matijevič, ter doda: “Kostanji so trenutno še Italijanski, vendar bodo, takoj, ko dozorijo domači, le te pekli na vseh treh lokacijah.”

Zaim, ki peče na trgu Svobode že 25 zaporednih let in ga Mariborčani poznajo po odlično spečenih in sladkih kostanjih, jim je zagotovil, da se bomo lahko sladkali z njimi najmanj do Božiča. Na Glavnem trgu pa bo ponudba pečenih kostanjev podjetja Kostanj Bedrač.

Kakšna pa je cena?

Cena za merico ¼ l = 3,5 EUR, medtem ko boste za ½ litra odšteli 5 EUR, dodaja Nataša Matijevič ter pozove: “Če si boste zaželeli kakšno sladico, pire, prilogo iz kostanjev, ali samo kuhane kostanje, boste lahko na obeh lokacijah kupili kostanje po ceni od 5-8 eur, odvisno od kakovosti, porekla in velikosti. V prihajajočih mesecih želimo ljubiteljem kostanjev veliko kulinaričnih užitkov, pa na dober mošt ne pozabite!”

ZD Maribor v okviru velikega projekta Evropske Unije z naslovom »Pametna podporna platforma za napovedovanje in upravljanje pandemij – STAMINA« organizira izvedbo kliničnega preizkusa, dne 19.9.2022 ter Mednarodno konferenco projekta STAMINA, dne 20.9.2022.

Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor je avgusta leta 2019 aktivno sodeloval pri prijavi projekta z angleškim naslovom »Smart support platform forpandemicpredictionand management – STAMINA«, ki ga financira Evropska Unija za raziskave in inovacije v okviru okvirnega programa Obzorje 2020 (Horizon 2020),po pogodbi št. 883441.

V projektni prijavi so se člani projektne skupine osredotočali predvsem na takrat aktualne virusne bolezni kot so npr. izbruh pandemične gripe N1P1 v letu 2009, izbruh smrtonosne bakterije E.coli v Nemčiji v letu 2011, Ebole v letu 2014, virusaZika v letu 2016, virusa zahodnega Nila v južnih in vzhodnih evropskih državah v letu 2019. Kasneje tega istega leta se je v Vuhanu na Kitajskem zgodil COVID-19 in izkazalo se je, da so bili v okviru prijave projekta in iskanju raziskovalne ideje revolucionarni, saj se od odobritve projekta STAMINA od septembra leta 2020 usmerjajo v reševanje pandemske krize na podlagi testiranja različnih orodij, razvitih v okviru pametne platforme za lažje obvladovanje pandemije COVID-19.

Sodeluje veliko institucij iz 16 držav

V projektu sodeluje 38 različnih institucij iz 16 držav (Slovenije, Avstrije, Grčije, Velike Britanije, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Italije, Češke, Tunizije Romunije, Litve, Francije, Španije, Turčije, Luksemburga). Slovenija je zastopana s strani Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. V Zdravstvenem domu Maribor projekt vodi izr. prof. ddr. Helena BLAŽUN VOŠNER, ZD Maribor pa sodeluje v projektu kot končni uporabnik (»end-user«) pametnih podpornih rešitev za obvladovanje pandemij. V okviru svojih nalog v projektu so raziskovalci ZD Maribor razvili scenarij, ki se bo dne 19.9.2022 odvijal na terenu preko katerega bodo zdravstveni delavci različnih organizacijskih enot ZD Maribor (OE Nujna medicinska pomoč, Splošno zdravstveno varstvo) preizkušali delovanje in funkcije v projektu razvitih orodij STAMINA.

V projektu bo sodelovalo 16 delavcev ZD Maribor

V projektu in pri izvedbi celotnega scenarija bo sodelovalo 16 delavcev ZD Maribor, vsak s svojo specifično nalogo. Razvili so tudi ustrezno metodologijo scenarija, ki bo v posameznih fazah tudi validiran, tako preko posameznih akterjev v scenariju, ki bodo uporabljali orodja STAMINA, kakor tudi opazovalcev, ki bodo akterje/izvajalce scenarija opazovali pri njihovem delu.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je tehnični partner projekta STAMINA. Raziskovalno skupino vodi izr. prof. dr. Domen MONGUS, naloga partnerja v projektu pa je tesno sodelovanje z Zdravstvenim domom Maribor pri oblikovanju scenarija in tehnična podpora pri izvedbi le tega.

Rešitve projekta STAMINA bodo pomagale nacionalnim načrtovalcem, regionalnim agencijam za krizno upravljanje epidemij/pandemij, z doseganjem naslednjih petih ključnih ciljev:
– Oblikovanje seznama najboljših praks in smernic za izboljšanje pripravljenosti in odziva na pandemske krize;
– Zainteresiranim stranem zagotoviti nova, enostavna programska orodja, ki dopolnjujejo obstoječe sisteme na ravni EU;
– Omogočiti premik paradigme od laboratorija do točke oskrbe, torej »point of care«, ki je pravzaprav vsako mesto, kjer je zagotovljena oskrba bolnika, na primer postelja, urgenca, ambulanta ali reševalno vozilo s povečano diagnostično zmogljivostjo;
– Izboljšati sodelovanje med in znotraj držav članic EU ter s sosednjimi tretjimi državami;
– Zagotoviti implementacijo razvitih rešitev in srednjeročno sprejetje le-teh s ciljem, da bi uporaba orodij STAMINA zaživela v popolnosti.

Oblikovana orodja STAMINA bodo omogočala podporo kriznemu vodenju, prediktivno modeliranje na podlagi podatkovnega rudarjenja velepodatkov na ravni EU, generiranje in preizkušanje različnih scenarijev, zgodnje opozarjanje o nevarnosti pandemij/epidemij, analizo socialnih medijev v realnem času, prenosne diagnostične naprave in nosljive senzorične naprave.

Slovenski klinični preizkus se bo odvijal dne 19.9.2022 v Multimedijski učilnici ZD Maribor, 6. nadstropje, Vošnjakova ulica 2-4, 2000 Maribor, od 9.30 do 14.00 ure.

Mednarodna konferenca v okviru projekta STAMINA pa se bo odvijala dne 20.9.2022 v Multimedijski učilnici ZD Maribor, 6. nadstropje, Vošnjakova ulica 2-4, 2000 Maribor, od 9.00 do 14.00 ure.