Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Cena električne energije za leto 2023 je v začetku meseca na budimpeštanski borzi znašala 560 evrov na MWh, na Kitajskem in v ZDA pa je dosegala med 80 in 100 evrov na MWh. “Z daljšanjem obdobja tako visokih cen v Evropi raste uvozna odvisnost Evrope od Kitajske in ZDA,” je opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Na budimpeštanski borzi je cena 9. septembra upadla na 560 evrov na megavatno uro (MWh), kar je 5,8-krat več, kot je znašala pred letom dni.

“To odraža nizko količino proizvedene električne energije v Evropi in visoko povpraševanje. Mednarodno konkurenčne dejavnosti s stroški energije pri 10 odstotkih prodaje v letu 2021 ne morejo kratkoročno dobičkonosno poslovati, kar se odraža v nižanju evropske proizvodnje aluminija, cinka, jekla in v papirnicah,” je v analizi Izpod peresa glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zapisal Ivanc.

Cene svetovnih energetskih surovin, nafte, zemeljskega plina in premoga, so se avgusta po manjšem julijskem padcu zopet okrepile. Ker je dolar v enem mesecu v primerjavi z evrom pridobil pol odstotka, so se cene v evrih okrepile še bolj. Evropske cene zemeljskega plina so se okrepile za 37 odstotkov, ameriške za 21 odstotkov; evropske so bile od ameriških višje za osemkrat.

Cene prehranskih surovin so se avgusta po doseženem vrhu v maju znižale za 1,6 odstotka, predvsem zaradi padca cen žitaric za 4,5 odstotka.

Pri tem so cene koruze upadle za desetino, cene piščančjega mesa za 6,4 odstotka in cene umetnih gnojil za 1,5 odstotka. Po visokih padcih cen med aprilom in junijem so se cene kovin in rudnin avgusta povečale za 3,7 odstotka. Izstopala je rast cen cinka in bakra.

Avgusta so energetski draginji ubežale le še dejavnosti z visoko produktivnostjo. Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu in proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast so beležile le dejavnosti programska oprema in IT-storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve.

Zlata doba v evropskem gradbeništvu se končuje. Gradbeni indeks nabavnih menedžerjev v območju evra se je znižal tudi avgusta, krčenje je bilo v večjem obsegu. Četrti mesec zapored se je znižalo razpoloženje. “Sredstva iz načrtov za okrevanje in odpornost ne bodo mogla nadomestiti padcev, ki izvirajo tako iz rasti gradbenih stroškov kot iz manjšega povpraševanja po gradnji v poslovnem sektorju in sektorju stavbne gradnje,” je ocenil.

Cene proizvodnje gradbenega materiala se kljub padcu cen jekla, aluminija in bakra niso prav nič znižale.

Inštitut IfW iz Kiela, po napovedih katerega bo nemško gospodarsko prihodnje leto zašlo v recesijo, je po Ivančevih navedbah odprl jesensko tekmo zniževanja gospodarskih napovedi. Bruto domači proizvod v EU se po oceni IfW v letu 2023 realno ne bo povečal, šele v 2024 naj bi zrasel na 1,8 odstotka. Povprečna rast cen v območju evra naj bi v 2023 znašala 7,2 odstotka, letos 8,1 odstotka, visoka pri 3,3, odstotka naj bi ostala tudi v 2023. Stopnja anketne brezposelnost naj bi se povečala z letošnjih 6,8 odstotka na 7,3 oz. 7,7 odstotka, je še navedel IfW.

V slovenskem gospodarstvu se bruto marža zaradi visoke rasti cen energentov niža. Kvalitativni podatki o poslovanju podjetij po dejavnostih v drugem četrtletju razkrivajo, da se je bruto dobičkonosnost oz. dodana vrednost v prodaji poslabšala, saj je bila bruto marža medletno nižja za šest oz. štiri odstotne točke. Tako nizko je bila denimo bila v drugem četrtletju 2018, je spomnil Ivanc.

Letna inflacija v Sloveniji je avgusta pri 11 odstotkih ostala enaka julijski, kar je bilo več od pričakovanj analitikov GZS. Bolj od njihovih ocen se je povečala tudi letna inflacija v območju evra, ki je pri 9,1 odstotka v avgustu dosegla nov vrh. Julija je bila po njihovih navedbah tudi presenetljivo nizka rast izvoza blaga iz Slovenije. Poslabšala se je demografija v zasebnem sektorju, saj se je število stečajev povečalo, manj je bilo registracij pravnih enot.

Cene uvoženih proizvodov v Sloveniji so bile julija za 0,7 odstotka višje kot junija, kar je bilo več od pričakovanj GZS. Cene energentov so bile višje za 2,9 odstotka, cene proizvodov za investicije za 1,3 odstotka, cene proizvodov za široko porabo za 0,7 odstotka, medtem ko so bile cene surovin nižje za 0,1 odstotka. “Julijske visoke uvozne cene energentov so signal za nadaljevanje cenovnih pritiskov v prihodnjih mesecih,” je zapisal Ivanc.

vir:sta

Mariborski socialni demokrati so za vikend na župana MO Maribor, Saša Arsenoviča naslovili odprto pismo, kjer navajajo, da je dovolj delitev in še nekaj drugih ostrih besed. Kljub temu, da so bili celoten njegov mandat ob vseh incidentih popolnoma tiho in so mu pritrjevali pri vseh njegovih dejanjih.

Lahko bi rekli, da gre za sprenevedanje mariborske stranke SD, saj kot vemo, so edini, ki so trdno v koaliciji mestnega sveta MO Maribor z županom Arsenovičem. Za povrh vsega s podžupanjo Alenko Iskra, ki z veseljem hodi na razne prireditve, se slika z županom in mu nudi neomajno podporo. A zdaj, kot kaže, pa bolj, kot se bližajo lokalne volitve, bolj se, no vsaj javno, distancirajo od župana, a še vseeno so njihovi glasovi na seji mestnega sveta zagotovljeni.

Zdaj pravijo, da je pomembno, da se oglasijo. Kje pa so bili prej? 

Na župana so v SD naslovili odprto pismo zaradi OPN-ja, saj navajajo, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo zadnje dogodke vezane na sprejetje Občinskega prostorskega načrta (OPN). Zapišejo, da je pomembno, da se sedaj oglasijo in poskušajo pomagati pri sprejetju novega OPN. Izbrali so zanimiv način za oglašanje, saj bi to lahko naredili mestni svetniki na seji, ali še bolje, bi to skomunicirala z županom, podžupanja, članica SD.

Preverili smo, kako takšno odprto pismo komentira mestni svetni Miha Recek. Po telefonu nam je povedal: “Kot kaže SD Maribor zapušča potapljajočo se barko. Pismo lahko razumem kot izstop iz koalicije, vendar še vedno v podpro županu. Čez dober teden dni se bo videlo, ko bo seja mestnega sveta, kako bo glasoval SD, ko bomo dobili na mizo ali podražitev storitev Marproma, ali pa dokapitalizacijo, tako da bomo kmalu videli kam pes taco moli. Zanimivo bo tudi opazovati, kako si predstavljali stranke ali liste, ki so bile v koaliciji s sedanjim županom, kako bodo šle v koalicijo, če župan dobi nov mandat. Po mojih informacijah, bodo nekatere stvari kar pozabljene. Zelo priročno je oditi iz koalicije dva meseca pred volitvami, in se delati, da ne podpiraš župana, podpiral pa si ga tri leta in pol.”

Spodaj objavljamo odprto pismo SD-ja v celoti:

Spoštovani župan Saša Aleksander Arsenovič – Dovolj je delitev.

Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zadnje dogodke vezane na sprejetje Občinskega prostorskega načrta (OPN). Glede na to, da je bil zadnji OPN sprejet ravno v času županovanja mag. Borisa Soviča, se Socialni demokrati najbolje zavedamo kolikšne napore je potrebno vložiti v sprejetje ključnega strateškega dokumenta. Zato je še toliko bolj pomembno, da se sedaj oglasimo in vam poskušamo pomagati pri sprejetju novega OPN.

A najprej je potrebno prenehati z delitvami.

Med županom in mestnim svetom. Med županom in civilno družbo. Med levim in desnim bregom. Med centrom in drugimi ožjimi deli mestne občine.

Zaradi neustrezne komunikacije, oziroma popolnega pomanjkanja le-te, ter splošno sprejetega vtisa, da postavljate kapitalski interes pred javnim interesom, je posledično resno ogroženo sprejetje OPN. Navedeno vpliva na zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo v naši mestni občini.

Če želite doseči širok konsenz za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor, upoštevajoč naše razvojne potrebe in izhajajoč iz predpostavke, da mesto ni samo pločnik, cesta, beton ali podjetje, bo potrebno razumeti, da je Maribor skupnost v pravem pomenu besede. Skupnost pa smo takrat, ko imamo skupne cilje in s skupnim sodelovanjem dosežemo to, kar si želimo. Tega je danes med nami premalo

Ko zbor občanov v Bresternici soglasno izglasuje sklep, da mariborska občina območje nekdanjega motela Jezero nameni zgolj oddihu, rekreaciji in športu, jim vi odgovorite: “Upam, da se zavedate, kaj ste izglasovali. Na tem območju v prihodnje namreč ne bo nobenega razvoja.” Ko civilna iniciativa RT 38 iz MČ Koroška vrata nasprotuje 18 nadstropni stolpnici na vodovarstvenem območju, jim podžupan Reichenberg odgovori: “Pri širitvi mesta so vedno žrtve.”

To ni gradnja mostov med ljudmi in strankami, ki ste jo obljubljali ob nastopu mandata, ampak politika, ki mostove ruši. To je politika, ki jo je Maribor že videl. Vodi v kaos, razvojno zaostalost, višjo brezposelnost in beg možganov.

Smo pred najhujšo energetsko krizo. Delovna mesta so ogrožena, zato je sedaj zadnji čas, da začnemo sodelovati, se spoštovati in upoštevati drug drugega. Dejansko in ne zgolj retorično.

Socialni demokrati Maribor vas zato pozivamo, da v dobro Maribora prisluhnete in izpolnite voljo občanov KS Bresternica – Gaj ter Civilne iniciative RT 38 iz MČ Koroška vrata. Enako velja tudi za morebitne druge pozive, v kolikor so tako argumentirani in utemeljeni, kot sta slednja.

Mestna občina Maribor OPN nujno potrebuje. Če bo v drugem branju predlog OPN, ki upošteva voljo ljudi in postavlja javni interes pred zasebni, lahko pričakujete podporo SD. V nasprotnem primeru se bomo z vso odločenostjo pridružili meščankam in meščanom, ki si prizadevajo, da o OPN odločimo na referendumu.

S spoštovanjem,

Damjan Cvetko

Predsednik ObO SD Maribor

V Rušah so danes obeležili tradicionalno Ruško nedeljo. Nekoč je ta veljala za krajevni praznik, danes je predvsem družinski dan.

Tradicija Ruške nedelje naj bi nastala pred več kot 500 leti, ko so bile Ruše znane po romanjih. Verniki na ta dan praznujejo in častijo ime Marijino. Njeno ime nosi tudi ruška cerkev, tako se je tudi letošnja Ruška nedelja pričela s sveto mašo.

Precej domačinov in obiskovalcev od drugod se je že dopoldne zbralo ob tradicionalnem sejemskem programu »na vasi«. Srečali so prijatelje, se sprehodili, klepetali, morda kaj kupili… Zaigrali so godbeniki in zaplesale so mažorete, sledil je še nastop Ruških frajtonarjev in ansambla Nikoli ni prepozno.


Otroci ali tisti, ki to ostajajo po srcu, so se tudi tokrat “borili” za svoj stol na vrtiljaku.

Občina Radlje ob Dravi je nedavno objavljeno javno naročilo za rekonstrukcijo več lokalnih cest in javnih poti v skupni vrednosti nekaj nad 778.000 evrov oddala podjetju Voc Celje. V septembru je predvidena uvedba izvajalca v delo, zaključek del pa je predviden junija 2023, so za STA pojasnili na občini.

V okviru projekta bo izvajalec opravil rekonstrukcijo lokalnih cest in javnih poti, kar pomeni, da bo uredil ustrezno odvodnjavanje, na kritičnih mestih je predvidena širitev obstoječe trase in po potrebi varovanje brežine.

Predviden je tudi gramozni ustroj ceste in zaključna asfaltna plast. Pri Vrtni, Prečni in Šarhovi ulici bo v okviru del zamenjan tudi dotrajani vodovod, so pojasnili na občini.

Poleg že omenjenih ulic skupno oddana dela zajemajo še protiprašne ureditve na več drugih odsekih cest ter rekonstrukcije lokalnih cest in javnih poti, večinoma na območju Remšnika.

V javno naročilo vključena dela sledijo načrtu razvojnih programov občine, v katerega so uvrščeni projekti za obdobje štirih let. Medtem so v občini letos zaključili tudi več rekonstrukcij cest, ki so se začele urejati že lani, so še pojasnili na občini.

vir: sta

Minulo noč se je po dveh urah čakanja, ali bo dež vendarle prenehal svoj ples, začel koncert Godalni otoki na Glavnem trgu v Mariboru.

In postregel z glasbo, disko kroglami, svetlobno predstavo, predvsem pa z dobro voljo, ki je ni mogel pregnati niti dež, ki je nekaj ur pred tem začel padati. K sreči pa tudi ponehal, tako da so lahko organizatorji in izvajalci lahko pokazali Mariborčanom novo glasbeno poslastico.

Godalni otoki – ritmi sobivanja je bil koncert, ki je bil del del sklopa Lent po Lentu in preddogodek Festivala Maribor. In ker je dejansko ponujal sprehod obiskovalcev med otoki in glavnim odrom, obenem pa ponudil disko glasbi iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, zaigrano na godalih, je bil res to, kar je Narodni dom Maribor napovedal : sprehod skozi večdimenzionalno glasbeno pokrajino.

Koncert bi se moral začeti pravzaprav ob 20. uri, pol ure pred tem so z Narodnega doma Maribor sporočili, da koncert vsekakor bo, le z nekajminutno zamudo, saj je vremenska napoved kazala, da bo ob 20. uri konec močnega dežja. A ta ni nehal še slabo uro. Po gledanju v nebo, prenehanju dežja in pregledu tehnične opreme so se Godalni otoki le zgodili. Začelo se je nekaj minut do 22. ure. In okrog odra in godalnih otokov, na katerih so na razna godala igrale razne generacije glasbenikov, se je takoj pojavila množica ljudi.

Dejansko smo lahko stopili tudi v notranjost prizorišča, med posamezne godalne otoke in glavnim odrom, ter se tam prosto gibali, hodili, plesali, fotografirali, snemali. Zgodila se je prava disko zabava z glasbo, svetlobno predstavo, disko kroglami, ki sta bili nad glavnim odrom. Nad vsem skupaj pa je bila še polna luna.

Nastopajoči:

• Bojan Cvetrežnik – MC, audio vizualni koncept, priredbe, dirigent
• JAMirko – DJ, beat&bass, audio produkcija
• Nejc Škofic – klaviature
• Filip Vadnu – kitara
• Damaris Potočnik – vokal
• Godalkanje Fiddle Gang (Barja Drnovšek, Anja Šoštarič, Ajda Cvek, Nika Škodič, Clarisse Petrovič Duret, Eva Rojko, Izabela Hace)
• Profesionalni učitelji in poklicni godci (Andrej Božič, Klemen Bračko, An Černe, Vesna Čobal, Monika Debelič, Maša Golob, Dejan Gregorič, Petra Jurič, Hermina Matjašič, Srečko Meh, Jan Šoštarič, Margarita Ulokina, Barbara Upelj)
• Violine (učenci in dijaki glasbenih šol Maribor, Celje, Velenje, Idrija, Ljutomer, Slovenj Gradec, Hobi Godalkanje)

Prihodnji teden se začne celovita prenova najstarejšega študentskega doma na Tyrševi, ki spada k Študentskim domovom Univerze v Mariboru.

Včeraj so se izvajalci že uvedli v delo, ki se začne v ponedeljek. Sama prenova bo trajala predvidoma devet mesecev.

Več v prispevku:

V Mariboru poteka ta vikend usposabljanje gasilcev za tehnično reševanje oseb v prometnih nesrečah. Dejansko gasilce učijo postopkov reševanje oseb iz ukleščenih, poškodovanih vozil.

Naša ekipa si je ogledala, kako to poteka. Za gasilce je organizator Heavy Rescue Slovenia pripravil več postaj simulacij, ki spominjajo na resnične dogodke, saj gre ponekod za upodobitve dejanskih nesreč, ponekod pa, kako bi lahko na podlagi preteklih dogodkov pri reševanju lahko bilo.

Društvo zeliščarjev Maribor je v trgovskem središču Europark pripravilo veliko razstavo zelišč in drugih rastlin, s katerimi želijo pokazati njihove lastnosti in koristi.

Imeli so tudi nekaj kozarcev suhih zelišč. Izvedeli smo, za kaj se lahko uporabljajo zelišča, med njimi tudi marjetice, ameriški slamnik, pegasti badelj, sivka …

Več v prispevku.

Ta konec tedna se v Mariboru odvija že tradicionalni mestni tek, tokrat že sedmi zapovrstjo. Danes so v teku mariborske ulice zavzeli otroci, jutri pa sledi tek za odrasle, na 5 in 10 km progi skozi mesto. Start bo ob 9.uri na Trgu Leona Štuklja.

Prvi so kot že leta doslej mariborske ulice zavzeli najmlajši in v teku uživali.

Športna zveza Maribor je že sedmo leto zapored priredila mariborski mestni tek.

Po besedah organizatorjev je cilj dogodka, da v center mesta privabijo ljubitelje teka iz vseh koncev ter na ta način obudijo mestno dogajanje. Proga je in bo tudi jutri vodila mimo prepoznavnih naravnih in kulturnih znamenitosti mesta kar teku doda še dodatno vrednost saj je trasa teka, ki je speljana v strogem centru mesta in na ta način edinstvena.

Občina Ruše, Javni zavod Športni Park Ruše in Župnija Ruše v nedeljo, 11. 9. 2022 prirejajo tradicionalno Ruško nedeljo. Stojnična prodaja in predstavitev domače obrti bo izvedena kljub slabi vremenski napovedi.

Sobotno dogajanje organizatorja Mladinsko društvo Ruše v srcu pa se zaradi negotove vremenske napovedi prestavi na 8. 10. 2022.

“Vse udeležence v prometu obveščamo, da bo zaradi organizacije prireditve “Ruška nedelja”, dne 11. 9. 2022, na regionalni cesti R3-705/1432 Ruše – Puščava med km 0+000 in km 0+520 spremenjen prometni režim (popolna zapora), v času od 5.00 do predvidoma 19.00 ure.” Obvoz bo v tem času potekal po R2-435/1439 Ruše – Selnica (Industrijska in Tovarniška ulica) ter po Selniški in Kolodvorski ulici in obratno.

 

Na parkirišču trgovskega centra E.Leclerc v Mariboru se danes začenja tridnevno največje usposabljanje gasilcev in prvih posredovalcev s področja tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah v tem delu Evrope, ki so ga organizatorji poimenovali Heavy Rescue Slovenia. Deveta tovrstna vaja doslej se bo v Mariboru odvila prvič po štiriletnem premoru.

Ekipo organizatorjev sestavlja skupina gasilcev in mednarodno priznanih inštruktorjev na področju tehničnega reševanja, ki v Sloveniji že deset let pripravlja različne seminarje in usposabljanja na tematiko tehničnega reševanja. Letošnji dogodek bo po njihovem ponujal ustaljen sistem izobraževanja ter nekaj pomembnih novosti in dodatkov.

Kot pojasnjujejo, je Heavy Rescue Slovenia (HRS) v tem delu Evrope največje tovrstno usposabljanje, njihova ekipa pa si je v tem času pridobila mednarodni ugled, saj se usposabljanja, poleg slovenskih gasilcev, udeležuje vedno več gasilskih kolegov tudi iz Italije, Hrvaške, Črne gore in Srbije. Letos bodo gostili tudi Špance, hkrati pa sami vse pogosteje sodelujejo na usposabljanjih v omenjenih državah.

Do ideje sta prišla poklicna gasilca, ki sta leta 2009 dobila priložnost obiskati največje tovrstno izobraževanje na svetu v Nemčiji. V Slovenijo sta se vrnila z idejo, da to lahko izvedeta tudi doma za svoje gasilce. Slovenski standard, velikost organizacijske ekipe, finance in ostale možnosti seveda niso dopuščale tako prestižnega dogodka, a sta vseeno februarja 2010 že izpeljala prvi, tridnevni tečaj v Ljubljani na Rudniku, ki se ga je udeležilo okoli 170 tečajnikov.

Podobna zgodba, le da dvodnevna, se je ponovila šestkrat, na zadnje pa leta 2018 v ljubljanskem BTC, ko so hkrati izvedli še prvi sejem gasilske opreme in tehnike, ki ga je obiskalo več kot 6000 ljudi. Po štiriletnem premoru se ekipa tokrat vrača z novim znanjem, izkušnjami in pristopi.

Usposabljanje je bilo v osnovi ustvarjeno za pripadnike gasilskih enot, ker pa je v resnični situaciji na kraju nesreče še veliko drugih pomembnih reševalnih služb in ker se mnogi postopki v intervenciji prepletajo z reševalci, zdravniki, policisti, tudi vojaki in podobno, so k tečaju povabili tudi njih.

Tudi v Mariboru bo ob usposabljanju vse do zaključka dogodka v nedeljo med 9. in 17. uro potekal gasilski sejem, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pa v soboto simpozij na temo sodobnih električnih vozil in s tem povezanimi izzivi za gasilce.

Med zanimivejšimi spremljevalnimi dogodki velja omeniti še sobotno nočno dirko gasilskih parov in srečanje gasilskih vozil Man v nedeljo, ko bo potekalo še usposabljanje mlajših in malo manj izkušenih gasilcev.

vir: sta

Izvajalec del je po tem, ko mu je bilo omogočeno nadaljevanje del v enoti Brezje, intenzivno pristopil k zaključevanju del in jih pravočasno in še pred začetkom novega šolskega leta zaključil.

MO Maribor je dne 31.8.2022 pridobila uporabno dovoljenje za Novogradnjo prizidka vrtca v Brezju, tako da sta s 1.9.2022 vrata odprla dva oddelka za otroke. Vrednost izvedenih del je zaokroženo 841.000,00 EUR neto vendar končni obračun še ni izveden.

Vrtec je zasnovan sodobno z velikima svetlima igralnicama, katera ima vsaka tudi lastne sanitarije za vsako skupino otrok. Iz igralnic je omogočen neposreden izhod na pokrite terase ter nato prehod na zunanje igrišče. V sklopu dograditve je bil izgrajen tudi prostor za individiualno delo z otroki (le ta je začasno spremenjen v prostor razdelilne kuhinje – do izgraditve pogorelega dela), prostor za rekvizite, prostor za vzgojitelje in večjim skupni prostor, ki je lahko namenjen tako športnim aktivnostim kot izvajanju vseh ostalih dopolnilnih aktivnosti otrok, so sporočili v sporočilu za javnost.

Za obstoječi objekt enote Brezje je zavarovalnica dokončno ocenila škodo in sicer bo za skupaj z drobnim inventarjem in opremo MO Maribor prejela izplačilo 210.838,72 EUR.

Izplačilo bo izvedeno po uspešno zaključenem postopku podpisovanja listin. V kratkem bomo nadaljevali s postopki za izbor izvajalca za rekonstrukcijo pogorelega dela, saj MO Maribor želi začeti z deli še v letošnjem letu.

Prvega septembra zvečer se je v Hramu kulture odprla razstava del 11. likovnega natečaja EKO DRAVA 2022, DRAVA IN ŠPORT. Je sicer del projekta EKO ART Maribor, ki je organiziran od leta 2000. S projektom ozaveščajo širšo javnost o problematiki ekologije danes.

Pred člani slovenske reprezentance v futsalu so kvalifikacije za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki bo leta 2024. Gostitelj svetovnega prvenstva še ni znan. Slovenci se bodo v uvodni tekmi kvalifikacij za SP, ki bo 20. septembra v Mariboru, pomerili s Črnogorci.Selektor Tomislav Horvat je objavil seznam igralcev, na katere bo računal v obračunu proti Črni gori.

“Vesel sem, ker sem imel pri pripravi seznama igralcev precej širok izbor. Veliko mladih je poleg, nekateri pa svojo priložnost še čakajo. Čez čas bodo pripravljeni na to. Pred začetkom kvalifikacij sem pozitivno usmerjen. V kvalifikacije pa gremo, da zmagujemo. Računam in pričakujem, da smo že na uvodni tekmi proti Črni gori na ravni, energijsko in agresivno ter ekipno, da pridemo do prve zmage,” je dejal slovenski selektor.

Selektor je na zbor reprezentance, ki bo v soboto, 17. septembra, povabil 15 igralcev.

Vabljeni so: Klemen Duščak (FK Dobovec), Žiga Čeh (FK Dobovec), Teo Turk (FK Dobovec), Tilen Gajser (Futsal Minerva ŠVI), Jeremy Bukovec (Futsal Pescara ITA), Nik Logar (KMN Oplast Kobarid), Nejc Kovačič (KMN Oplast Kobarid), Igor Osredkar (MNK Futsal Pula HRV), Denis Totošković (MNK Square Dubrovnik HRV), Nejc Hozjan (Noia Futsal Sala ŠPA), Matej Fideršek (Piast Gliwice Futsal), Nejc Berzelak (FK Siliko), Marko Mohorič (FK Siliko), Max Vesel (FK Siliko) in Žan Janež (FK Siliko).

Igralci na čakanju pa so: Uroš Đurić (FK Siliko), Jure Suban (FK Siliko), Tjaž Lovrenčič (KMN Meteorplast), Rok Šnofl (KMN Meteorplast) in Denis Kneževič (KMN Meteorplast).

Sloveniji je žreb kvalifikacij uvrstil v skupino 5, v njej sta še Kazahstan in Črna gora. Po uvodni tekmi proti Črni gori že 8. oktobra Slovenija gostuje v Kazahstanu. Kvalifikacije v tem delu tekmovanja bo zasedba selektorja Tomislava Horvata sklenila v letu 2023. Tretjega marca bodo gostovali v Črni gori, 8. marca pa se bodo Slovenci doma merili s Kazahstanom.

V glavni del kvalifikacij za svetovno prvenstvo vstopa 36 držav, ki so razdeljene v 12 skupin.

V elitni del tekmovanja bo napredovalo 12 prvakov skupin in štiri najboljše drugouvrščene ekipe. Preostalih osem drugouvrščenih ekip pa se bo merilo v dodatnem razigravanju. Te ekipe bodo razdeljene v štiri pare. Skupni zmagovalci teh parov se bodo uvrstili v elitni del kvalifikacij.

V elitnem delu kvalifikacij bo igralo 20 reprezentanc, ki jih bo žreb, ta bo na sporedu 5. julija 2023, razdelil v pet skupin. Pet prvakov skupin bo neposredno potovalo na svetovno prvenstvo. Štiri najboljše drugouvrščene ekipe iz petih skupin pa se bodo pomerile še za dve prosti mesti.

Na zadnjem svetovnem prvenstvu lani v Litvi je naslov svetovnega prvaka osvojila Portugalska. Slovenci na prvenstvu v Litvi niso nastopili.
Vir: STA

ZZrolano mesto je športno rekreativna prireditev, ki je v državi ni enake – gre namreč za parado rolanja in kotalkanja po mestnih ulicah, ki so sicer rezervirane za promet. Kar dve leti prisilnega premora je imel dogodek, ki bo letos doživel svojo sedemnajsto ponovitev, so sporočili organizatorji Univerzitetna športna zveza Maribor – ZDRAVA ZABAVA.

ZZrolano mesto sedemnajstič bo v nedeljo, 18. septembra s startom in ciljem pri Ljudskem vrtu v Mariboru.

Prvo parado rolanja je Zdrava zabava organizirala davnega leta 2002, ZZrolano mesto pa je v vsem tem času iz prvotno študentskega dogodka prerastlo v rekreativni dogodek, namenjen vsem generacijam. Edinstvena priložnost – rolati / rolkati / kolesariti / kotalkati se tam, kjer sicer vozijo avtomobili, privabi zmeraj več udeležencev.

FOTO: Marko Pigac / MP Produkcija

»Velik poudarek dajemo na varnost in tudi tokrat je bilo tako, je pa velik izziv ob tolikšnem številu ljudi. Ob tem je nepogrešljiva pomoč tako policistov, ki skrbijo za ustavljanje prometa kot tudi reševalnega vozila ter mariborskih hokejistov,« pravi Klemen Tasič, vodja projekta pri Zdravi zabavi.

NAJSTAREJŠI UDELEŽENEC PRI 76 LETIH

Organizatorji vsako leto nagradijo tako najmlajšega kot najstarejšega udeleženca. Na zadnjem dogodku je presenetil gospod pri 76 letih, ki je traso premagal s kolesom, vendar kljub temu – vse pohvale. Najmlajši približno 12 kilometrov dolgo traso prevozijo – v otroškem vozičku.

Obeta se sprememba lokacije, ki se seli v Ljudski vrt, zato je tudi trasa nekoliko spremenjena

Dogodek poteka v okviru Evropskega tedna mobilnosti v Mariboru in je popolnoma brezplačen, predhodne prijave tudi niso potrebne. Organizatorji opozarjajo le, da se dogodka udeležite s primerno zaščitno opremo (čelade, ščitniki).

Dogodek se začne ob 15. uri, parada se bo ob 16h v spremstvu tovornjaka z DJ-jem podala na cca. 12-kilometrsko traso po mariborskih ulicah (zemljevid spodaj), opravila kratek okrepčilni postanek pri Mercator centru na Pobrežju, ter se približno uro in pol kasneje vrnila k Ljudskemu vrtu.

V primeru dežja dogodek odpade.

Mariborska občina je pred časom preko Mestnih nepremičnin kupila zemljišče v KS Bresternici Gaj, natančneje zemljišče nekdanjega Jezera Motel. Če je sprva bilo rečeno, da bo namenjeno rekreacijskim površinam, so zdaj na tem mestu predvideli gradnjo. Razburjeni krajani temu močno nasprotujejo. V pestri, skoraj tri ure trajajoči razpravi, so na glasovanje dali tudi sklepe, pri čemer je prišlo do težav.

“Koga se tako bojite?”

Župan MO Maribor Saša Arsenović je krajanom med drugim dejal: “Gre za območje 31.000 kvadratnih metrov, od česar velika večina ostaja takšna kot je. Dali smo majhno območje pod cesto, 84 metrov od Drave, to boste pa vi rekli, ali raje apartmajsko gradnjo v okviru hotela, ali pa bi si morda kdo želel tu živeti brez, da bi koga motil.” Krajani so njegovim besedam nasprotovali in vztrajali: “Želimo, da ostane zeleno.”

Primož Hedl, predsednik KS Bresternica Gaj: “Danes smo pokazali, da očitno župan ne razume, kaj mu že vso leto govorimo.” Njegove besede je spremljal bučen aplavz.

Na tem mestu je vprašal, zakaj se spreminja namembnost celotnega zemljišča, glede na to, da bi naj le manjši del zemljišča namenili gradnji.

“Šli bomo do konca. Pripravljeni smo tudi na referendum”

Precej zmede je bilo tudi pri glasovanju, saj so krajani napačno razumeli sklep in ga izglasovali. Sprva mariborski župan glasovanja ni želel ponoviti, a je nato pristal na ponovno glasovanje, kjer je sklep predstavil Primož Hedl, predsednik KS Bresternica Gaj. Krajani so večinsko potrdili sklepe, ki so jih predlagali v svetu krajevne skupnosti.

Krajani so tako sprejeli sklep, da območje ostane zeleno in da lahko občina tja umesti površine za rekreacijo in šport. Županu so dali 10 dni časa, da se opredeli do sklepov, v nasprotnem primeru bodo uporabili vsa pravna sredstva.

Celoten zbor lahko pogledate spodaj:

Več o včerajšnjem zboru krajanov TUKAJ.

Danes obeležujemo svetovni dan fizioterapije. Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva fizioterapije je osteoartroza. Študenti fizioterapije na Alma Mater so pripravili konkretne rešitve za pomoč pri rehabilitaciji bolnikov s to boleznijo, ki velja za najbolj razširjeno kronično degenerativno bolezen sklepov. So pa na včerajšnji novinarski konferenci opozorili tudi na primanjkljaj fizioterapevtov.

“Na Alma Mater smo v sklopu študijskega programa fizioterapije ter številnih drugih raziskovalnih in aplikativnih projektov s tega področja pripravili konkretne rešitve za pomoč pri rehabilitaciji bolnikov z osteoartrozo,” je dejal Tine Kovačič, vodja doktorskega študijskega programa Fizioterapija na Alma Mater Europaea – ECM, ki je tudi predsednik Strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije. Ob tem je še poudaril, da sta zlasti preprečevanje in zgodnje zdravljenje ključnega pomena za zaustavitev naraščajočega zdravstvenega, ekonomskega bremena zaradi osteoartroze. “520 milijonov po celem svetu trpi za osteoartrozo. Skupaj z našimi študenti fizioterapije in mentorji smo oblikovali individualiziran program terapevtske vadbe, ki zmanjša tveganje za poškodbe kolena do 50 odstotkov in lahko pomaga preprečiti osteoartrozo,” je še dodal Kovačič.

Ob tem so opozorili na primanjkljaj fizioterapevtov v Sloveniji. Alma Mater Europaea – ECM študijski program fizioterapije izvaja na vseh stopnjah. “Izvajamo tiste študijske programe, ki so za družbo in trg dela najpomembnejši. S staranjem prebivalstva starejši ljudje potrebujejo več fizioterapevtskih obravnav in v Sloveniji žal znatno zaostajamo po številu fizioterapevtov in tudi po dostopnosti do obravnav. Naši študenti fizioterapije k rešitvam teh družbenih problemov že v času študija pristopijo s številnimi dobrodelnimi projekti,” je poudarila Barbara Toplak Perovič, glavna tajnica Alma Mater Europaea – ECM in izpostavila projekte Od rojstva do korakov, fizioterapevtske obravnave za mlade perspektivne športnike in športnice, digitalizacijo fizioterapije in pomoč pri izvedbi fizioterapevtskih obravnav v domovih za starejše. Ob tem je še poudarila, da so in da bodo v bodoče fizioterapevti zelo iskani kader, saj se prebivalstvo stara. Zaradi primanjkljaja pa se pacienti danes soočajo z dolgimi čakalni dobami v javnem zdravstvu, je še dodal Kovačič.

V Centru za medicinsko rehabilitacijo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor opažajo naraščanje števila bolnikov z diagnozo osteoatrtroze. “Razlogi so tako v staranju prebivalstva, kot vedno bolj pasivnemu življenjskemu slogu. Bolezen namreč prizadene tudi mlajšo populacijo in rekreativne športnike. Napotitev v fizioterapevtsko obravnavo je vedno več in posledično se čakalne dobe daljšajo. S to problematiko smo že seznanili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predlagali razširitev programa ter podelitev novih koncesij, kar bi pacientom omogočilo obravnavo znotraj dopustne čakalne dobe,” je pojasnil Alen Pavlec, vodja fizioterapije Centra za medicinsko rehabilitacijo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.

Alma Mater študenti fizioterapije, kot bodoči strokovnjaki za gibanje, so pred kratkim izvajali tudi redne fizioterapevtske obravnave na prostem, v mestnem parku in drugih zelenih površinah, kjer so pod vodstvom predavateljice Tatjane Horvat, višjega predavatelja Mladena Herca in  Tineta Kovačiča pacientom omogočili uspešno okrevanje, povrnitev funkcijskih zmogljivosti in nenazadnje boljšo kakovost življenja.

Krajani Bresternice si gradenj ne želijo: “Vse skupaj je bila laž! Bresternici samo jemljejo.”

Na zboru krajanov je bila tema tudi pitna voda, ki je številni v KS Bresternica- Gaj še ni majo. Oglasila se je krajanka, ki nima vode in dejala: “Mi nimamo vode in to že zelo dolgo. Potem pa vi, draga gospa. Jutri vam dostavim v vašo pisarno, izračunano, koliko denarja je šlo od leta 2001 in zahtevamo, kot krajani MOM, da vsa podjetja, ki so dobila to plačano, ki so delala projektno dokumentacijo, zbirala podpise, plačevale odvetnike, vrnejo nam krajanom denar, ker je to popolno neumno, kaj tu govorite!”

“Imamo obljube in polno laži”

“Leta 2001 sem bila noseča, sem hodila na kolena, da bi lahko otroka umivala,” poudari in doda: “Sramota, da moramo tukaj to omenjati. Ne obljubljajte. Vsi pred vami in za vami. Do decembra, če se ne bo začelo kopati, če ne boste vi vsi tukaj prvi, ki boste dvignili lopate pa dvignili prst zemlje, verjamete mi, da gremo v skupinsko tožbo.”

V mariborskem Europarku bo to soboto, 10. 9., od 10. ure potekal sejem rabljenih učbenikov Mladi Mladim.

Na stojnicah pri vhodu 3 s strani Titovega mostu bodo dijaki in študentje prodajali rabljeno študijsko literaturo, šolske učbenike in knjige. Namen sejma je v prvi vrsti mladim ponuditi učna gradiva po dostopnejših cenah, a prireditev prerašča okvire sejma. S predstavitvijo dejavnosti različnih organizacij in plesno-glasbenim programom želijo obenem pričarati lep vstop v šolsko leto in spodbujati kulturne dejavnosti.

V Europarku so prireditev pripravili v sodelovanju s Studiem 11 ter k sodelovanju povabili Mladinski kulturni center in Šolo umetnosti Atilem, ki bodo na sejmu predstavili svoje dejavnosti. Za popestritev dogajanja bo poskrbel nastop dveh plesnih šol, najmlajši se bodo lahko udeležili likovne delavnice. Dušan Ćešič, idejni vodja projekta, želi s prireditvijo razširiti ponudbo družbeno odgovornih vsebin, ki pozitivno vplivajo na mesto. “Želimo si, da bi se sejem sčasoma razvil v kulturni festival s socialno noto, ki bi spodbujal ustvarjalnost in prispeval k razvoju mladih,” je še povedal Ćešič.

Prišel je čas za nevarne odpadke. Premična zbiralnica za zbiranje nevarnih odpadkov je pričela svojo pot. “Pripravite nevarne odpadke po skupinah in jih oddajte na premični zbiralnici, ko bo postavljena na lokacijah v vaši občini.”

Kaj sodi med nevarne odpadke?

Stari akumulatorji, baterije, barve – laki – lepila – razredčila – topila – kisline – alkalije – kemikalije – fotokemikalije (do 25 l), zdravila brez kartonske embalaže, motorna olja (do 10 l), odpadna jedilna olja, pršila, pesticidi (manjše količine vrtičkarjev), stara kozmetika, embalaža – onesnažena z nevarnimi snovmi, flurescentne cevi, varčne žarnice, injekcijske ogle, termometri in drobna električna in elektronska oprema (telefoni, …).

Navodila za predajo

Premična zbiralnica je namenjena le občanom občine, v kateri se nahaja. Pred oddajo nevarnih odpadkov je treba pokazati potrdilo o vključitvi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (položnica Snage iz preteklega meseca oz. položnica upravnika stavbe) in osebni dokument, s katerim se uporabnik identificira.

Oddajanje nevarnih odpadkov je dopustno samo v času obratovanja zbiralnice.
Odlaganje odpadkov izven obratovalnega časa pred zbiralnico je prepovedano. Pri oddaji odpadkov je treba upoštevati označbe na oddajnih mestih in navodila zaposlenega.

Zaposleni ni dolžan raztovarjati pripeljanih odpadkov, mora pa skrbeti za njihovo pravilno razvrščanje. V primeru, da odpadek ne sodi med nevarne odpadke oz. ni v skladu z navodili, zaposleni lahko zavrne njihov sprejem.

Nevarni odpadki se sprejemajo samo ločeni po skupinah in v izvirni, jasno označeni embalaži, na kateri so nevarne snovi ustrezno označene.

Spored najdete TUKAJ.

Štirje krajevni uradi, ki delujejo na območju Upravne enote Maribor in so jih junija zaradi letnih in starševskih dopustov začasno zaprli, bodo prihodnji teden spet začeli delovati. Krajevna urada v Račah in Hočah bosta vrata odprla v ponedeljek, urada v Dupleku in Miklavžu na Dravskem polju pa v torek.

Kot so sporočili iz mariborske upravne enote, bodo vsi uradi delovali dvakrat tedensko. V Hočah in Račah ob ponedeljkih in sredah, v Dupleku in Miklavžu pa ob torkih in petkih.

Mariborska upravna enota ima za občane bližnjih krajev med letom odprte omenjene krajevne urade, kjer lahko ljudje urejajo nekatere zadeve. Letos so jih za nekaj tednov zaprli tudi januarja zaradi novega vala epidemije covida-19.

Zaradi trimesečnega zaprtja krajevnih uradov je bilo slišati kar nekaj nezadovoljstva med občani, pa tudi med župani, ki so celo napovedali, da bodo na ministrstvo za javno upravo naslovili protestno pismo. Verjetno je to razlog, da se uradi vendarle odpirajo teden dni prej, kot so junija napovedali na upravni enoti.

Po pisanju Večera na pristojnem ministrstvu tako dolgemu zaprtju, kot so si ga letos privoščili v mariborski upravni enoti, nasprotujejo in ga ne podpirajo. Kot so napovedali, bo septembra zaživel novoustanovljeni strateški svet za modernizacijo in regulacijo upravnega poslovanja, ena njegovih temeljnih nalog pa bo prav priprava predloga reorganizacije upravnih enot, s katero bi storitve upravnih enot še bolj približali uporabnikom.

V mariborskem mestnem središču se bo 10.9.2022 odvijal tekaški dogodek Mariborski mestni tek. Mestni tek bo letos izpeljan že šestič organizator dogodka, Športna zveza Maribor, pa bo dogodek izpeljala ob pomoči Mestne občine Maribor.

MARIBORSKI MESTNI TEK (Trga Leona Štuklja in Ulice škofa Maximiliana)

V soboto, 10.9.2022 bo omejen dostop za avtomobile do Trga Leona Štuklja in Ulice škofa Maximiliana Držečnika. Prav tako bo zaprta Partizanska cesta. Dostop NE BO MOGOČ med 8.00 – 12.00. Prosimo, da avtomobile prestavite na zunanja parkirišča, v kolikor jih potrebujete. Po 12.00 bo dostop ponovno omogočen, prosijo organizatorji.

ZAPORE OSTALIH CEST:
1. Križišče Partizanske in Titove ceste s Prešernovo ulico; občasna polovična zapora iz vseh strani v Prešernovo ulico.
2. Križišče Prešernove in Razlagove ulice; občasna popolna zapora
3. Križišče Prešernove in Maistrove ulice; občasna popolna zapora
4. Križišče Prešernove in Aškrčeve ulice, občasna popolna zapora
5. Križišče Prešernove in Tomšičeve ulice, občasna popolna zapora
6. Križišče Tomšičeve in Cankarjeve ulice, občasna polovična zapora za vožnjo naravnost po Tomšičevi ulici
7. Križišče Tomšičeve in Ribiške ulice, občasna popolna zapora
8. Križišče Trubarjeve in Vinarske ulice, občasna popolna zapora
9. Križišče Vinarske in Marčičeve ulice, občasna popolna zapora
10. Križišče Vinarske in Vilharjeve ulice, občasna popolna zapora
11. Vinarska ulica od križišča z Vilharjevo in do križišča s Kajuhovo ulico POPOLNA ZAPORA OD 08:00 do 12:00 ure
12. Vinarska ulica od križišča s Kajuhovo in do uvoza pri Vrbanskem platoju, občasna popolna zapora
13. Križišče Kamniške in Vilharjeve ulica, stalna popolna zapora za smer Vinarske ulice in občasna zapora za prečkanje Vilharjeve ulice
14. Križišče Mladinske in Vilharjeve ulice, stalna popolna zapora za vožnjo v Vilharjevo ulico
15. Križišče Gregorčičeve in Strossmajerjeve ceste, popolna zapora za vožnjo v Gregorčičevo ulico v smeri stadiona LV, ter nadaljevanje vožnje po Strossmajerjevi ulici proti Gosposvetski cesti, dovoljeno je zavijanje v Gregorčičevo ulico v smeri centra mesta
16. Križišče Gosposvetske ceste in Prežihove ulice; popolna zapora za vožnjo po Gosposvetski cesti v smeri centra mesta
17. Križišče Gosposvetske ceste, Stroosmajerjeve ulice in Slovenske ceste; popolna zapora za vse iz smeri Gosposvetske ceste in Strossmajerjeve ulice, dovoljena je le vožnja iz smeri Slovenske ulice po Stroosmajerjevi cesti v smeri Gregorčičeve ulice
18. Križišče Stroosmajerjeve ulice, Smetanove in Orožnove ulice, stalna popolna zapora za zavijanje v Orožnovo ulico, vozila, katera pripeljejo po Strossmajerjevi ulici iz smeri Koroške ceste morajo svojo pot nadaljevati po Smetanovi ulici.
19. Križišče Ulice Heroja Bračiča in ulice ob jarku, popolna zapora

Na današnji javni predstavitvi Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor se je odvila daljša razprava, v kateri so nekateri razpravljavci bili odklonilni do posameznih točk oziroma so želeli, da se nazaj v strategijo zapiše stavek, da Pekarna ostaja na istem mestu, ne pa, da se seli.

Osnutek dokumenta Strategije razvoja kulture v Mestni občini Maribor je predstavil Klemen Brvar, prisotni so bili tudi članice in člani strokovne komisije za pripravo strategije in podžupanja MO Maribor Alenka Iskra.

Klemen Brvar je dejal, da strategija sledi trem osnovnim ciljem: izboljšanju statusa kulture v mestu, “torej da kultura postane razvojno področje, ki se ga rešpektira, vključuje v druge razvojne politike mesta, potem drugo področje je vidik uporabnika, torej izboljšati uporabniško izkušnjo kulture za meščane na eni strani in za tiste, ki prihajajo v naše mesto, za katere mislim, da jih bo vedno več. Tretje področje pa je v bistvu zagotovitev ustreznih pogojev za delo za tiste, ki to kulturo in umetnost kreirajo”.

Programski svet Kulturnega centra Pekarna je že pred javno razgrnitvijo sporočil, da “obsoja cenzuro Mestne občine Maribor v poglavju KC Pekarna v osnutku Strategije razvoja kulture. Poglavje in pripadajoči ukrepi se namreč bistveno razlikujejo od tega, ki ga je napisala delovna skupina, podpisana pod osnutek SRK. Karolina Babič, vodja delovne skupine, je namreč povedala, da je v zadnji verziji dokumenta SRK z dne 29. aprila, ko je delovna skupina za SRK prenehala z delom in oddala osnutek, KC Pekarna umeščena v dokument na način, da poudarja pomen Pekarne za del mesta, v katerem se je razvila, opozarja, da samoniklih centrov ni mogoče seliti ali jih umetno na novo vzpostavljati. Prav tako izpostavlja, da je ohranitev KC Pekarna ključnega pomena za kulturni in družbeni razvoj mesta in zato delovna skupina v svoji zadnji verziji poziva k upoštevanju že sprejetih dogovorov-k nadaljevanju investicijsko-vzdrževalnih del in k nadgradnji in razširitvi Upravljavskega modela KC Pekarna”. Danes so v razpravi omenili tudi to.

Območje KC Pekarna

Tako je Ramiz Derlić iz PS KC Pekarna na koncu razprave tudi povzel njihovo mnenje, da so sodelovale pri nastajanju dokumenta skoraj “vse nevladne organizacije in javni sektor je dal pisno podporo skozi anketo, da Pekarna ostane na mestu. Strokovna skupina je to zapisala, se pravi, vsa ta dognanja skozi ta proces so se zapisala in formulirala v obliki, da se Pekarna pač prepoznava kot en pomemben del mesta in da tam tudi mora ostati, kjer je, kar si mi tudi zelo želimo oziroma zahtevamo. Medtem ko je bil ta stavek enostavno izbrisan ven iz predloga strategije, zaradi česa smo mi bili ogorčeni. In to smo izvedeli od pripravljavcev, avtorjev, kar se po našem mnenju postavlja pod vprašaj. Sploh to, kar cel čas trdijo, da mora biti temelj te strategije, se pravi participatornost, vključevanje, odprtost, stroka”.

Nato je poudaril, da je “ravno ta stroka bila povožena in javnost in participatornost je bila povožena z nekimi enostranskimi odločitvami cenzorjev na mestni občini. S tem se pač ne moremo strinjati, ker – kam pa sploh gre mariborska kultura.”

Brvar odgovarja na to, da je del odstavka izbrisan, da je v strategiji Pekarna omenjena, “tudi v dikciji, da jo mesto rešpektira, da jo vidi kot pomemben del mestne kulturne krajine, pušča pa dovolj odprtega prostora za začetek dialoga. Torej poznamo perečo tematiko morebitne selitve Pekarne na drugo lokacijo oziroma ostanka Pekarne na tej lokaciji”.  A vendar pogovori potekajo že več let, tako da zdaj ne moremo govoriti o začetku dialoga, ampak kvečjemu o nadaljevanju. Tema je namreč stara več kot 20 let, pravzaprav vse od začetka Pekarne, kar je nato le omenil Brvar, češ da “so že potekale podobne debate, tako da nič novega”.

Da je sicer sama strategija “relativno dobro zastavljena”, je dejal mestni svetnik Vlado Šega in “da je nepomembna, če je ne uresničujemo”. Pa tudi, da je politika tista, ki mora skrbeti, “da bo kultura tudi delovala, ne pa da je to nujno zlo, ki mu namenimo toliko in toliko denarja. In da če mu damo še deset procentov cvenka zraven, potem smo naredili svoje – to še zdaleč ni res”.

Kar se tiče morebitne selitve Pekarne, pa je Šega dejal: “S temi prostori je tako, da jih je izredno težko seliti, ker prostor sooblikuje vso to zgodbo tam okoli. Jaz razumem po eni strani občino, ki bi želela to (dati) drugam, moraš pa razumeti ljudi, ki delajo v tem okolju, da to enostavno ni neka stvar, ki bi jo prenesel kamor koli drugam.”  Nato pa je še poudaril, da “ni kultura tista, ki bi morala pomagati turizmu, ampak je turizem tisti, ki bi se moral usesti na že obstoječo obstoječo kulturo, to pomeni, mi moramo razvijati kulturo, na katero se lahko usede turizem,  ne pa razvijati turistično kulturo, ker za to je potem brez zveze javni denar, to so potem komercialna sredstva”.

Osnutek strategije bo šel na obravnavo na sejo mestnega sveta, kjer bo predvidoma imel dve obravnavi: sprejem in potrditev strategije v mestnem svetu MOM.

V Inštitutu 8. marec so v okviru kampanje Za otroke gre včeraj začeli zbiranje 5.000 overjenih podpisov, s katerimi bodo vložili dve zakonski pobudi, ki urejata brezplačno kosilo za vse otroke v osnovni šoli. Danes jih zbirajo tudi pred Upravno enoto Maribor.

Zbiranje podpisov za brezplačna kosila za šoloobvezne otroke je za dva zakona. To sta Zakon o osnovni šoli, v katerem vpeljujejo šolsko kosilo kot pravico za vse, in Zakon o šolski prehrani, v katerem to pravico urejajo. “Eden od razlogov za to je, da mora biti skladno z zakonodajo osnovna šola brezplačna, a v praksi vseeno vsebuje številne prikrite stroške. Šolska kosila pa so tista, ki predstavljajo največji strošek za starše šoloobveznih otrok,” je včeraj pojasnila Mojca Lukan iz Inštituta 8. marec.

Pravijo, da se bo na brezplačna kosila lahko vsak naročil ali odjavil, uvedba te pravice ne bo predstavljala tudi obveze, da so otroci na kosilo naročeni. Bo pa zajela najranljivejše, ki si kosila danes ne morejo privoščiti. Prav tako predloga zakonov ne spodbujata služenja privatnih catering služb, saj šolsko kosilo uvajajo kot javno službo in prepovedujejo outsourcing zagotavljanja šolske prehrane na razna catering podjetja.

Podpise zbirajo pred upravnimi enotami, zbrati jih morajo pet tisoč

Danes je pred UE Maribor Maja Koražija, članica Programskega odbora Inštituta 8. marec, ki je povedala, čemu so se lotili kampanje in da želijo z zakonoma doseči, da bo vsak otrok dobil brezplačno kosilo, obenem pa, da ne bo nihče deležen stigmatizacije. S prvim zakonom želijo brezplačno kosilo uveljaviti kot pravico, to pa nato urejajo v drugem zakonu. Ob tem je še komentirala, da je “cenzus trenutno zastavljen na nepravičen način, v bistvu ne upošteva ne višine najemnine, ne upošteva niti koliko nepremičnin ima kdo v lasti, in da na ta način kdaj dobi kdo, ki ne bi potreboval, in obratno. In je precej nepravično. Mi vemo, da ko je nek cenzus, ko je neka meja, se bo vedno znašel nekdo tik nad tem, četudi za en cent in bo v polnosti izgubil to subvencijo. In to se nam ne zdi okej.” Gre namreč za sedanjo ureditev subvencionirane šolske prehrane, pri kateri je določen cenzus, kdo je za zubvencijo upravičen in kdo ne. S pravico do brezplačnega kosila za vse, pa bi to bilo ukinjeno.

Koražija je povedala še, zakaj so se odločili prav za kampanjo z zbiranjem podpisov.  Gre namreč za predlog zakona, za katerega morajo zbrati 5.000 podpisov, da ga bodo lahko vložili v Državni zbor, kjer bi šel v nadaljnjo obravnavo. Dejala je še, da so se tega lotili na ta način  zato, ker gre za zapis v koalicijski pogodbi in da ima marsikatera stranka zapisano v programu, a da se ni nikoli uresničilo.  Zato so sprožili civilno iniciativo, ki zahteva uresničitev. Drug razlog pa je, ker v inštitutu verjamejo v demokratično participacijo in da ljudje sodelujejo v demokratičnih procesih.

Prostovoljec Mitja Tomažič pa je razložil potek podpisovanja in kako se overi podpis in ga odda na upravni enoti z vložitvijo obrazca ali preko spleta s sigenco. Pojasnil je tudi svoje razloge za sodelovanje v kampanji.

Narodni dom Maribor ponuja v soboto, 10. septembra 2022, ob 20. uri na Glavnem trgu v Mariboru nepozaben nastop 40 slovenskih godalcev vseh generacij kot glasbeno predstavo Godalni otoki.

Lani so Glavni trg zavzeli bobnarji, letos so na vrsti godalci. “A tokrat ne bo le oder, temveč bodo na njem nastali – otoki. Nanje se bo povzpelo štirideset slovenskih godalcev vseh generacij in nas povabilo na razburljivo popotovanje skozi večdimenzionalno glasbeno pokrajino, ki jo bodo ustvarjali zvoki godal, pa tudi disko glasba iz sedemdesetih in osemdesetih,” so zapisali v napovedi.

Godalni otoki. Foto: Bojan Stepančič

Glasbeno predstavo Godalni otoki – ritmi sobivanja je zasnoval vrhunski vsestranski godalec, glasbeni raziskovalec in oče godalkanja Bojan Cvetrežnik, zato napovedujejo izjemno in nepozabno koncertno izkušnjo. “Disko glasba sedemdesetih in osemdesetih je že sama po sebi vsebovala veliko violinskih sekcij, zato smo se odločili, da violine poudarimo tam, kjer, poleg klasične glasbe, že tradicionalno blestijo – v disko glasbi. Strukturo smo si zamislili kot otoke – odre. Sedem otokov v obliki evropskega tonskega sistema (DO RE MI FA SO LA TI) bo namenjenih violinam, na centralnem otoku pa bomo DJ, kitara, klaviature in jaz,” je poudaril Bojan Cvetrežnik

Na Godalnih odrih na Glavnem trgu bodo nastopili

JAMirko – DJ, beat&bass, audio produkcija; Nejc Škofic – klaviature; Filip Vadnu – kitara; Damaris Potočnik – vokal
Godalkanje Fiddle Gang: Barja Drnovšek, Anja Šoštarič, Ajda Cvek, Nika Škodič, Clarisse Petrovič Duret, Eva Rojko, Izabela Hace
Profesionalni učitelji in poklicni godci: Andrej Božič, Klemen Bračko, An Černe, Vesna Čobal, Monika Debelič, Maša Golob, Dejan Gregorič, Petra Jurič, Hermina Matjašič, Jan Šoštarič, Margarita Ulokina, Barbara Upelj
Violine: učenci in dijaki glasbenih šol Maribor, Celje, Velenje, Idrija, Ljutomer, Slovenj Gradec, Hobi Godalkanje
Za avdio vizualni koncept in priredbe je poskrbel Bojan Cvetrežnik, ki bo tudi dirigent.

V primeru slabega vremena bo predstava prestavljena na nov termin.

Z današnjim uradnim podpisom pogodbe na Univerzi v Mariboru se pričenja dolgo načrtovana obnova najstarejšega študentskega doma v Mariboru.

Na Univerzi v Mariboru je danes potekal slavnostni podpis pogodbe o izvedbi javnega naročila “Prenova Doma 1 z okolico v študentskem naselju na Tyrševi ulici v Mariboru.” S tem se je tudi uradno začela težko dočakana in že nekaj let načrtovana celovita prenova prvega mariborskega študentskega doma, vseljenega leta 1964 in delno prenovljenega leta 2000. Podpisa so se udeležili rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič, direktorica Študentskih domov Univerze v Maribor mag. Maja Krajnc Ružič, predsednik upravnega odbora Lesnine MG oprema, d. d. iz Ljubljane Boštjan Mencinger ter Iztok Žigon vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS.

 

Rektor prof. dr. Zdravko Kačič je ob podpisu dejal: “Na Univerzi v Mariboru zelo skrbimo za dobrobit študentov v vseh aktivnostih, ki jih izvajamo, tako v izobraževalnem kot raziskovalnem procesu, kot pri bivanju študentov, ki prihajajo v naše Študentske domove Univerze v Mariboru. Menimo, da smo z vsemi investicijami v zadnjih 10 letih uspeli domove zelo modernizirati, določene narediti tudi energetsko učinkovite. Seveda si prizadevamo za pridobitev sredstev, da bi bil standard bivanja v vseh naših domovih enak in nadaljujemo pripravo in izvedbo investicij. Tako nas izjemno veseli, da smo prejeli sredstva iz proračuna Republike Slovenije in Evropske unije iz kohezijskega sklada. Operacija se bo tako izvajala v okviru sofinanciranju izvedbe operacije »Prenova objekta Študentski dom 1 in objektov Depandansa s telovadnico (na Tyrševi ulici v Mariboru).”

Vir: ŠD UM

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Po pridobitvi sredstev smo izpeljali javno naročilo za izbiro ponudnika, s katerim smo danes podpisali pogodbo. Sam postopek izvedbe investicije je vreden 5.053.165,90 EUR. Pričakujemo, da bo postopek izvedbe investicije potekal nemoteno in v skladu s časovnimi roki, ki so bili predvideni, za vmesno strpnost študentov v času gradnje pa se vnaprej zahvaljujemo.

Obnova bo tako trajala predvidoma devet mesecev in se bo predvidoma zaključila meseca junija 2023. Vrednost pogodbe z izvajalcem je ocenjena na 5.053.165,90 EUR vključno z ddv. Prenovo financirata Republika Slovenija iz integralnega proračuna in Evropska unija v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-
2020.

V okviru prenove bo izvedena energetska prenova in adaptacija objekta, in sicer: toplotna izolacija sten, zamenjava stavbnega pohištva, prenova strehe, sanacija tal v kleti, prenova razsvetljave, ogrevalnega in prezračevalnega sistema. Zamenjana bo vsa notranja oprema. Hkrati s tem se sledi ciljem pametne stavbe ter večje energetske učinkovitosti stavbe, uporabe obnovljivih in alternativnih virov energije ter bolj trajnostno naravnanega upravljanja stavb na Univerzi v Mariboru.

S prenovami prostorov se približujemo pravilniku, ki ureja področje študentskega bivanja, saj se povečuje tudi kvadratura sob. Hkrati se namenja veliko pozornosti izboljšanju higiensko- zdravstvenih pogojev skladno s smernicami za projektiranje glede na Covid situacijo, za varno bivanje tudi v primeru izbruha okužb oziroma epidemij. Na novo se bo izvedlo prezračevanje, sobe bodo zračnejše in opremljene s sodobnimi kontrolnimi sistemi.

Mag. Maja Krajnc Ružič direktorica Študentskih domov Maribor je poudarila: “S tem bomo študentom Univerze v Mariboru zagotovili najboljše možne pogoje za študij, osebnostni razvoj in njihovo življenjsko rast, ker si študentje univerze to nedvomno zaslužijo. Prav zato smo študentski domovi VEČ KOT LE DOM.”

Ob podpisu je Boštjan Mencinger, predsednik upravnega odbora Lesnine MG oprema, d. d. dejal: “Podjetje Lesnina MG oprema je pridobilo posel v postopku javnega naročanja, na katerem so sodelovala referenčna konkurenčna podjetja in v tem postopku zmagalo v veliki meri iz razloga že pridobljenih izkušenj na več deset primerljivih objektih, kjer so se pridobile izkušnje in znanje ne samo za izvajanje GOI del, temveč tudi za celotno izvedbo notranje opreme. S sodelavci se veselimo novega projekta in ponovnega sodelovanja z naročnikom, s pogodbo prevzeta dela pa nameravamo zaključiti v pogodbenem roku, zato
bomo z deli pričeli takoj po podpisu pogodbe. Naročnik oziroma uporabnik(i) pa bo po zaključku prenove dobil praktično nov objekt, ki bo ustrezal sodobnim energetskim in
bivanjskim standardom.”

V imenu ministrstva se je podpisa udeležil Iztok Žigon vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, ki je povedal: “Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se zaveda pomembnosti tega projekta za Univerzo v Mariboru. S tem nadaljujemo prenovo študentskih domov in se zahvaljujem tako direktorici kot rektorju za zelo dobro sodelovanje. Izvajalcu želim, da se drži predvidenih časovnih rokov in da se kmalu vidimo na otvoritvi. Univerza v Mariboru s prenovo sledi nacionalnim ciljem glede skoraj nič-energijskih stavb. Izboljšanje energetske učinkovitosti, trajnostne kakovosti bivanja in pogojev mobilnosti so glavni namen prenove.”

Društvo upokojencev Fala vsako leto tradicionalno pripravi turnir ruskega kegljanja. Tako kot nekateri drugi športni dogodki v sklopu Jezernikovih dni, je bilo tudi tukaj veliko število udeležencev, zato zabave ni manjkalo. Prijavilo se je kar 19 ekip.
Več v prispevku.

Zdravstveno stanje 20-letnice, ki jo je v noči na nedeljo napadel njen dve leti starejši znanec v mestnem parku v Mariboru, je še vedno zelo resno. Dekle se je po zahtevni operaciji prebudilo in govorilo z zdravniki.

Večer poroča, da je zdravstveno stanje 22-letnice zaradi poškodbe glave še vedno zelo resno. Poškodb ima še več, saj ji je napadalec odrezal prst, jo ranil po glavi in telesu. Po zahtevni operaciji se je po poročanju Večera zbudila in spregovorila z zdravniki. Svojec žrtve je za časnik še povedal, da poškodbe njenega obraza niso tako takšne, da ne bi bila prepoznavna, in da je dekle odzivno ter lahko premika vse okončine.

Več informacij bo znano danes ob 15.30, ko se bomo javili z novinarske konference policije, ki bo spregovorila o tem primeru.

V sredo, 7. septembra 2022, bo na pobudo Berlinskega mednarodnega literarnega festivala (ilb) potekalo svetovno branje ukrajinske literature. Mariborsko lutkovno gledališče se mednarodni akciji pridružuje s predstavo Gluha republika.

Gluha republika Ilye Kaminskega, avtorja ukrajinskega rodu, je pesnitev o diktaturi, uporu in poziciji človeka v svetu, in sicer skozi zgodbo gluhega dečka, ki postane žrtev represije in simbol upora.

Je pripoved o mestu, ki ga zasedejo tuji vojaki, meščani pa se jim uprejo z gluhostjo, ki je prispodoba za stanje v družbi, ki v napačni komunikaciji in konfliktih vendarle upa na mir … in ne na tišino. Večplastnost zgodbe, ki se razkriva v pesnitvi, je pretresljiva … V sebi nosi ljubezensko zgodbo, elegijo in nujno prošnjo za mir in nas sooča z grozotami našega časa in z našim kolektivnim molkom pred njimi.

Besedilo Gluha republika je za uprizoritev prevedel Zdravko Duša in nedavno je prevod izšel tudi knjižni obliki pri založbi eBesede. V sredo bo po predstavi uradna predstavitev knjige. Izkupiček od prodaje tega dne bo namenjen ukrajinskim beguncem.

Predstava Gluha republika je nastala v režiji Andreja Jusa, z vizualno podobo – lutk, scene in kostumov Barbare Stupica; avtorja glasbe za predstavo sta Polona Janežič in Jure Ivanušič, igrata Jure Ivanušič in Metka Jurc.

Predstavo priporočajo tudi na platformi Zlata paličica; strokovna komisija (Arhar, Peštaj, Gaberščik) je o predstavi zapisala: » Izostreno občutljivost izhodiščih pesmi, stkanih v pripoved o življenju nekega mesta med vojno, uprizoritev prelije v tankočutno grajen uprizoritveni kontekst kabarejske forme, pripovedi in animacije ter sugestivno vizualno zasnovo prostora in lutk. Odrska pesnitev zazveni v otipljivi, čutni atmosferi in intimni zavezanosti ter s samosvojo melodijo bivanjske polnosti in prozaične ekspresije ostro zareže v naš svet. Gluha republika je poetična uprizoritev o načinih preživetja in upora, kjer se konkretne usode posameznikov in skupnosti odpirajo večplastnemu doživljanju in širši refleksiji bivanjskih vprašanj.«

Vljudno vabljeni na predstavo Gluha republika v sredo, 7. septembra 2022, ob 20. uri. Ponovitvi predstave bosta še v nedeljo 11. septembra, ob 18. in 20. uri.

V septembru pa Lutkovno gledališče Maribor vabi še na eno odlično predstavo za mladino in odrasle. V sodelovanju s festivalom Lutke so v goste povabili odlično kanadsko skupino La Fille du Laitier, ki s svojo najnovejšo stvaritvijo Macbeth Muet navdušuje na referenčnih lutkovnih festivalih po Evropi. V Mariboru bodo 20. in 21. septembra 2022.

Vstopnice so na voljo na spletu ali pri blagajni lutkovnega gledališča Maribor.

Cena vstopnice je 10 eur.

Več o predstavi lahko preberete tukaj:

https://www.lg-mb.si/predstave/gluha-republika/

“Pridne roke naših zaposlenih in kolegov uporabnikov že čistijo bazene, da bodo kmalu nared za vse nas,” so sporočili na Facebook strani Šport Maribor.

Predvideno je bilo, da Pristan odpremo že danes, a so sanacijska dela v novih kopalnicah, keramičarska dela v bazenih ter predvidena menjava štartnih blokov v olimpijskem bazenu, odpiranje malo podaljšala.

“Novi predviden datum odpiranja je v ponedeljek – 12.9.2022. Ko odpremo Pristan, zaključimo sezono kopanja na našem Otoku; do takrat pa prost vstop za vse uporabnike, sprehajalce, tekače in pogumne plavalce,” še dodajo.