V sklopu AMZS in sodelovanju z avtomoto društvi in policijo so izvedli preventivno akcijo ob pričetku novega šolskega leta. Akcija je bila izvedena pred OŠ Bojana Ilicha v Mariboru.

Osnovno šolo Bojana Ilicha Maribor letos obiskuje 519 otrok, v prvem razredu je kar 48 otrok. Ob prvem šolskem dnevu je AMZS v sodelovanju z avtomoto društvi in policijo izvedli preventivno akcijo.

Več v prispevku.

Javni holding Maribor (JHMB) je ob drugi obletnici ustanovitve danes skupaj s povezanimi podjetji na Glavnem trgu izpeljal dogodek »Skupina JHMB z vami«. Na njem so predstavili javnosti različne dejavnosti skupine, z družabnim programom pa poskrbeli za pester utrip na trgu v središču mesta.

Dogodek, namenjen uporabnikom storitev podjetij iz Skupine JHMB, sta na Glavnem trgu odprla župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in direktor JHMB mag. Andrej Rihter. Direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor Nina Gostenčnik pa je otvorila razstavo ob 90. obletnici povezovanja prvih mariborskih mestnih podjetij, ki bo na Glavnem trgu na ogled do 15. septembra. Razstava arhivskih fotografij razkriva, katera mariborska podjetja so se povezala prva in katere dejavnosti so izvajala. Med temi so že bile nekatere, ki sodijo tudi v okvir sedanje Skupine JHMB

Dogodek na Glavnem trgu 

Ta si je z današnjim dogodkom prizadevala za dvig prepoznavnosti storitev, obenem pa uporabnikom teh izkazala zahvalo z zanimivimi vsebinami, uporabnimi nasveti in različnimi nagradami. Obiskovalci so si lahko na Glavnem trgu, kjer jih je pričakalo tudi snežno doživetje, ogledali vozila in stroje, s katerimi podjetja iz Skupine JHMB opravljajo svoje dejavnosti, zavrteli kolo sreče, se pomerili v športnih igrah, posladkali s palačinkami itd.

Dogodek je zaokrožilo še odprtje odštevalnika OFEM, ki bo v mestu predstavljal osrednjo informativno točko OFEM (Olimpijski festival evropske mladine).

»Verjamemo, da smo z bogatimi vsebinami, ki smo jih pripravili za obiskovalce dogodka, pustili v javnosti pozitiven vtis. Pri tem nam bodo vse na dogodku pridobljene povratne informacije in odzivi občanov zelo dobre iztočnice za naše nadaljnje delo in razvoj celotne skupine. Vanjo povezana podjetja se v tem času ob opravljanju svojih rednih dejavnosti posvečajo tudi raznim infrastrukturnim projektom, s katerimi izboljšujejo kakovost storitev za uporabnike,« je poudaril Andrej Rihter.

V okviru širitve sistema daljinskega ogrevanja v Mariboru je trenutno v teku izgradnja vročevoda na relaciji od Gregorčičeve ulice do zgradbe MO Maribor. Energetika Maribor se sicer v sedanjih težavnih razmerah na energetskem trgu še posebej posveča izvajanju ukrepov za nemoteno oskrbo odjemalcev s toplotno energijo; tako pri zagotavljanju primarnega vira (zemeljski plin), razvoju alternativnih virov (visokotemperaturna toplotna črpalka Pristan, sončna energija, lesna biomasa, energetska izraba odpadkov) kot pri iskanju rešitev za blaženje draginje pri oskrbi s toploto.

Kaj vse se v podjetjih trenutno izvaja?

Mariborski vodovod je letos pričel intenzivno izvajati zamenjave, obnove, sanacije in novogradnje vodooskrbnega omrežja v več občinah, ki jih oskrbuje s pitno vodo. Med nedavno dokončanimi projekti so zamenjava vodovoda v sklopu obnove promenade v Mestnem parku in ureditve Gregorčičeve ulice ter sanacija vodovodne cevi v kanalu Drave. V teku pa je še zamenjava oziroma izgradnja cevovodov na več lokacijah na območju MO Maribor in sosednjih občin Hoče – Slivnica, Duplek, Ruše in Lenart.

Marprom je v mestnem potniškem prometu 1. 9. prešel na polne vozne rede, pri čemer so bile na linijah št. 13. in 18 uvedene manjše spremembe, ki izhajajo iz potreb uporabnikov. Poleg tega bo jeseni zaživela mobilna aplikacija, ki bo potnikom ponujala sodoben pristop do načrtovanja prevoza z avtobusi in druge informacije, vozni park pa bo še letos doživel novo posodobitev. Medtem so na Pohorju, kjer se nadaljuje poletna sezona, hkrati že v teku tudi priprave na zimsko, ki jo je danes na Glavnem trgu simbolično naznanil kup snega, izdelan v lastni tovarni snega pod Pohorjem z namenom promocije predprodaje smučarskih vozovnic in zimske sezone.

Nigrad v izdihljajih šolskih počitnic že tradicionalno uredi in obnovi cestno in obcestno infrastrukturo v okolici vrtcev in šol in tako pomembno prispeva k izboljšanju prometne varnosti na najobčutljivejših območjih. V tem času je bil aktiven tudi na področju vzdrževanja in nadgradnje prometne semaforizacije, kjer je poskrbel za ustrezno posodobitev dotrajanih semaforskih naprav vzdolž Ptujske ceste. Medtem ko so v teku številni infrastrukturni projekti in redna vzdrževalna dela, se je končal projekt URGE z mednarodno izmenjavo dobrih praks pri vključevanju krožnih načel v gradbenem sektorju, kar so predstavniki Nigrada vnesli v lokalno okolje.

Jesen je čas intenzivnih aktivnostih na pokopališčih, sodelavci Pogrebnega podjetja Maribor pa so že pričeli urejati obe največji mariborski pokopališči, Pobrežje in Dobravo, umeščeni tudi na zemljevid evropsko pomembnih pokopališč. Po obdobju, ki ga je zaznamoval covid-19, je na pokopališčih znova pričakovati večje število obiskovalcev, ki bodo med sprehodi po njih lahko obujali spomine in zgodbe ter zaznali bogato kulturno dediščino mesta in Evrope. Pomembnost te dediščine izpostavlja Združenje evropsko pomembnih pokopališč (ASCE), ki ga že tretji mandat vodi Pogrebno podjetje Maribor. Med aktualnimi investicijami slednjega so prenova javnih sanitarij na pokopališču Pobrežje, vzpostavitev sistema za možnost oskrbe upepeljevalnice na Dobravi z nadomestnim energentom (utekočinjen naftni plin) in umestitev sončne elektrarne na streho pokopališkega objekta na Dobravi.

Snaga si z uvajanjem različnih aktivnosti in novosti na področju zbiranja odpadkov nenehno prizadeva odgovorno ravnanje z njimi čim bolj približati svojim uporabnikom. V ta namen postopno uvaja ločeno zbiranje papirja in steklene embalaže na zbirnih mestih gospodinjstev, hkrati s tem pa umika ekološke otoke, ki z onesnaženjem v neposredni okolici vse prepogosto kazijo naše mesto. Prav tako je Snaga te dni na javnih površinah na nekaterih predelih mesta postavila 12 uličnih zbiralnic za zbiranje odpadnega jedilnega olja iz gospodinjstev, da bi tem čim bolj olajšala njegovo oddajo.

Šport Maribor se ta čas aktivno pripravlja na sezono drsanja v Ledni dvorani in začetek sezone v Kopališču Pristan. V slednjem so pred odprtjem, planiranim za 12. september, v teku različna obnovitvena dela, kot denimo sanacija zgornjih kopalnic in keramike v malem bazenu, načrtovana pa je še zamenjava startnih blokov v olimpijskem bazenu. Medtem se na Mariborskem otoku, ki je čez poletje privabil približno 23.000 kopalcev, izteka kopalna sezona, pri čemer bo takoj po njej na vrsti prenova tega priljubljenega kopališča. Že avgusta je Šport Maribor otvoril tudi prenovljeno Dvorano Tabor.

Na podlagi današnjega snežnega PR fiaska sredi Maribora, ki si ga je privoščil Marprom oziroma Javni holding Maribor, plačali pa ga bodo Mariborčani, smo se podali po izračunu izdelave snega.

Zasneževalni sistem (tovarna snega) na uro porabi 130 kW oz. na kubik porabi 31,2 kilovata. Stroj lahko dnevno proizvode 100 kubičnih metrov. A omenjeno velja le, kadar je temperatura vode 5 stopinj Celzija in temperatura zraka 15 stopinj Celzija. Zato strokovnjaki za zasneževanje močno dvomijo, da je Marprom sneg naredil v 36 urah, kot nam je zatrdil direktor Marproma, prav tako pa glede na trenutne temperature tako vode, kot zraka, je pričakovati, da se je veliko snega sproti tudi stopilo. Sama tovarna pa za pričetek delovanja potrebuje 12 urni zagon.

Ker na trgu ni idealnih razmer bi naj za 60 kubikov snega potrebovali okvirno dan in pol, nam povedo na Marpromu. Torej, če izjavi Marproma verjamemo, tovarna pa potrebuje za zagon 12 ur, ter so sneg izdelovali 36 ur, je naprava delovala vsaj 48 ur, s tem, da je okvirna kilovatna ura med 0,25 centa do maksimalno 0,35 centa, kar tudi pove direktor Marproma v izjavi na koncu članka.

Draginje v mariborskih javnih podjetjih ne čutijo, pri oceni stroškov pa so se zmotili vsaj za 100%?

S strani Marproma so nam danes tekom dneva tudi odgovorili, da je sama izdelava snega stala le 800 do 900 evrov, a samo izračun po podatkih, ki so nam jih dali sami, kaže, da to ne drži in da so ti stroški znašali vsaj 1800 evrov.

Za izračun smo tako vzamemo 0,30 centa za kilovatno uro, na uro porabi stroj 130 kW, izdelava z zagonom pa je trajala vsaj 48 ur. Po vseh teh podatkih, je izračun takšen, da so za izdelavo snega potrebovali nekaj več kot 1800 evrov. Seveda je treba k temu potrebno prišteti prevoz samega snega in teptalnika na trg, ta strošek še čakamo in vam ga sporočimo v naslednjih dneh. Kljub temu pa direktor pove, da gre za zanemarljivo majhen strošek. Pa je 1800 evrov za izdelavo snega res malo? Draginje, kot kaže v mariborskih javnih podjetjih ne čutijo, saj so se za tovrstno promocijo odločili sredi energetske krize.

Medtem, ko se mnogi Slovenci sprašujejo, kako bodo na koncu meseca plačali položnice. Spomnimo, trenutno je povprečna neto plača v Sloveniji 1307,61 evra. Torej povprečen Slovenec v enem mesecu zasluži manj, kot je Marprom porabil za izdelavo snega v centru Maribora sredi poletja, v dveh dneh.

Obstaja celo dvom, da je naprava delovala le 36 ur, saj so nekatere objave na družbenih omrežjih zaokrožile že v torek. Če gre sklepati, da so pristne, bi tako naprava delovala še dlje in je strošek še višji, zato smo tudi zaprosili Marprom za izpis števca števca “zasneževalni sistem Arena” po zadnjem popisu od ponedeljka.

Javni Holding Maribor, d. o. o. danes na Glavnem trgu praznuje 2. obletnico delovanja.

A obiskovalce Maribora je danes na Glavnem trgu presenetil kup snega, na katerem je celo sam teptalec snega.  Kot nam je uspelo izvedeti, gre za promocijo Marproma, ki je današnji dogodek izkoristil, da na bele strmine privabi še več obiskovalcev.

Omenjen sneg in teptalec vzbujata namreč veliko pozornosti, in ob tem želijo na Marpromu v predprodaji prodati še več kart.

Kopalna sezona na Mariborskem otoku se bliža koncu. “Hvala vam za super obisk, fajn je b’lo,” so zapisali na Facebooku Šport Maribor.

Celodnevna vstopnica za tri evre

“Tudi vreme nam je, no, vsaj do polovice avgusta, odlično služilo.  Pred nami je še zadnji kopalni (za pogumne) vikend, zato vas vljudno vabimo na prijetno VIKEND druženje po enotni, celodnevni vstopnici – le 3€,” vabijo.

Do odprtja Pristana boste lahko plavali zastonj

“Od 5.9., torej od ponedeljka naprej, se Mariborski otok odpira tudi za sprehajalce, tekače, rekreativce. pa tudi kopalce. Odpiramo namreč vrata našega Otoka. Vse dokler ne odpremo kopališča Pristan, bo torej na Otoku možno plavati. Brez vstopnine,” še pojasnijo.

Danes so številni prvošolčki prvič vstopili v šolo. Šole so se na izvirne načine potrudile, kako jim pričarati nepozaben dan.

V Osnovni šoli Kamnica so tako simbolično v nebo spustili balone.

“Največja kamniška generacija prvošolcev je danes z baloni v nebo poslala svoje želje. Dragi otroci, jaz vam želim, da se vam izpolnijo vse, pa še kakšna zraven,” je zapisal Simon Hauptman in dodal: “Svet čaka na vas!”

To soboto, 3. septembra, bodo Mariborčani končno dočakali otvoritev prvega pasjega parka. Hkrati bo potekalo zbiranje hrane in drugih potrebščin za Zavetišče za živali Maribor.

Pasji park se nahaja med Kadetnico Maribor, Engelsova ulica 15, in ograjo športnega parka.

“Lastniki in skrbniki psov, vabljeni da se nam v soboto 3. septembra pridružite na otvoritvi prvega mariborskega pasjega parka – 𝐏𝐚𝐬𝐣𝐞𝐠𝐚 𝐩𝐚𝐫𝐤𝐚 𝐓𝐚𝐛𝐨𝐫, ki se nahaja ob Kadetnici Maribor. Na otvoritvi nas bosta nagovorila župan Saša Arsenovič in mestni svetnik Josip Rotar,” so sporočili iz Snage Maribor.

Med 9. in 13. uro bo pri pasjem parku postavljena tudi stojnica Zavetišča za male
živali – tam bodo zbirali tudi hrano in druge oblike pomoči za živali v zavetišču:
– dietno hrano za pse, saj imamo veliko alergikov v zavetišču;
– hrano za mačje mladiče;
– brisače in rjuhe ter koce;
– igrače za živali;
– pesek za mačke.

Letos mineva 20 let odkar je zaživela prva UNICEF-ova varna točka, danes jih je že 1075 v 120 krajih po Sloveniji. Gre za varne javne prostore, kjer prostovoljci otrokom in mladim v stiski nudijo pomoč. Od danes je Varna točka tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, in sicer na dveh lokacijah – na Kotnikovi ulici 5 v Ljubljani in na Trubarjevi 11 v Mariboru.

“S to gesto želimo otroke in mlade spodbuditi, da se v primeru stiske, občutka žalosti ali zaskrbljenosti obrnejo po pomoč k zaupanja vredni odrasli osebi. Za prepoznavanje stisk in odziv nanje bodo otrokom na voljo prostovoljci, ki so zaposleni na ministrstvu. Kar 54 se jih je namreč javilo za prostovoljno sodelovanje v projektu, večina pa je v začetku tedna tudi že opravila potrebna usposabljanja pod vodstvom strokovnih sodelavk UNICEF Slovenija,” so zapisali na ministrstvu.

»Varna točka postajamo nekoliko simbolično pred prvim šolskim dnevom, a se zavedamo, da so otroci v stiskah vsak dan, zato vas prosim, da nam pomagate do otrok spraviti informacijo, da jih bodo odslej prijazni, razumevajoči in usposobljeni prostovoljci pričakali tudi v zavetju naših dveh stavb,« je na današnjem dogodku ob prevzemu naziva UNICEF-ova varna točka povedal Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja dr. Mitja Blaganje je ob tem izpostavil, da je ministrstvo o tem posebej obvestilo tudi okoliške šole, vrtec in dijaški dom v bližini.

Izvršni direktor UNICEF-a Slovenija Tomaž Bergoč je ob podpisu sporazuma o medsebojnem sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter UNICEF Slovenija povedal, »da se bodo z novim šolskim letom dodobra spremenile dnevne rutine osnovno- in srednješolcev, kar lahko povzroči več negotovosti. Za nami je nekaj napornejših let, katerih posledice so vidne še danes. Soočamo se s porastom stisk, težav v duševnem zdravju in duševnih motenj, prav tako število žrtev nasilja v družini ostaja visoko in smo priča vse bolj pogostemu medvrstniškemu nasilju preko družbenih omrežij.« Obenem je otroke pozval, da se – v kolikor se v letošnjem letu znajdejo v kakršni koli stiski ali težavi – obrnejo na odraslo osebo, ki ji zaupajo: »To so lahko starši, sorodniki, šolsko osebje, policija, center za socialno, mladinski centri ali druge nevladne organizacije. To so lahko tudi prostovoljci v 120-ih krajih po Sloveniji, kjer so na voljo UNICEF-ove varne točke.«

UNICEF-ove varne točke so v preteklem šolskem letu porast duševnih stisk med otroki in mladimi ter zabeležile približno 18 obiskov otrok, ki so se znašli v resnejših težavah. Takšni primeri so zajemali težave v duševnem zdravju, strah pred ocenami in šolo, medvrstniško nasilje, konflikti in težave v družini. V najmanj 59-ih primerih so se otroci, ki so Varne točke obiskali v šolskem letu 2021/22, znašli v na prvi pogled manjših težavah, a so tudi te potrebovale pomoč odraslega.

Pomen varnih točk sta osvetlili tudi UNICEF-ovi junior ambasadorki Izabela Škornik in Ranya Waleed Mugalli Zorman. »Po treh zelo negotovih letih, si otroci želimo predvsem mirno, sproščeno in varno novo šolsko leto,« je povedala Izabela Škornik, ki obiskuje srednjo šolo. »Zase in za svoje vrstnike si želim, da se v primeru stiske in težav ne bi počutili same in nemočne. Pomembno je, da težav ne zadržujemo v sebi, pač pa da se o njih pogovorimo z odraslo osebo, ki ji zaupamo. To je tudi opomnik za odrasle, da reagirate ob otrokovi stiski in jih ustrezno zaščitite.« To je nedvomno apel vsem odraslim, ki iz ust otroka zveni povsem drugače kot iz ust druge odrasle osebe.

»Vsakdo se kdaj znajde v stiski. Včasih pa težave postanejo prevelike, da bi jih reševali sami. Nekateri otroci so bolj zadržani, zato je še bolj pomembno, da jih opazimo. Pogovor o čustvih lahko začnemo s preprostim vprašanjem, kako se počutiš,« pa je izpostavila srednješolka Ranya Waleed Mugalli Zorman, ki tudi sama opaža, da je pandemija povečala stiske med vrstniki.

Poročali smo, da je v mariborskem Občinskem prostorskem načrtu je predvidena tudi nova, kar 18 nadstropna stolpnica in garažna hiša, med rondojem Koroškega mostu in Vrbansko cesto. V prispevku smo omenili, da je domnevni investitor Meltal. Direktor je to informacijo potrdil.

“Potrebne vse analize in študije in seveda javne razgrnitve za predloge in pripombe.”

Andrej Zupan, direktor Meltala nam je potrdil, da je Meltal  investitor projekta. Gre za idejno zasnovo pri kateri so bili pridobljeni potrebni projektni pogoji in služi kot osnova za Strokovne podlage za Občinski prostorski načrta (OPN). Da pride do same izvedbe bo potrebno še sprejetje podrobnega prostorskega načrta (OPPN). V tej fazi pa so potrebne vse analize in študije in seveda javne razgrnitve za predloge in pripombe.” 

Pri idejni zasnovi gre za predviden projekt študentskih domov in stanovanj za podiplomske študente in mlade študentske družine, nam je pojasnil v nadaljevanju. “Program pritličja bo javen (različni lokali) v prvem nadstropju pa poslovni prostori. V južnem delu objekta (17 nadstropij) bodo eno ali dvoposteljne sobe študentskega doma, v severnem delu objekta (5 nadstropij) pa enosobna stanovanja in garsonjere.”

Predvidena je tudi garažna hiša v treh kletnih etažah s skupno 400 parkirnimi mesti.

»Stric je zakorakal že proti 200-letnici,«se je pošalil njegov nečak Ferlan Boris ob praznovanju jubilejne okrogle 100-letnice gospoda Jožeta Urbančiča, sicer stanovalca SeneCura doma starejših občanov Maribor.

Gospod Jože Urbančič je ob torti, v družbi stanovalcev, osebja, župana Maribora in direktorice SeneCura Doma starejših občanov Maribor Tatjane Ribič praznoval tako, da so mu v domu uresničili njegovo srčno željo. V času, ko so se v domu pričeli pogovarjati o njegovi 100 – letnici, je namreč izrazil srčno željo, da si želi ob svojem jubileju spoznati župana mesta Maribor, gospoda Saša Arsenoviča, ki ga je tako osebno obiskal in presenetil s čestitko.

Ker ima stoletnik Jože Urbančič rad slovensko narodno glasbo in obožuje pesnika Simona Gregorčiča, so ga sostanovalci in osebje na sprejemu pričakali s pesmijo Zakrivljeno palico v roki, saj je to njegova najljubša. Pesem mu je zapela solistka Špela Pokeržnik ob spremljavi diatonične harmonike. Pesem govori o planinah, ki jih ima jubilant neizmerno rad, saj je v preteklosti osvojil prav vse slovenske vrhove. Sostanovalec v domu Drago Beton mu je recitiral Gregorčičevo pesem Soči.

Sam rad pove, da je bil na svetu že v prejšnjem stoletju in tudi v prejšnjem tisočletju. Rodil se je 27. avgusta 1922 v kraju Kret pri Kobaridu, kjer je odraščal z dvema bratoma in sestrama. V mladosti je obiskoval glasbeno šolo, kjer je igral na trobento. „Bil sem kmečki fant, rad sem bil doma. Mama je bila stroga, pobožna in zavedna Slovenka. Bil sem tudi dvakrat poročen – prvič in zadnjič,“ se še pošali Jože Urbančič.

Ponosen je na svojega nečaka ter na svojega brata Franca, ki je bil vojak, tako kot Jože sam. Svoje življenje v času po I. vojni opisuje kot kmečko, delali so na polju in v hlevu ter živeli skromno. Mama je mnogokrat rekla, pripoveduje Urbančič: “Sinko moj, to in to boš moral postoriti.” in šele takrat sem nekaj dobil.

Recept za dolgo življenje? Spoštovanje.

Ko se je pričela II. svetovna vojna je bil Jože Urbančič star 22 let, odšel je v vojsko: “Pri vojakih so me imeli radi, saj sem jim igral na mojo trobento. Tam blizu nas je bila vojaška kasarna. Graničarji, ki so pazili mejo so znali naš slovenski jezik in tudi italijanskega. In prav tam sem se naučil italijanščine.”

Njegov recept za dolgo življenje je, da mora človek spoštovati druge, le tako si tudi sam spoštovan. “K mojemu dolgemu življenju, da sem ostal zdrav in radosten, so veliko prispevali tudi vsi
zaposleni v SeneCura domu starejših občanov Mariboru,” je ob praznovanju visokega jubileja še zaupal 100 letnik.

V Mestni četrti Nova vas urejajo dolgo pričakovana igrala na območju Trga Dušana Kvedra, konkretneje na zeleni površini v občinski lasti, ki je južno od mesnice Fingušt.

Urejena bosta dva sklopa: fitnes in otroško igrišče

Kaja Pogačar iz Komisije za prostor in komunalo – MČ Nova vas nam je pojasnila, da projekt obsega postavitev večgeneracijskega igrišča: “Pri zasnovi večgeneracijskega igrišča je bilo pomembno, da so izbrana igrala in aktivnosti mogoče tako za malčke, otroke in mladostnike kot tudi za odrasle, seniorje ter funkcionalno ovirane osebe. Na zelenici bosta tako urejena dva sklopa in sicer fitnes na prostem, z različnimi elementi in ustrezno mehko podlago, ter otroško igrišče z različnimi lesenimi plezali, gugalnicami in drugimi elementi.”

Na lokaciji bo zagotovljena tudi vsa potrebna infrastruktura, kot so dostopi, klopi, koši ter ozelenitev.

Projekt obsega tudi širše območje obdelave, ki vključuje nujno potrebno ureditev mirujočega prometa – torej zaris parkirnih mest, določitev robov med zelenimi in prometnimi površinami, postavitev prometne signalizacije, postavitev stojal za kolesa, ločevalnih ograj ipd.

“V tem prostoru namreč trenutno vlada velika stihija glede parkiranja, nekateri stanovalci celo parkirajo na zelenicah v občinski lasti, kar bo potrebno urediti. Nas pa manjko parkirnih mest ne skrbi, saj je bilo ob preureditvi Kardeljeve ceste vzpostavljenih kar večje število dodatnih parkirnih mest,” je dejala Pogačarjeva.

Investicijo v okvirni vrednosti 80.000 evrov krije MČ Nova vas, in sicer iz sredstev delnic CaTV, ki jih lastniki nikoli niso prevzeli in so zato bila uradno prenesena na MČ.

“Izbrano območje se nam zdi primerno zato, ker v obstoječem stanju ne razpolaga z niti enim igralom, vemo pa, da v tej soseski živi zelo veliko ljudi, mladih družin in starejših, tako da bo njihov prostor aktivnosti na ta način obogaten,” je povedala Pogačarjeva in dodala, da je žal v MČ Nova vas tudi sicer opaziti veliko pomanjkanje igral: “Gre namreč za mestno četrt z najvišjo gostoto poselitve in temu primerno bi potrebovali več igrišč za različne starostne skupine – se pa slednje obeta v okviru projekta Park Pekrski Potok, za katerega upamo, da bo čim prej ugledal luč sveta. Bi pa postavitev igral potrebovale tudi nekatere druge lokacije znotraj MČ.”

Zaključna dela bodo urejena predvidena v jeseni.

Mestni odbor NSi Maribor je opozoril na nujnost prenove občinskega prostorskega načrta Mestne občine Maribor.

“V Mestnem odboru NSi Maribor menimo, da je sprejem Občinskega prostorskega načrta (OPN) Mestne občine Maribor, ki ga sestavlja strateški del (načrtovanje razvoja prostora) in izvedbeni del (določanje pogojev za izvedbo) nujno potreben za razvoj Mestne občine Maribor. V enovit prostorski akt so integrirane vsebine, ki opredeljujejo razvoj našega mesta na vseh nivojih ter vsebine, ki se neposredno ukvarjajo z izvedbo predvidenih gradbenih projektov,” so zapisali na začetku.

Po 15 letih priprav in dela na projektu OPN

Ob tem pa še: “Zastavlja pa se nam vprašanje, ali Maribor po petnajstih letih priprav in dela na projektu izdelave OPN zasluži, da se bo mesto urejalo in razvijalo na podlagi zastarelega (za mesto najpomembnejšega) izvedbenega prostorskega akta?”

Zakonodaja je posodobljena

“OPN MOM je izdelan skladno z zahtevami aktualne veljavne zakonodaje iz tistega obdobja. Torej izdelan je skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) in Zakona o urejanju prostora (ZUreP), ki sta bila takrat merodajna. Veljal pa je tudi Zakon o graditvi objektov (ZGO), kot krovni gradbeni zakon,” so napisali in v nadaljevanju opozorili: “Nato se je zakonodaja posodobila – ZUreP-2 je nadomestil ZUreP, ZPNačrt je postal irelevanten. Prišel je Gradbeni zakon (GZ), ki je nadomestil ZGO. In znova se je zakonodaja posodobila – v veljavo sta stopila ZUreP-3 (nadomestil ZUreP-2) in GZ-1 (nadomestil GZ).”

Doseganje trajnostnega prostorskega razvoja

“Urejanje prostora je namreč kontinuiran proces, ki obsega prostorsko načrtovanje, postopek umeščanja, izvajanje ukrepov zemljiške politike, spremljanje stanja prostorskega razvoja, izvajanje posegov v prostor in zagotavljanje s tem povezanih informacijskih storitev,” menijo še v Mestnem odboru NSi Maribor. V odboru razlagajo: “Namen urejanja prostora je doseganje trajnostnega prostorskega razvoja s celovito obravnavo, usklajevanjem in upravljanjem njegovih družbenih, okoljskih in ekonomskih vidikov.”

Narejen po zakonodaji, ki ni več aktualna

“Čeprav je seveda vse skladno z veljavno zakonodajo, bo mesto dobilo krovni prostorski akt, narejen po zakonodaji, ki ni več aktualna. Mesto bo po dolgem čakanju dobilo prostorski akt, kjer sta v enem dokumentu združena strateški in izvedbi del. Čeprav aktualna zakonodaja – torej ZUreP-3 – določa drugače,”izpostavljajo v odboru in dodajajo: “Aktualna zakonodaja namreč med drugim že ločuje prostorske strateške in prostorske izvedbene akte. Tako je »Občinski prostorski plan (OPP)« samostojni dokument razvojnega načrtovanja in »Občinski prostorski načrt (OPN)« je samostojni prostorski izvedbeni akt. Tako se danes v enem aktu več ne združujeta načrtovanje prostorskega razvoja občine in izvedbeni pogoji. To sta po današnji zakonodaji dva samostojna občinska akta. Ne pa enovit prostorski akt, kot je bilo določeno nekoč.”

Menijo,  da je treba OPN novelirati in uskladiti

“Menimo, da je kljub ustrezni zakonski podlagi, na podlagi katere se lahko zaključi z izdelavo in sprejetjem OPN potrebno le-tega v najkrajšem času novelirati in uskladiti, ne samo z aktualno zakonodajo temveč tudi z aktualnimi metodami, zahtevami in koncepti oblikovanja prostora,” pravijo v Mestnem odboru NSi Maribor in zaključujejo: “Po petnajstih letih čakanja na novi OPN bodo mesto in uporabniki dobili zastarel OPN, ki sicer ne bo v nasprotju z veljavno zakonodajo, bo pa v nasprotju z moderno zasnovo oblikovanja prostora.”