V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Za oblikovanje Lokalene akcijske skupine (LAS) Kozjak – Pohorje in pripravo strategije lokalnega razvoja do leta 2027, ki bo delovala na območju občin Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ruše in Selnica ob Dravi, so na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju objavili poziv.
“Iniciativna skupina sestavljena iz predstavnikov občin Lovrenc na Pohorju, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ruše in Selnica ob Dravi vabi vse zainteresirane k ustanovitvi nove LAS KOZJAK – POHORJE, ki bo na območju omenjenih občin delovala v programskem obdobju do 2027,” so zabisali v vabilu na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju.
Te dni je izvajalec začel z deli na atletskem stadionu. Potekajo rušitvena dela, do OFEM-a, ki bo letos v juliju, pa morajo še v celoti zgraditi novo tribuno z atletsko ogrevalno dvorano. Bo projekt končan do festivala? Omenjena investicija je namreč nujna za izvedbo atletskega tekmovanja na OFEM-u.
Poletni olimpijski festival evropske mladine 2023 bo potekal v Mariboru, med 23. in 29. julijem 2023. A organizator, Mestna občina Maribor, za vso nujno infrastrukturo, pol leta pred začetkom še ni poskrbela. Na mestu kjer bo stala tribuna, ki bo tudi ogrevalna atletska dvorana, so se te dni odvijala šele rušitvena dela.
Na zaprtje finančne konstrukcije se je čakalo zelo dolgo
Šele po obljubljenem sofinanciranju s strani ministrstva so na Mestni občini Maribor pristopili k projektu z podpisom pogodbe z izvajalcem. Prejem sofinacerskega deleža je bil torej potrjen tik pred iztekom minulega leta. Na zaprtje finančne konstrukcije se je tako čakalo zelo dolgo. Je mariborska občina prepočasi šla v projekt? Ministrstvu so morali zagotoviti, da je projekt finančno usklajen v v načrtu razvojnega programa za leto 2023. To pa je občina storila šele letos decembra 2022.
Skrb vzbujajoč je lahko podatek, da dela izvaja isto podjetje, ki je prenavljalo most na mariborski otok, tam pa vemo, da se je časovnica del podaljšala, hkrati pa je bilo delo opravljeno tudi površno. Tokrat pa jih za nekaj mesecev dela, čaka obširna investicija. Res da bo investicija mariborskim športnikov v prihodnosti veliko doprinesla. A nujna je predvsem za letošnje poletje, saj je pogoj za izvedbo atletskega tekmovanja na OFEM-u. Saj mora občina kot organizator, zagotoviti ogrevanje atletov na površini, ki nudi enake razmere kot tekmovalna površina.
V torek, 17. januarja 2023 v popoldanskem času so na Policijsko upravo Maribor po elektronski pošti prejeli obvestilo o nastavljenem eksplozivnem sredstvu v dveh nakupovalnih centrih.
“Na elektronsko obvestilo smo se nemudoma odzvali z izvedbo prvih nujnih ukrepov policistov za zagotavljanje varnosti življenja in zdravja ljudi ter varnosti premoženja in na obe lokaciji napotili policiste. Policisti so opravili pregled prostorov in okolice, opravili so tudi razgovore z varnostno službo in zaposlenimi, vendar doslej niso našli sumljivih predmetov,” so zapisalu v sporočilu za medije.
“Enako obvestilo smo mariborski policisti prejeli tudi v petek, 13. januarja 2023, o čemer smo vas obvestili,” so še zapisali, ter dodali, da s preverjanjem podrobnosti okoliščin obeh prijav aktivno nadaljujejo.
Razbitine avtobusnih postajališč vsake toliko žal krasijo postajališča po Mariboru.
Bralec nam je poslal fotografije razbitega avtobusnega postajališča na Ljubljanski ulici. A žal ne gre za redek primer. V Mariboru so namreč avtobusna postajališča pogosta tarča vandalizma. “Avtobusna postajališča z nadstrešnicami so v upravljanju družbe Europlakat, medtem ko Javno podjetje Marprom oziroma njegova kontrolna služba na teh postajališčih skrbi samo za urejenost in ažurnost vitrin z voznimi redi,” so nam na naša vprašanja pojasnili v Javnem holdingu Maribor.
“Pri tem koncesionarja obvešča o vseh pojavih vandalizma, ki jih opazi pri opravljanju redne kontrole; največkrat gre za lom steklenih površin na nadstrešnicah, uničenje košev in pisanje grafitov. Vandalizem je pogostejši ob večjih dogodkih v mestu, kot so nogometne tekme, koncerti itd.,” še sporočajo iz JHMB.
Ob tem so še dodali, da se z vandalizmom redno soočajo tudi na glavni avtobusni postaji v Mlinski ulici, tam so največkrat na udaru javne sanitarije ter steklena drsna vrata med pokritim hodnikom postaje in peroni. Predvsem gre za pisanje grafitov po zidovih in steklu, odnašanje papirja in straniščnih ščetk iz sanitarij, lomljenje straniščnih pokrovov itd.
Če naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com ali Facebook BK TV.
Lastniki restavracije Burek Olimpija za Metropolitan razkrivajo, da imajo resne namene glede odprtja nove restavracije v štajerski prestolnici.
Pred dnevi so lastniki priljubljenega lokala Burek Olimpija na Facebooku spraševali: Kaj si njihove stranke mislijo o tem, da bi poslovalnico odprli v Mariboru? Na portalu Metropolitan so se obrnili na lastnika restavracije, ki jim je pojasnil, ali o odprtju njihove restavracije v Mariboru resno razmišljajo in ali ime v okrepčevalnice v Mariboru ostaja enako.
Investitor je lastnik prostora na frekventni lokaciji v Mariboru
Kot kaže so njihovi nameni resni, piše Metropolitan. Za njihov medij v okrepčevalnici pojasnijo, da jih je kontaktiral investitor, ki v tem trenutku še ne želi biti imenovan, lahko pa razkrijejo, da je lastnik podobnega prostora na frekventni lokaciji v Mariboru. Investitor želi odpreti restavracijo Burek Olimpija v Mariboru, lastniki pa so z njim pripravljeni sodelovati.
Pomisleki glede nestrpnosti jih ne skrbijo, navaja omenjen portal: “Prav je, da vsak podpira svoj klub, a ko pride do bureka, je izbira samo ena – Burek Olimpija, seveda.” Kar so pred leti zapisali tudi ob spodnji fotografiji, ki so jo objavili na družbenih omrežjih.
V Dupleku znajo poskrbeti za pustno povorko, ki je vedno norčava, zanimiva in atraktivna. Tudi zdaj se pripravljajo nanjo in vabijo vse zainteresirane skupine in posameznike, da se jim pridružijo.
“Bliža se pustni čas, čas norčij in šemljenja, ki ga zaznamuje dobra volja in navihano vzdušje, ko podimo zle zimske duhove in kličemo toplo pomlad. Da bomo pri tem bolj uspešni, želimo k sodelovanju v povorki »Fašank v Dupleku 2023« pritegniti čim več občanov, zato vas vabimo, da se nam pridružite in sodelujete v pustni povorki v soboto, 18. februarja 2023, z zborom mask v Zgornjem Dupleku na parkirišču v gramoznici med 12. in 13. uro” so zapisali.
Vse tiste, ki si želijo sodelovati, vabijo, da se odzovejo na povabilo in izpolnejo prijavnico in jo najkasneje do ponedeljka, 13. februarja 202, pošljejo na naslov: Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek ali na e-mail: obcina.duplek@duplek.si
Prijavnica je objavljena na spletni strani Občine Duplek. Tu je povezava do nje.
Na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so danes gostili predstavnike italijanske vesoljske agencije in akademskih ustanov, ki so predstavili možnosti sodelovanja znanstvenikov na področju raziskovanja vesolja. Zanimanje je na obeh straneh meje, zaživel pa je že skupen projekt raziskovanja vesoljskega vremena.
Simpozij o možnostih sodelovanja Slovenije in Italije na vesoljskem področju je organizirala italijanska trgovinska agencija (Italian Trade Agency – ITA) v sodelovanju z Italijansko vesoljsko agencijo (ASI). V razpravi so se osredotočili na sodelovanje na akademskem in raziskovalnem področju.
Sodelovanje mariborskih strokovnjakov s tega področja z Italijo je sicer po besedah vodje laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na omenjeni mariborski fakulteti Iztoka Krambergerja, ki je tudi vodja projekta Trisat, že utečeno, predvsem v industrijskem segmentu. “Danes se želi intenzivirati še znanstveni segment. Ta dogodek je tako namenjen predvsem spoznavanju na ravni univerz med seboj,” je povedal.
Trenutno imajo že vzpostavljen projekt s področja raziskovanja vesoljskega vremena s tremi italijanskimi univerzami. “Naša želja je, da slovenska tehnologija poganja satelite, ki bodo nekoč merili tudi vesoljsko vreme,” je pojasnil Kramberger.
Svetovalec za vesoljske tehnologije pri Genspace Anilkumar Dave je predstavil sektorsko tehnološko središče, ki naj bi ga letos spomladi vzpostavili v Trstu. Po njegovih besedah je to tudi priložnost za slovenske strokovnjake. “To je pobuda, odprta za sodelovanja v regiji,” je dejal.
Slovenske dosežke na vesoljskem področju ocenjuje za zelo dobre. “Vaša prednost v primerjavi z drugimi državami je ta, da morda nimate zelo dobro razvite industrijske baze, imate pa odlične izobraževalne in raziskovalne institucije, kot je na primer ta univerza, pa tudi zelo dober ekosistem za zagonska podjetja,” je izpostavil. “Prav tako ste dober most med EU in vzhodnoevropskimi državami, morda celo Srednjo Azijo,” je Dave povedal za STA.
Ob današnjem dogodku sta italijanski veleposlanik v Sloveniji Carlo Campanile in mariborski župan Saša Arsenovič v avli fakultete odprla razstavo Gledati čez (Looking Beyond) s fotografijami krajev na Zemlji, ki so jih posneli italijanski sateliti v vesolju. S tem so obeležili državni dan raziskovanja vesolja, s katerim v Italiji vsako leto obeležujejo obletnico izstrelitve prvega italijanskega satelita S. Marco 1 leta 1964.
Po besedah vodje oddelka za internacionalizacijo in promocijo pri ASI Silvie Ciccarelli vidijo možnosti sodelovanja s slovenskimi znanstveniki med drugim pri opazovanju Zemlje. Tega področja se loteva tudi omenjena razstava. “Želimo pokazati, kako je ta tehnologija koristna za zagotavljanje varnosti na Zemlji,” je dejala.
Veleposlanik Campanile je pojasnil, da sta slovensko gospodarsko ministrstvo in ASI junija 2021 podpisala pismo o nameri o sodelovanju na področju miroljubne uporabe vesolja.
S tem v zvezi bo delegacija ASI, ki jo vodi njen predsednik Giorgio Saccoccia, danes obiskala podjetje Dewesoft v Trbovljah, v sredo pa bo po napovedi gospodarskega ministrstva potekal bilateralni sestanek z ministrom Matjažem Hanom. Temu bo sledil drugi poslovni forum med Slovenijo in Italijo, namenjen iskanju priložnosti za nova partnerstva ter krepitvi obstoječih partnerstev med slovenskimi in italijanskimi podjetji, ki delujejo v vesoljskem sektorju.
VIR: STA
Po požaru, ki je 27. decembra lani uničil proizvodno halo in opremo žage v Šentjanžu, žaga predvidoma do pozne pomladi ne bo delovala. Podjetje Lesoteka bo 13 zaposlenih za en mesec napotilo na čakanje na delo, preostalih 15 bodo začasno prerazporedili na druga delovna mesta. Medtem Lesoteka nadaljuje z načrtovanjem večmilijonske naložbe.
V požaru na žagi v Šentjanžu je pogorela proizvodna hala, v kateri so žagali hlodovino iglavcev, popolnoma pa so bili uničeni tudi oba glavna stroja, večlistna krožna žaga, robilnik ter transporterji hlodovine in žaganega lesa. Škoda je predvidoma ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, so danes sporočili iz podjetja Lesoteka, pod okrilje katerega spada žaga.
Gasilci pravočasno posredovali, da ni škoda še večja
Po podatkih podjetja je zagorelo v kabinskem prostoru, kjer operater upravlja z žagami, požar pa se je nato razširil po celotni hali. Požar je poškodoval tudi del strešne konstrukcije, streho v celoti in obodne stene, na srečo pa se ni razširil izven hale, saj so ga gasilci še pravočasno omejili na lokacijo hale.
Kriminalisti so izključili tujo krivdo za nastanek požara, so navedli pri podjetju in zapisali še, da je požar najverjetneje nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi znotraj prostora.
Zaradi posledic požara žaga trenutno ne deluje in bo predvidoma tako do pozne spomladi, ko bodo implementirali tračno žago s podobnimi zmogljivostmi, kot jih je imela žaga doslej. Dobavilo jo bo podjetje Mebor iz Železnikov.
Podjetje sicer nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe
Na žagi je zaposlenih 28 delavcev, od tega jih bodo 13 za en mesec napotili na čakanje na delo, ostale pa začasno prerazporedili na ostale dejavnosti oziroma dejavnosti hčerinskih podjetij. Odpuščanja niso predvidena, so zagotovili v Lesoteki.
Podjetje medtem nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe, s katero bi dosedanjo letno količino razreza hlodovine v obsegu 40.000 kubičnih metrov povečali na 100.000 kubičnih metrov.
Opremo za novo žago izdelujejo na Švedskem, podjetju Lesoteka naj bi jo dobavili do konca letošnjega leta. Za to naložbo je takratna vlada konec leta 2021 podjetju odobrila sofinanciranje v višini 2,19 milijona evrov. Skladno z načrti o povečanem razrezu lesa v podjetju že načrtujejo tudi povečan odkup hlodovine.
VIR: STA
Po požaru, ki je 27. decembra lani uničil proizvodno halo in opremo žage v Šentjanžu, žaga predvidoma do pozne pomladi ne bo delovala. Podjetje Lesoteka bo 13 zaposlenih za en mesec napotilo na čakanje na delo, preostalih 15 bodo začasno prerazporedili na druga delovna mesta. Medtem Lesoteka nadaljuje z načrtovanjem večmilijonske naložbe.
V požaru na žagi v Šentjanžu je pogorela proizvodna hala, v kateri so žagali hlodovino iglavcev, popolnoma pa so bili uničeni tudi oba glavna stroja, večlistna krožna žaga, robilnik ter transporterji hlodovine in žaganega lesa. Škoda je predvidoma ocenjena na okoli 1,8 milijona evrov, so danes sporočili iz podjetja Lesoteka, pod okrilje katerega spada žaga.
Gasilci pravočasno posredovali, da ni škoda še večja
Po podatkih podjetja je zagorelo v kabinskem prostoru, kjer operater upravlja z žagami, požar pa se je nato razširil po celotni hali. Požar je poškodoval tudi del strešne konstrukcije, streho v celoti in obodne stene, na srečo pa se ni razširil izven hale, saj so ga gasilci še pravočasno omejili na lokacijo hale.
Kriminalisti so izključili tujo krivdo za nastanek požara, so navedli pri podjetju in zapisali še, da je požar najverjetneje nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi znotraj prostora.
Zaradi posledic požara žaga trenutno ne deluje in bo predvidoma tako do pozne spomladi, ko bodo implementirali tračno žago s podobnimi zmogljivostmi, kot jih je imela žaga doslej. Dobavilo jo bo podjetje Mebor iz Železnikov.
Podjetje sicer nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe
Na žagi je zaposlenih 28 delavcev, od tega jih bodo 13 za en mesec napotili na čakanje na delo, ostale pa začasno prerazporedili na ostale dejavnosti oziroma dejavnosti hčerinskih podjetij. Odpuščanja niso predvidena, so zagotovili v Lesoteki.
Podjetje medtem nadaljuje z načrtovanjem okoli 12 milijonov evrov vredne naložbe, s katero bi dosedanjo letno količino razreza hlodovine v obsegu 40.000 kubičnih metrov povečali na 100.000 kubičnih metrov.
Opremo za novo žago izdelujejo na Švedskem, podjetju Lesoteka naj bi jo dobavili do konca letošnjega leta. Za to naložbo je takratna vlada konec leta 2021 podjetju odobrila sofinanciranje v višini 2,19 milijona evrov. Skladno z načrti o povečanem razrezu lesa v podjetju že načrtujejo tudi povečan odkup hlodovine.
VIR: STA
V ponedeljek, 16. januarja, popoldne je zaživela prva ambulanta za neopredeljene tudi v Mariboru. Preverili smo, kakšno je bilo zanimanje pacientov.
Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega dom Adolfa Drolca Maribor, je povedal: “Prvi dan ambulante so bili štirje pregledani. Prišlo je tudi 10 pacientov, ki pa imajo izbranega zdravnika. Zabeležili smo tudi 10 klicev v ambulanto in trije so se naročili za pregled danes.” Deset, ki se jih je oglasilo kljub temu da imajo izbranega zdravnika, je prišlo ker niso vedeli, da imajo zdravnika izbranega.
Ambulanta res namenjena pacientom, ki nimajo izbranega zdravnika
Soglasje za delo v ambulanti je podalo 20 zdravnikov in 15 medicinskih sester in ekipe tam se bodo menjevale: “Ti ki so podali soglasje bodo tudi delali. Zaposleni se bodo rotirali, praviloma ne moreš več kot trikrat delati v tej ambulanti, to je celodnevno delo.”
Glede na prvi dan v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor upajo, da ne bo potrebe po odprtju nove, druge ambulante za neopredeljene: “Če bo pa potrebno, pa odprli tudi drugo.” Direktor Završnik še zaključi s pozivom: “Ta ambulanta je res namenjena tistim pacientom, ki nimajo izbranega zdravnika. Naj le ljudje preverijo, ter pri sebi pogledajo ali imajo izbranega zdravnika ali ne. Tu se tudi vidi ta odnos ljudi do zdravstva na splošno, ker če ti niti ne veš, da imaš izbranega osebnega zdravnika, potem je to tudi to nek indic, na katero vrednostno stopnjo uvrščaš pomen zdravstva v svojem osebnem življenju.”
V Zdravstvenem domu dr. A. Drolca Maribor ambulanta za neopredeljene dela na lokaciji Ulica kneza Koclja 11.
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor, je podpisan pod gradivo “Predlog za spremembo cene storitvene pristojbine za čiščenje odpadnih voda na Centralni čistilni napravi Maribor”, v gradivu pa lahko razberemo, da se v Mariboru obeta nova podražitev.
Mariborski mestni svetniki bodo na januarski, 2. redni seji mestnega sveta, tako odločali o podražitvi odvajanja odpadnih voda. V gradivu je navedeno, da gre podražitev pripisat inflaciji, saj navajajo:” Skladno z Aneksom 2 k Pogodbi o izgradnji Centralne čistilne naprave (CČN) in koncesiji za čiščenje odpadnih voda v Mariboru (člen 3.2.) je potrebno ceno izvajanja storitve čiščenja odpadnih voda na CČN Maribor za končne uporabnike vsako leto uskladiti z zabeleženo letno stopnjo inflacije. Trenutno veljavna cena potrjena s sklepom Mestnega sveta iz leta 2009 je 1,3056 EUR/m3 brez DDV.”
Z novo ceno bi se položnica v povprečju povišala za slabe štiri evre
V preteklem obdobju predlog za povišanja cene izvajanja storitve čiščenje odpadnih voda, ni bil podan, ker so se zaračunani stroški čiščenja, ki ga izvaja družba Aquasystems, d.o.o., v celoti pokrili z obstoječo ceno izvajanja storitve, še navajajo v gradivu.
Z letom 2022 pa se so se stroški izvajanja storitve čiščenja, zaradi vsesplošnih podražitev in povečanega vtoka zaradi širitev kanalizacijskega sistema povišali in obstoječa cena ne pokriva več vseh stroškov. Za leto 2022 znaša tako negativna razlika med vsemi stroški izvajanja storitve čiščenja ter prejetimi plačili 256.142,60 evrov.
Mestna uprava Mestne občine Maribor na čelu z županom Sašom Arsenovičem predlaga dvig cene storitvene pristojbine skladno z letno inflacijo za izvajanje čiščenje odpadnih voda na CČN na 1,6895 EUR/m3 brez DDV. V povprečju na gospodinjstvo odpade cca. 10 kubikov odpadne vode. Z novo ceno bi se tako položnica v povprečju povišala za 3,8390 EUR brez DDV.
Povprečno gospodinjstvo, ki porabi deset kubikov pitne vode mesečno, bo tako za to po novem na mesec plačevalo 3,8390 evra več kot je zdaj.
Včeraj je potekala konstitutivna seja nadzornega sveta Mariborskega vodovoda. Za predsednika nadzornega sveta so izvolili Damijana Škrinjarja, bolj pa se je zapletlo pri imenovanju namestnika predsednika nadzornega sveta, kjer sta bila predlagana Leonida Polajner in Rok Mezgec.
Noben od zgoraj omenjenih, torej je Polajnerjeva, ne Mezgec, nista dobila večine, zato do naslednje seje predsednik nadzornega sveta nima namestnika. Kot kaže v relaciji Saša Arsenovič (župan MO Maribor) stranka Svoboda očitno le ni vse dogovorjeno, saj je Škrinjar dobil podporo vseh in je imenovan, Leonida Polajnar (Gibanje Svoboda), ta pa zadostne podpore ni prejela, ne glede na to, da kroži neuradna informacija, da bi si naj Svoboda in Arsenovič delila na pol vse nadzorne odbore in direktorje javnih podjetji.
Kaj se dogaja na relaciji Arsenovič – Gibanje Svoboda?
Prav tako je Saša Arsenovič svoja dva podžupana že imenoval, in sicer Sama Petra Medveda in Gregorja Reichenberga, druga dva bi naj pripadala stranki Svoboda, a vse do danes do imenovanj ni prišlo. Ali vse to kaže na propad velike koalicije Arsenovič – Svoboda, še preden se je zgodila, več pa bomo verjetno videli v naslednjih dneh.
Na mariborski univerzi Alma Mater Europaea so pripravili okroglo mizo “Prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije iz drugega zornega kota”, na kateri so predstavili prizadevanja Slovencev iz diaspore, ki so se trudili, da bi Rapubliko Slovenijo druge države priznale.
Med govorniki okrogle mize pa je bil tudi Stipe Mesić, zadnji predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je predstavil tudi prizadevanja Hrvatov za priznanje Republike Hrvaške.
15. januarja 1992 je večina držav takratne Evropske skupnosti priznala Republiko Slovenijo. S tem je bila odprta pot za priznanje ostalih držav in vključitev v mednarodno skupnost. Na današnji okrogli mizi pa so govorniki predstavili, kako so Slovenci v diaspori v tistem času uspeli prepričati vladajoče v državah, kjer so bili, da je priznanje Republike Slovenije ključno.
Pogovor je tekel o vpetosti v mednarodno priznanje Republike Slovenije, svoj pogled pa so predstavili:
– Stjepan Mesić, zadnji predsednik predsedstva SFRJ in nekdanji predsednik Republike Hrvaške;
– Božo Dimnik, častni konzul Hrvaške v Sloveniji in častni predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva;
– Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi;
– Andrej Fink, predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi.
Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, je poudaril pomen slovenske diaspore pri mednarodnem priznanju Republike Slovenije in orisal takratno dogajanje. Izpostavil je, da je bila Slovenija takrat brez svoje diplomacije, zaradi tega je bilo treba delovati drugače.
Andrej Fink, profesor na Katoliškem inštitutu v Ljubljani in predstavnik argentinskih Slovencev ob osamosvojitvi, pa je bil dolgo leta v Argentini. Prav argentinski Slovenci so vplivali na argentinsko vlado že pred deklaracijo o mednarodnem priznanju Republike Slovenije. Že pred tem so namreč pisali vladnim predstavnikom. Sam je bil v času osamosvajanja tudi v Sloveniji, nato pa se je skupaj z drugimi delegati vrnil v Argentino. Poudaril je tudi, da je bil njegov oče prvi priznani slovenski predstavnik v Argentini. Imel je direktne kontakte z vlado in močno vplival nanjo.
Zadnji predsednik SFRJ Stipe Mesić pa je povedal, da je Sloveniji uspelo prej kot Hrvaški, ne nazadnje tudi pri vstopu v Evropsko skupnost. A da je zdaj tudi Hrvaška del šengenskega sporazuma.
“Mislim, da se spodobi, da se spomnimo samostojnosti Slovenije, osamosvojitve in seveda tudi prispevka zamejcev,” pa je dejal Valentin Inzko, diplomat in predstavnik koroških Slovencev ob osamosvojitvi, ter izpostavil prispevek zamejcev in zdomcev. Sam je izpostavil primer Koroških Slovencev.
Božo Dimnik pa je poudaril, da je bila pred 31 leti pomembna enotnost, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.
V kulturnem programu na okrogli mizi je danes nastopil baritonist Marko Fink, dogodek pa je moderirala Rovita Pesek.
Župan Občine Dravograd je na lokalnih volitvah v drugem krogu postal Anton Preksavec, ki je bil preden je postal župan, podžupan pri prejšnji županji Marjani Cigala, ko pa je ona odstopila, pa je občina začasno vodil do izvolitve novega župana oz. županje. Na soočenjih je poudarjal, da z njegovo izvolitvijo prihaja svež veter in povezovalna politika. A kmalu se je izkazalo, da je bilo povezovanje le puhlica, saj se je zavestno odločil, da bo v občinskem svetu ustvaril koalicijo. S tem pa seveda pride tudi do opozicije.
V enem izmed predvolilnih soočenje je Anton Preksavec dejal: “V lokalni skupnosti smo premajhni, da bi se delili na leve in desne.” Marjeto Podgoršek Rek in njega pa so v Večeru označili za “nasprotnika, ki bosta sodelovala.” Očitno to obdobje po volitvah ni trajalo dolgo.
Preksavec je na našem soočenju povedal, da ko bo zna rezultat volitev, ima namen se sestati z vsemi svetniškimi skupinami: “Kjer se bomo odkrito pogovorili, videli ali smo za sodelovanje. Če smo, bom zelo vesel, seveda da bomo nadaljevali to politiko, ki je bila že sedaj štiri leta, če pa do tega sodelovanje ne bo moglo priti, pa se bo ustvarila neka koalicija, ki bo na sebe prevzela tudi odgovornost vodenja občinske politike.”
Izjavo, da se bo z vsemi sestal lahko slišite na soočenju v spodnjem videu.
Marjeta Podgoršek Rek, ki je v drugem krogu izgubila proti Preksavcu, je za lokalec.si pojasnila, da jo nesodelovanje žalosti, hkrati pa je na naše vprašanje, če jih je novi župan povabil na pogovor odgovorila: “Ne ni nas povabil, ne prvič pred imenovanjem KMVI, čeprav bi bilo to treba po poslovniku in niti ne zdaj, pred imenovanjem komisij, odborov in imenovanjem članov v javnih zavodih.”
Župana Dravograda, Antona Preksavca smo zato vprašali, če meni, da je določene svetnike premalo vključili v odločanje? Župan odgovarja: “Vsak svetnik suvereno in enakopravno sodeluje v delu Občinskega sveta in je omejen zgolj z določbami Statuta in Poslovnika občinskega sveta.”
Preverimo, če je bil na obljubljeno usklajevanje in sestanek vabljen Rok Kotnik, ki je prav tako občinski svetnik, v prvem krogu pa je bil politični nasprotnik Antonu Preksavcu: “Ne na sestanek nisem bil vabljen.” Očitno se je župan kmalu po izvolitvi kar sam odločil s katerimi svetniki želi sodelovati in s katerimi se ne želi niti sestati.
Preksavec še doda: “Mesta v odborih in komisijah so razdeljena skladno z zahtevami Poslovnika občinskega sveta in koalicijskih pogovorov. To ni noben unikum v Sloveniji ampak demokratična odločitev večine, da sprejme odgovornost za izvedbo planiranih projektov. Koalicija predstavlja 72,2% podeljenih glasov za Občinski svet.”
“Vsekakor lahko sodelujem z vsemi, ki si tega želijo in s katerimi si tudi delim podoben pogled na razvoj naše Občine. Upam, da se mi ne odreka pravica oblikovanja koalicije s katero bom program, ki smo ga dogovorili lahko tudi izpeljal,” je še pojasnil Preksavec.
Na Občini Lovrenc na Pohorju so se danes upravičeno pohvalili s prijetnim opravilom. Župan Marko Rakovnik je namreč obiskal njihovo občanko Iveto Terezijo Lempreht, ki je prav danes dopolnila 100 let.
Ob njenem visokem okroglem jubileju jo je obiskal župan in ji čestital za rojstni dan ter ji zaželel predvsem zdravja.
Najstarejša Lovrenčanka Iveta Terezija Lampreht je dopolnila 100 let. Družbo ji dela župan Marko Rakovnik
“Gospa Iveta zelo uživa v družbi svojih domačih. Zdravje ji še odlično služi, saj je pri svojih letih zelo vitalna, polna smeha, pozitivne energije ter še vedno bistre glave. Povedala nam je, da je tudi pred stotimi leti snežilo, tako kot danes, le da je bilo takrat snega precej več,” so zapisali na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorje.
Znana so imena avtorjev treh najboljših komunikacijskih kampanj študentov Medijskih komunikacij (FERI), ki jih je izbrala komisija v okviru projekta Kreakcija.
Projekt Kreakcija (družbeno-odgovorna in kreativna akcija), ki ga, skupaj s FERI-jem (Medijske komunikacije), pripravljamo na Policijski upravi Maribor, v sodelovanju s Slovenskim društvom za odnose z javnostmi, smo letos izvedli tretjič.
Študentje Medijskih komunikacij so v sklopu Kreakcije pripravili komunikacijske projekte, s katerimi so naslovili enega izmed petih področij, povezanih z mladimi:
1. Raba mobilnih telefonov med vožnjo
2. Medvrstniško nasilje
3. Alkohol in vožnja
4. Večji interes mladih za delo v policiji
5. Zaščitni ukrepi pred vlomilci (vlomi v hiše in stanovanja)
V sklopu študija so študentje ob pripravi projektov prisluhnili tudi predavanju o pripravi komunikacijskih projektov, odnosih z javnostmi, zakonitostih družbenih medijev … Projekte so pripravljali sami, za mnoge pa je sodelovanje v Kreakciji predstavljalo prvo konkretno praktično preizkušnjo na tem področju, ki so se je še posebej razveselili.
Za komisijo je bilo težko delo in 13 odličnih projektov, ki so jih ocenile Alenka Vidic Praprotnik, direktorica komunikacijske skupine o28, aktivna članica Slovenskega društva za odnose z javnostmi, kjer vodi sekcijo za družbeno odgovornost, mag. Vesna Stojanović, strokovnjakinja za korporativno komuniciranje v Telekomu Slovenije, aktivna članica Slovenskega društva za odnose z javnostmi in vodja sekcije za interno komuniciranje v društvu, ter izr. prof. dr. Suzana Žilič Fišer, predstojnica Inštituta za medijske komunikacije. Članice komisije so med drugim preverili vsebino osrednjega sporočila in besedil za družbena omrežja, slogan, vsebino projekta, scenarij filma, pripravljene video posnetke in grafične elemente. Pri tem so se še posebej osredotočili na razumljivost, celovitost in usklajenost posameznih elementov, dodelanost kreativne ideje, osrednje sporočilo in slogan, kreativni pristop, opredeljen problem, raziskavo področja, tehnično izvedbo in dodatni angažma študentov.
Kreativni in dovršeni izdelki veliko povedo o predanosti in navdušenju študentov nad sodelovanjem v projektu, zato bodo v Slovenskem društvu za odnose z javnostmi najboljše tudi letos nagradili z udeležbo na Slovenski konferenci za odnose z javnostmi, kjer bodo mladi imeli priložnost še bolje spoznati svet odnosov z javnostmi. Zmagovalni projekti pa bodo predvajani tudi mestnih avtobusih Marproma.
Soavtorica projekta in predstavnica za odnose z javnostmi na PU Maribor Anita Kovačič Čelofiga je ob tem dejala: “Vsaka generacija študentov ima neko svojo značilnost, letošnja, lahko rečem, se je posebej izkazala pri tehnični izvedbi projektov, navdušuje dejstvo, da so vsi projekti tehnično dovršeni, domiselni in kreativni.”
Soavtorica projekta dr. Tina Tomažič pa je dodala, da projekt študentom prinaša dragocene izkušnje, referenco in promocijo na področju odnosov z javnostmi: “Nedvomno bo ta izkušnja veliko pripomogla tudi na njihovi nadaljnji študijski in poklicni poti.”
Komisija je med 13 projekti izbrala najboljše:
1. mesto: avtorji Jan Hauptman, Martin Grosek, Tim Cof
2. mesto: avtorja Žan Zafošnik, Jure Kodrič
3. mesto: avtorji Tamara Grabušnik, Tilen Drumlič Denac, Matej Vavče
Študente sta ob tej priložnosti nagovorila direktor PU Maribor mag. Donald Rus in predstojnica Inštituta za medijske komunikacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru dr. Suzana Žilič Fišer.
Mag. Donald Rus, direktor PU Maribor: “Kreakcija je projekt, ki daje tako enim in drugim – mladim daje priložnost, besedo, prostor, da uporabijo svojo “moč” ter vplivajo na sovrstnike, da naredijo nekaj dobrega, kar so seveda tudi želje policistov in prizadevanja, obenem pa nam policistom omogoča, da bolje spoznamo mlade in njihov način razmišljanja.”
Med drugim je izjavo o projektu podala tudi predstojnica Inštituta za medijske komunikacije, prof. dr. Suzana Žilič Fišer in se zahvalila študentom, “da tako predano sodelujejo pri različnih projektih, pri katerih si nabirajo praktična in teoretična znanja.”
Mariborsko Pohorje je največje smučišče v Sloveniji z več kot 40 km prog za vse težavnostne stopnje. Samo decembra lani so zabeležili 22.000 smučarjev. Smučišče se nahaja v neposredni bližini Maribora in ponuja številne možnosti za smučanje, sankanje in druga zimska doživetja. V bližini so tudi številni naravni spomeniki, kot so gozdovi, jame in izviri, zato je obisk Mariborskega Pohorja odlična priložnost za spoznavanje lepote Slovenije.
Če ste gospodinjski odjemalec Energije Plus, pa boste lahko to počeli še ceneje. Proge so primerne tako za tiste, ki se prvič srečajo z belimi strminami, zato nikakor ne oklevajte, če še zbirate pogum, primerne so tudi za tiste najzahtevnejše smučarje.
Odjemalci Energije plus smučate in deskate še ceneje
Odjemalci Energije plus lahko ob torkih in sredah v smučarski sezoni 2022/2023 na Mariborskem Pohorju smučate in deskate ceneje, in sicer že za samo 23 evrov. Cena sicer velja za vse odjemalce električne energije in/ali zemeljskega plina Energije plus, ki se boste izkazali z računom za pretekli mesec. Lahko ga priložite v tiskani ali digitalni obliki. Ne pozabite priložiti osebnega dokumenta.
Vsak odjemalec lahko za posamezen torek in sredo kupi največ dve smučarski vozovnici.
V začetku tega leta smo poročali o častitljivem rojstnem dnevu Marije Arih. Mariborčanka je 3. januarja obeležila 108. rojstni dan.
Najstarejša Mariborčanka in Štajerka in ena najstarejši Slovenk Marija Arih je 3. januarja praznovala 108. rojstni dan v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah, kot smo poročali tudi na našem portalu.
Stanje se ji je hitro poslabšalo
Kljub letom je v največji meri tako rekoč do konca skrbela zase, še nekaj dni pred smrtjo, ob lanskem božiču, je bila bistveno bolj zdrava, nato se ji je stanje precej hitro poslabšalo. Svojci in prijatelji so se od nje poslovili 13. januarja na pobreškem pokopališču v Mariboru, zapišejo pri Slovenskih novicah.
“Skromnost, doslednost, predvsem pa globoka vera gospe Arih, nam je vedno kažipot za biti bližnji drugemu. Njena leta izpričujejo bogate izkušnje in preizkušnje, katere so nam lahko v ponos, predvsem pa upanje, da se vse da, če le ohraniš svoj jaz in gojiš pristen odnos do vsakogar,” pa so v domu zapisali ob njenem nedavnem rojstnem dnevu.
Društvo UP-ornik je minuli petek organiziralo dogodek Šest milijonov ladjic. Ko so z dijaki in ostalimi udeleženci spregovorili o holokavstu in razstavi šestih milijonov ladjic, ki predstavljajo izgubljena življenja. Več pa v spodnjem prispevku.
V kvalifikacijah moških ekip z zračno puško se je ekipa Slovenije uspela uvrstiti v tekmo za zlato medaljo, ta se ji je nato v napetem finalu izmenjavanja vodstva z avstrijsko ekipo izmuznila iz rok, tako da je ekipa pristala na drugem mestu s srebrno medaljo.
Na koncu so zmagali Avstrijci z rezultatom 16:14.
V konkurenci moških ekip z zračno puško ni bilo tekme za bronasto medaljo, ki so jo osvojili strelci Velike Britanije.
Vrstni red ekip v finalu:
Zlata medalja: Avstrija: Martin Stempfl, Alexander Schmirl in Tobias Mair
Srebrna medalja: Slovenija: Luka Lukič, Anže Presterel in Jure Sočič
Bronasta medalja: Velika Britanija: Dean Bale, Michael Bamsey in Michael Stephen Bargeron
Grand prix 2023 Ruše. Napeto tekma za prvo mesto v ekipnem streljanju z zračno puško na 10 m. Moški ekipi Avstrije in Slovenije.
Znani tudi rezultati streljanja v moških ekipah z zračno pištolo – zmagala je ekipa Republike Koreje
Ekipa Republike Koreje osvojila zlato medaljo v moških ekipah z zračno pištolo, premagala je namreč avstrijsko ekipo. V boju za bron so Švicarji premagali Gruzijce.
Grand Prix 2023 Ruše. Korejska zmagovalna ekipa v finalu moške ekipe, zračna pištola 10 m
V tekmi za zlato medaljo so Korejci visoko z 12:2 povedli proti Avstrijcem. Po nekaj slabših serijah so se Avstrijci uspeli nekoliko približati, a so Korejci na koncu vendarle slavili z rezultatom 16:8. V tekmi za bronasto medaljo, za katero je bilo značilnih precejšnje število napak, so Švicarji premagali Gruzijce z rezultatom 16:10.
Grand Prix 2023 Ruše. Zmagovalne ekipe finala moške ekipe, zračna pištola 10 m
Vrstni red ekip v finalu:
Zlata medalja: Republika Koreja: Seungwoo Han, Chengyong Kim in Eunseong Kang
Srebrna medalja: Avstrija: Andreas Auprich, Richard Zechmeister in Daniel Kral
Bronasta medalja: Švica: Jason Solari, Cedric Grisoni in Adrian Schaub
4. mesto: Gruzija: Tsotne Machavariani, Levan Kadagidze in Kako Mosulishvili
Prav tako so znani tudi izidi tekmovanja ženskih ekip v streljanju z zračno puško – zlato so dobile Poljakinje
V napeti tekmi za zlato medaljo so povedle Poljakinje, a ekipa Srbije se jim je približala na 10:12. Poljakinje so tekmo vendarle dobile z rezultatom 16:10. V prvi tekmi za zelo izenačeni bron so predstavnice Velike Britanije premagale Korejke z rezultatom 16:12. V drugi tekmi za bron so kmalu povedle Švedinje, ki so tudi premagale Avstrijke z rezultatom 16:8.
Grand Prix 2023 Ruše. Poljakinje so zmagovalke finala ženskih ekip z zračno puško 10 m
Vrstni red ekip v finalu:
Zlata medalja: Poljska: Aneta Stankiewicz, Julia Ewa Piotrovska in Natalia Kochanska
Srebrna medalja: Srbija: Alexsandra Havran, Andrea Arsović in Teodora Vukojević
Bronasta medalja: Velika Britanija: Seonaid McIntosh, Amy Lilian Daniele Lott in Ruth Pemphero Mwandumba
Bronasta medalja: Švedska: Hannah Goeransson, Isabelle Johansson in Amanda Josefine Karlsson
Policisti Postaje prometne policije Maribor obravnavajo prometno nesrečo s telesnimi poškodbami.
Danes, 15. 1. 2023, okrog 11. ure in 30 minut se je v semaforiziranem križišču Ljubljanske ulice in Ceste proletarskih brigad v Mariboru zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena pešec in voznik srebrnega osebnega avtomobila znake Peugeot.
Zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče prosimo morebitne očividce in voznika osebnega avtomobila Peugeot, da se oglasijo na Postaji prometne policije Maribor, Ptujska cesta 117 ali pokličejo na telefonsko številko 02 450 20 30, številko policije 113 ali na anonimno številko policije 080 1200.
V Rušah je te dni izredno napeto, saj poteka Grand Prix 2023 Ruše, tekmovanje v streljanju z zračno puško in zračno pištolo.
Večina tekmovanja je že odigrana, znani so tudi rezultati ženskega ekipnega streljanja z zračno pištolo, na katerem so se Slovenke borile za bronasto medaljo. Medalje jim žal ni uspelo dobiti, pristale so na četrtem mestu. Najboljše so Poljakinje, ki so premagale na koncu Gruzijke, Čehinje pa so premagale Slovenke v tekmi za bronasto medaljo.
Poljakinje občutno boljše od Gruzijk
V tekmi za zlato medaljo je Poljska proti Gruzijkam povedla kar z 8:0. Gruzijski trener je sicer poskušal s time outom prekiniti serijo Poljakinj, a so Poljakinje vendarle dokaj lahko zmagale z rezultatom 16:6. V zadnji seriji strelov sta kar dve Poljakinji dosegli rezultat 10,9 kroga, tretja pa prav tako odličnih 10,4.
Izjemno izenačeni ekipi, na koncu za las boljše Čehinje
V izjemno izenačeni tekmi tekmi za bronasto medaljo, v kateri je Slovenija najprej povedla s 4:0, pozneje pa nobena ekipa ni vodila za več kot za dve točki, je češka ekipa premagala Slovenke z rezultatom 16:14.
Grand prix 2023 Ruše. Prve tri uvrščene ekipe na finalu ženske, ekipno zračna pištola
Vrstni red ekip:
1. Poljska: Julita Borek, Katarzyna Kelpacz in Joanna Iwona Wawrzonovska
2. Gruzija: Mariami Prodiashvili, Lizi Kiladze in Nino Salukvadze
3. Česka Republika: Nicol Simetova, Klara Tichakova in Anna Mirejovska
4. Slovenija – Manja Slak, Raušl Majda in Mojca Kolman
Petek (13.) trinajstega velja za nesrečni dan. Strah pred petkom na eni strani in trinajstico (13.) na drugi, vzbuja pri nekaterih nelagodje, zaradi česar ostajajo doma, ne potujejo, se ne vključujejo v promet itd. A je v petek, 13. januarja potekalo na Taboru precej neobičajno jubilejno srečanje. Srečali so se miličniki, miličnica in administrativna sodelavka, ki so v desetletju, med letom 1980 in 1990, delali na Oddelku milice (OM) Tabor, in sicer na naslovu Gorkega ulici 45, v stavbi, katero so podrli in je danes več ni.
Mirko Ploj, eden izmed generacije miličnikov iz OM Tabor, je povedal: “Po kadetski šoli sem pričel kot miličnik delati na OM Tezno. Kadetsko šolo so ukinili, zgradbo OM Tezno, na naslovu Ukrajinska ulica 14, so podrli. Premeščen sem bil na OM Tabor tudi to stavbo na Gorkega ulici 45 so podrli. Napredoval sem na PM Lenart. Policije na naslovu Trg osvoboditve, v trgu Lenarta ni več. Potem me je službena pot peljala na PM Ruše. In naši nekdanji sodržavljani so ob prihodu v Ruše rekli – mi gradimo, a tukaj ruše! Nazadnje sem delal na Policijski upravi, v Maistrovi ulici 2. Med osamosvojitveno vojno 1991. leta je Mićo Delić, general JLA, po telefonu grozil v. d. načelniku uprave Slavku Kocmutu, da bo zgradbo uprave zravnal z zemljo, od koder se bo iz kupa smeti še dva kadilo. No, v kolikor bi to storil, bi danes naši zanamci, aktivni delavci uprave, imeli novo stavbo, ki bi si jo vsekakor zaslužili.”
Doslej se organizirano niso srečevali, niti niso vzdrževali medsebojnih stikov. Organizacijski odbor z Avgustom Volškom in Željkom Vogrinom na čelu je zbral naslove in telefonske številke takratnih delavcev OM Tabor, kar ni bilo najlažje in jih povabil na srečanje. Nestrpno so pričakovali ta dan in premišljevali, koga bodo po dolgih letih spet videli. In kaj vse si bodo imeli povedati.
V lokalu na Taboru se jih je od 44 povabljenih srečanja udeležilo kar 39. Lepo je bilo videti srečne in nasmejane obraze stanovskih kolegov in bivših sodelavcev. Takrat, pred 40. oziroma 30. leti, so bili še mladi. Imeli so bujne lase, črne ali temnorjave barve, ki so jih težko spravili pod šapko, danes njihove glave krasijo lasje v naravni sivi barvi ali pa so brez njih. Čeprav so se precej spremenili, je bil prijeten občutek, da so se vseeno prepoznali.
Miličniki OM Tabor, 1980, Osebni arhiv
Najprej je zbrane pozdravil Avgust Volšek, ki je bil v tistih letih komandir OM Tabor. Nanizal je nekaj svojih spominov ter posebej izpostavil, da je bila to športna enota in hkrati kadrovska baza UNZ Maribor, saj so skoraj vsi napredovali na odgovorna delovna mesta.
Srečanja sta se udeležila tudi pomočnik direktorja Policijske uprave (PU) Maribor Rafael Viltužnik in načelnik Policijske postaje Maribor-II Simon Premzl. PP Maribor II je namreč naslednica OM Tabor. Viltužnik je predstavil organiziranost PU Maribor ter aktualne varnostne razmere. Načelnik Premzl je spregovoril o sistemizaciji delovnih mest. Če je OM Tabor, v letih 1980 -1990 štel okoli 40 delovnih mest miličnikov, jih je danes vsaj enkrat več. PP Maribor-II je namreč, z varnostnimi dogodki, najbolj obremenjena enota, a ne samo na območju PU Maribor temveč v slovenskem merilu. Opisal je delovna sredstva in opremo, ki jo danes uporabljajo policisti. In če so generacije zbranih miličnikov poznale le gumijevko (pendrek), nosijo danes policisti teleskopske palice in tonfe. Vse se je spremenilo, posodobilo in na nek način olajšalo delo današnjim generacijam. Bistveno bolj je poskrbljeno tudi na osebno varnost in zaščitno opremo policistov.
Mirko Ploj, predsednik Kluba upokojenih delavcev MNZ/Policije Maribor, je povedal, da se je pisalo leto 1979, ko je bil razporejen na OM Tabor in leta 1983 po službeni potrebi premeščen na PM Lenart. Tako, da prav letos mineva 40 let od kar je zapustil kolektiv Taborčanov. No, leta so tekla in prišel je čas za zasluženo penzijo. Upokojil se je in s seboj odnesel celo vrsto lepih spominov. Tako je in ostaja, skupaj z vsemi ostalimi upokojeni miličniki, najboljši ambasador sedanjih, še aktivnih sodelavcev.
Prevzel je vodenje Kluba upokojenih miličnikov oziroma delavcev MNZ/Policije. Predstavil je dejavnosti kluba ter prisotne povabil, da se včlanijo v klub.
Spregovoril je tudi o takratnem delovnem vzdušju in medsebojnih odnosih. Spoštovali so drug drugega. Bili tovariški in kolegialni. Znali so držati skupaj. Razumeli so se in predvsem odlično sodelovali, si pomagali. Skupaj so delali, skupaj pridobivali izkušnje ter črpali znanje od starejših sodelavcev. Generacijsko so bili izjemno povezani, saj so se zavedali vseživljenjskega učenja. Pa tudi izobraževali so se in zato napredovali ter drug za drugih zapuščali taborski kolektiv.
Radi so imeli svoje delo in ljudi. Bili so izjemni poznavalci terena. Opravljanje poslanstva – pomagati ljudem – je bil njihov način življenja. Mlajše generacije so dobile sodobnejše objekte pa tudi opremo. A generacija zbranih miličnikov je delala v hiši zavidljive starosti, sedela za razmajanimi mizami na neudobnih stolih. Pisali so na pisalne stroje elitnih znamk, kot na primer Mercedes, Olympia ali Olliveti, ki imajo danes zgolj še muzejsko vrednost. Za njihovo generacijo pa so bili nepogrešljivo delovno sredstvo. Enota je premogla tri službena vozila milice, in sicer Zastavo 750 (fičota), VW hrošča in starega Land Roverja za Pohorje v zimskem času. A so prav tako lovili lopove, primerljivo, vsaj enako uspešno kot danes.
Miličnik Mirko Ploj se spominja, da so pred štiridesetimi leti miličniki hodili na teren v največ primerih peš ali z avtobusom. V poletnih mesecih tudi z mopedi. Službeni avtomobil je pomenil razkošje. V uporabo so ga dobili le ob posebnih varnostnih dogodkih, včasih tudi ob vikendih in praznikih in to le izbrani miličniki. Željena pa je bila uporaba koles. Še največkrat je pedala kolesa v nočni patruljni službi vrtel skupaj s sodelavcem Milanom Kocuvanom. V tistih letih so pričele kot gobe po dežju v novih naseljih S-23 in Nova vas na Taboru rasti podzemne garaže. Zato sta največ patruljirala prav po teh garažah.
Zbrane so nagovorili še Srečko Geč, ki je danes župan občine Ribnica na Pohorju, Ivan Sekol, vodja pododbora PVD Sever na PP Maribor-II in Stanislav Kostanjevec, ki je z OM Tabor napredoval za komandirja OM Kidričevo.
Leta 1990 so se miličniki iz legendarne zgradbe taborske milice preselili v stavbo nekdanje Občine Tabor.
Novi prostori Oddelka milice Tabor
3. decembra 1990 je bila svečana otvoritev novih prostorov za delavce Oddelka milice Tabor, in sicer v prostorih bivše občine Maribor-Tabor, na Cesti proletarskih brigad št. 75, kjer policisti domujejo še danes, čeprav se enota imenuje: Policijska postaja Maribor II. Miličniki so s preselitvijo pridobili bistveno boljše delovne pogoje kot so jih imeli v dotrajani stavbi na naslovu Gorkega ulica 45. Svečanosti so se poleg postrojenih miličnikov te enote, ki jih je vodil komandir Avgust Volšek, udeležili tudi predstavniki mariborske občine s predsednico Magdaleno Tovornik na čelu ter podsekretar republiškega sekretariata za notranje zadeve Leopold Jesenek. Otvoritveni trak je prerezal Ivan Štumberger, najstarejši miličnik te enote.
Leta 1991 so tudi miličniki OM Tabor sodelovali v osamosvojitveni vojni ter se uspešno zoperstavili agresorski vojski.
Žrtve na OM Tabor
Je pa moštvo OM Tabor najbolj trpelo in bilo ogroženo tudi med osamosvojitveno vojno leta 1991. Zaradi bližine vojašnice Franca Rozmana Staneta so bili miličniki stalno na očeh in dosegu agresorske vojske. Ti so noč in dan grozili in demonstrirali svojo silo. Prav zato se je moral kolektiv OM Tabor preseliti na rezervno vojno lokacijo. V Žitni ulici na Taboru je 28. 6. 1991, pod streli iz sovražnikovega orožja padla prva žrtev, ubit je bil rezervni miličnik Robert Hvalc. Sin slovenske matere, ki je še pred kratkim nosil uniformo enake barve, kot jo je nosil njegov krvnik. Zdenko Lilek, voznik službenega vozila in vodja patrulje, je bil huje ranjen in je ostal priklenjen na invalidski voziček.
Na srečanju je sledila še večerja, klepet in obujanje spominov.
Še spominska fotografija s srečanja (13. 1. 2023). Miličniki OM Tabor danes
Med zbranimi so krožile stare fotografije na katerih so bili udeleženci srečanja še mladi in lepi. Pogovor je nanesel tudi na stare čase, na čas, ki so ga preživeli kot delovni tovariši in leta upokojitve. Lepo je bilo in družno so se dogovorili, da morajo srečanje ponoviti. Organizatorjem hvala za trud. Vi, nekdanji miličniki pa ostanite še naprej takšni in prenesite to vedrino tudi na druge, so sporočili.
Znani so dobitniki medalj na izjemnem mednarodnem tekmovanju Grand Prix 2023 Ruše v streljanju z zračno puško na 10 metrov in streljanju s pištolo v Rušah.
Čeh Jiri Privratsky zmagal z zračno puško
V tekmo za zlato medaljo sta se uvrstila Čeh Jiri Privratsky in predstavnik Republike Koreje Minho Song. Predstavnik Češke je na začetku povedel, nato je sledil preobrat, saj je Song izenačil rezultat. V zadnjem strelu je zmagal Jiri Privratsky.
Vrstni red finalistov:
Zlata medalja: Jiri Privratsky, Češka
Srebrna medalja: Minho Song, Republika Koreja
Bronasta medalja: Maciej Kowalewicz, Poljska
Grand prix Ruše 2023. Dobitniki medalj v tekmovanju v streljanju z zračno puško 10 m, moški
Med predstavniki Slovenije v kvalifikacijah je Luka Lukić, ki je zasedel 17. mesto, Anže Presterel 41. mesto in Jure Sočič 49. mesto.
Grand Prix 2023 Ruše, finale zračna puška 10 m, moški
Francozinja Judith Gomez zmagovalka finala žensk z zračno puško
V tekmi za zlato medaljo sta se med osmimi finalistkami pomerili Judith Gomez, predstavnica Francije, in Poljakinja Natalia Kochanska. Končni rezultat finala je bil 16:10 v korist Francozinji.
Grand Prix 2023 Ruše, dobitnice medalj v tekmovanju v streljanju z zračno puško 10 m, ženske
4. mesto: Oceanne Muller, Francija
5. mesto: Andrea Arsović, Srbija
6. mesto: Aneta Brabcova, Češka
7. mesto: Eszter Meszaros, Madžarska
8. mesto: Eunji Kwon, Republika Koreja
Grand Prix 2023 Ruše, finale tekmovanja v streljanju z zračno puško 10 m, ženske
V kvalifikacijah so nastopile tudi slovenske strelke. Najuspešnejša je bila Nuša Žnidarič, ki je zasedla 13. mesto. Klavdija Jerovšek je bila v kvalifikacijah 25., Živa Dvoršak 38., Urška Hrašovec 41. in Urška Kuharič 63.
Zlata medalja v disciplini mešanih ekip v zračni pištoli gre v Gruzijo
V tekmi za zlato medaljo sta se pomerili ekipi Gruzija 2 v postavi Mariami Prodiashvili in Tsotne Machavariani ter Armenija v postavi Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan. V napetem finalu, polnem preobratov, sta Armenca povedla s 14:8, a sta se Gruzijca uspela vrniti. V zadnji odločilni seriji, pri izenačenem rezultatu na 14, pa sta bila boljša in slavila.
V prvi tekmi za bronasto medaljo sta Čeha Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy premagala francoski par Celine Goberville in Florian Fouquet z rezultatom 17:9. Tekma je potekala v znamenju precejšnjega števila napak, Čeha pa sta bila nekoliko bolj zbrana.
Tudi za drugo tekmo za bronasto medaljo je bila značilna precejšnja živčnost tekmovalcev. Britanski par Lucy Elizabeth Evans in Kristian Michael Smeeton Callaghan sta povedla že s 13:5, a sta se Korejca Junghye Kwak in Seungwoo Han po time outu, ki ga je vzel njihov trener, uspela vrniti na 13:11. Na koncu pa sta Britanca vendarle slavila z rezultatom 17:11.
Grand prix 2023 Ruše. Finale v streljanju s pištolo. Foto: MP Produkcija
Rezultati finala v disciplini mešanih ekip v zračni pištoli
Zlata medalja: Gruzija 2: Mariami Prodiashvili in Tsotne Machavariani
Srebrna medalja: Armenija: Elmira Karapetyan in Benik Khlghatyan
Bronasta medalja: Česka Republika 1: Veronika Schejbalova in Jindrich Dubovy
Bronasta medalja: Velika Britanija 1: Lucy Elizabeth Evans in Kristian Michael Smeeton Callaghan
Tsotne Machavariani, član ekipe Gruzija 2, je po finalu povedal, da je občutek po takšni zmagi izjemen. Ne ve, kako sta se po zaostanku spela zbrati in najti moč za zmago. Za odlično streljanje se je zahvalil tudi partnerici Mariami. Slovenca Manja Slak in Jože Čeper sta v kvalifikacijah zasedla 9. mesto in za 5 krogov zaostala za rezultatom, ki bi ju vodil v finale.
Švicarju Jasonu Solariju zmaga z zračno pištolo
V tekmo za zlato medaljo sta se uvrstila Jason Solari iz Švice in Slovak Juraj Tuzinsky. Švicar, ki je pred petimi dnevi dopolnil šele triindvajset let, je na začetku finala povedel kar z 10:0. Tuzinsky je sicer uspel znižati na 10:4, a to je bilo tudi vse, saj je Švicar zmagal z rezultatom 16:4. Zmaga na Grand Prixu v Rušah je največji mednarodni uspeh mladega Švicarja v članski konkurenci.
Vrstni red finalistov:
Zlata medalja: Jason Solari, Švica
Srebrna medalja: Juraj Tuzinsky, Slovaška
Bronasta medalja: Jindrich Dubovy, Češka Republika
Grand Prix Rule 2023 10 m – dobitniki finala zračna pištola moški
4. mesto: Miklos Tatrai, Madžarska
5. mesto: Kristian Michael Smeeton Callaghan, Velika Britanija
6. mesto: Florian Fouquet, Francija
7. mesto: James Andrew John Miller, Velika Britanija
8. mesto: Richard Zechmeister, Avstrija
Med predstavniki Slovenije v kvalifikacijah je Jože Čeper zasedel 28. mesto, Blaž Kunšek 34. mesto, Martin Memon 39. mesto in Matija Kecelj 40. mesto.
Madžarka Veronika Major zmagovalka finala žensk z zračno pištolo
V tekmi za zlato medaljoo sta se med osmimi finalistkami pomerili najboljša v kvalifikacijah predstavnica Tajvana Chia Ying Wu in Madžarka Veronika Major. Madžarka je hitro povedla kar s 15:5, a se je Tajvanka uspela vrniti v tekmo vse do rezultata 15:13. Končni rezultat finala je bil 17:13 v korist Madžarke.
V kvalifikacijah so nastopile štiri slovenske strelke. Mojca Kolman je zasedla 24. mesto, Manja Slak 26. mesto, Majda Raušl 30. mesto, Sara Ščuri pa je zasedla 34. mesto.
Na ponovoletnem srečanju županje občine Selnica ob Dravi s podjetniki in drugimi deležniki je naši ekipi županja Vlasta Krmelj povzela načrte za letos, predvsem največje investicije. Vsekakor pa je vsem zaželela tudi tiste, običajne želje po uspehu in zdravju. Ponovoletno srečanje pa je bilo v znamenju španske kulture in glasbe, Selnico je obiskal tudi predstavnik španskega veleposlaništva.
Zimski čas prinaša več druženja v zaprtih prostorih, s tem pa tudi več možnosti za širjenje bolezni. V zadnjih je tako raslo število okužb s koronavirusom in virusom gripe kot prehladna in druga obolenja. Tudi o tem, kako se pred njimi najbolje obvarovati smo spregovorili z direktorjem mariborskega zdravstvenega doma.
Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta.
Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.
Načrte ima za več področij
“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.
Izgradnja poslovne cone Otiški vrh II in kanalizacije na Viču
Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.
Izgradnja zdravstvenega doma bo počakala še eno leto
Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta. “Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan. Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.
Kopalno jezero bi zgradili v bližini HE Dravograd
Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.
Nadgradnja projekta oskrbe s pitno vodo
Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor. Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.
Participativni proračun v pripravi
Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna. Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Vir: STA
Novi župan Občine Dravograd Anton Preksavec, ki je bil v prejšnjem mandatu podžupan, je na ponovoletnem sprejemu minuli teden razkril del načrtov za prihodnja štiri leta. Med drugim se bodo na občini lotili priprave projekta za ureditev kopalnega jezera, medtem ko finančni načrt za načrtovani zdravstveni center po njegovih besedah še ni zaprt.
“Naš cilj je ta, da bi resnično v bližnji prihodnosti lahko rekli, da smo ponosni in da je privilegij, da živimo v občini Dravograd. Predvsem zaradi urejene cestne in komunalne infrastrukture, urejene predšolske vzgoje, kakovostnega osnovnega šolstva, kakovostnega primarnega zdravstva in številnih ostalih vsebin, ki jih lokalna skupnost lahko ponuja. Tu mislim predvsem na šport, kulturo, mladinske dejavnosti. In ko bomo vse to združili v celoto, verjamem, da bomo ta cilj tudi dosegli,” je dejal Preksavec.
Med največjimi projekti v občini, ki se trenutno izvajajo, sta izgradnja Poslovne cone Otiški vrh II, in izgradnja kanalizacije na Viču, ki se zaključuje. V poslovni coni bo po županovih besedah na voljo tri hektarje opremljenih zemljišč. “Zanimanje je zelo veliko, česar sem zelo vesel. To pomeni nova delovna mesta in s tem tudi napredek občine,” je dodal.
Med večje načrtovane projekte spada izgradnja novih prostorov zdravstvenega doma, a se gradnja letos še ne bo začela, saj finančna konstrukcija za projekt še ni zaprta.
“Ko bodo znani vsi finančni viri, se bomo dokončno odločili. Brez nekega izdatnega sofinanciranja občina ne bo mogla pristopiti k izgradnji tako velikega objekta,” je dejal župan.
Občina je sicer za naložbo, lani ocenjeno na skoraj 5,8 milijona evrov, že dobila odobreno sofinanciranje s strani države, in sicer v višini dobrih 700.000 evrov. Ministrstvo za zdravje bi v Dravogradu sofinanciralo izgradnjo in opremljanje prostorov za izvajanje zdravstvenih programov, po navedbah ministrstva pa bi investicija morala biti zaključena predvidoma v aprilu 2024. A občina za naložbo išče še druge vire, med drugim trenutno čaka na odločbo Eko sklada.
Med ostale projekte, ki jih na občini še snujejo in s katerimi bodo kandidirali na prihodnje razpise za pridobitev evropskih in državnih sofinancerskih sredstev, spada kopalno jezero, ki bi ga radi zgradili v bližini hidroelektrarne v Dravogradu. Tam je po županovih besedah “prelepa parcela”, ob kateri že poteka kolesarska pot, tam so tudi igrišča. Želijo postaviti podobno kopalno jezero, kot ga imajo v sosednji avstrijski občini Labot ali v bližnji občini Radlje ob Dravi, je dejal. Ponudbo bi dopolnili z glamping namestitvami.
Preksavec, podobno kot v drugih občinah, s katerimi so v zadnjih letih skupaj izvedli projekt oskrbe z vodo v Zgornji Dravski dolini, razmišlja tudi o nadgradnji projekta z drugimi možnostmi dezinfekcije vode, da bi zamenjali klor.
Na področju šolstva je Osnovna šola Šentjanž zdaj na vrsti za temeljito obnovo. V povezavi z mladimi pa je izpostavil, da bodo sledili strategiji, ki je že izdelana in zajema več področij, tudi stanovanjsko.
Novi župan bo nadaljeval tudi projekt participativnega proračuna
Tudi to je po njegovih besedah del proračuna za leto 2023, ki ga na občini trenutno še pripravljajo. Predvidoma bodo tudi letos za izvedbo tega projekta predvideli 133.000 evrov, ki jih po ključu števila prebivalcev dodelijo vsem petim krajevnim skupnostim.
Maribor, 14. januarja – Begunci iz Ukrajine, ki so našli zatočišče v Mestni občini Maribor, so ob začetku letošnjega leta razočarani ugotavljali, da so ostali brez pravice do brezplačnih voženj z mestnimi avtobusi. Na občini pojasnjujejo, da je bila ta ugodnost veljavna do konca lanskega leta in se je niso odločili podaljšati.
“Sklep, ki je Ukrajincem v Mariboru omogočal brezplačno vožnjo na javnem mestnem potniškem prometu, je bil veljaven do 31. decembra 2022. Mestna občina Maribor odločitve ne bo podaljšala, saj menimo, da integracija Ukrajincev v lokalno okolje poteka uspešno in brez večjih težav pri navajanju na vsakodnevno življenje. Po začetnih postopkih za ureditev dovoljenj za bivanje se tudi vključujejo na trg delovne sile,” so za STA povedali na mariborski občini.
Ukinitev lahko nekatere ljudi spravi v stisko
V Slovenski filantropiji obžalujejo takšno odločitev, saj menijo, da je bila ta ugodnost za begunce izjemno koristna. “Ukinitev brezplačnih mestnih voženj za osebe v situaciji, v kakršni je večina oseb iz Ukrajine, ki so v Sloveniji na različnih statusih, ima močan vpliv na njihovo vsakdanje delovanje. Nekatere ljudi lahko ta ukinitev spravi v veliko stisko, predvsem tiste, ki so nastanjeni v precej oddaljenih, odročnih krajih,” je za STA povedala njihova predstavnica Živa Gabaj.
“Integracija oseb v novo okolje je bistveno bolj učinkovita in uspešna, v kolikor so ljudje mobilni, imajo dostop do potrebnih upravnih in socialnih institucij, na katerih urejajo zadeve, vezane na njihove postopne. Pomemben je tudi dostop do zdravstvenih institucij, kjer prejemajo oskrbo,” je poudarila.
Še vedno se sicer lahko brezplačno vozijo z mestnimi avtobusi vsi starejši od 65 let, saj ugodnosti integriranega javnega potniškega prometa (IJPP) veljajo za vse starejše v Sloveniji, ne le Slovence. Tem je na voljo tudi brezplačen medkrajevni prevoz.
V Ljubljani ukrajinski begunci še vedno z brezplačnim avtobusom
V Slovenski filantropiji sicer pozdravljajo lansko odločitev države in mest za uvedbo brezplačnega prevoza za begunce iz Ukrajine, a si želijo, da bi bili teh ugodnosti deležni begunci iz vseh držav. “Nekatere organizacije že leta pozivamo k uvedbi brezplačnega mestnega prevoza za prosilce za mednarodno zaščito, a žal do tega še ni prišlo. Situacija z osebami iz Ukrajine dokazuje dobro prakso, da je to območje vendarle možno urediti,” je povedala Živa Gabaj.
V Mestni občini Ljubljana so brezplačne vozovnice za ukrajinske begunce na mestnih avtobusih še vedno v veljavi.
Če se te dni sprehajate po centru Maribora in bi se radi posladkali v Slaščičarni Iglu, to ne bo mogoče, saj so njihova vrata zaprta.
Slaščičarne Iglu na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice je namreč vse od začetka januarja zaprta. Tako bo še nekaj časa, so sporočili na družbenih omrežjih.
“Obveščamo vas, da bo Iglu slaščičarna ZAPRTA od 3.1.2023 do 20.2.2023 (PREDVIDOMA),zaradi prenavljanja lokala. Zahvaljujemo se za razumevanje in prijetno druženje v starem letu,” so zapisali v zapisu na Facebooku.
