Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

V Podvelki, kjer je okoli 2000 volilnih upravičencev, so občani po več mandatih izvolili novega župana, dozdajšnji se namreč ni odločil za vnovično kandidaturo. Med tremi kandidati pa je volivce najbolj prepričal Miran Pušnik, ki ima že polne roke dela.

V Podvelki je po dolgih letih županski stolček zasedel novi župan. To je postal Miran Pušnik, ki se je dela že lotil. Občinski svet je na Podvelki pomlajen in zaenkrat po oceni župana sodelujejo odlično. V kratkem jih čaka še sprejetje proračuna.

Želi si napredek v občini

Pred novim županom so mnoge naloge, sam ima ogromno idej. In izzivi ga veselijo, ker to pomeni da bo občina napredovala, s tem pa se bo izboljšala tudi kvaliteta bivanja.

V Podvelki, kjer je okoli 2000 volilnih upravičencev, so občani po več mandatih izvolili novega župana, dozdajšnji se namreč ni odločil za vnovično kandidaturo. Med tremi kandidati pa je volivce najbolj prepričal Miran Pušnik, ki ima že polne roke dela.

V Podvelki je po dolgih letih županski stolček zasedel novi župan. To je postal Miran Pušnik, ki se je dela že lotil. Občinski svet je na Podvelki pomlajen in zaenkrat po oceni župana sodelujejo odlično. V kratkem jih čaka še sprejetje proračuna.

Želi si napredek v občini

Pred novim županom so mnoge naloge, sam ima ogromno idej. In izzivi ga veselijo, ker to pomeni da bo občina napredovala, s tem pa se bo izboljšala tudi kvaliteta bivanja.

The post VIDEO: Podvelka z novim županom, ki se je že lotil dela appeared first on Lokalec.si.

V Mariboru so dokončali gradnjo objekta za waldorfski vrtec na Valvasorjevi ulici, ki je pred tremi leti in pol zgorel v požaru. Uprava vrtca je že prejela ključe novogradnje in trenutno opremlja nove prostore in površine. Po napovedih občine se bodo lahko otroci v novi vrtec vselili še ta mesec.

Občinski objekt na Valvasorjevi ulici, v katerem je obratoval zasebni waldorfski vrtec Studenček, je junija 2019 uničil požar. Dejavnost vrtca, ki ga obiskuje okoli 50 otrok, so takrat začasno preselili v prostore bližnje waldorfske šole, lani pa je občina pristopila k izgradnji novega objekta.

Vrtec so obnovili na istem mestu in v istih gabaritih kot objekt, ki je pogorel. Obnova je znašala okoli 840.000 evrov in je bila financirana iz proračuna Mestne občine Maribor.

Direktorica Inštituta Sofijin Izvir Viktorija Kovačič, ki vodi vrtec, je zadovoljna, da bodo spet na svojem. “Konec decembra je bila primopredaja objekta. Izvajalec mora sicer še odpraviti nekatere pomanjkljivosti, mi pa lahko medtem pripravljamo objekt na vselitev. Montiramo pohištvo, delamo poslikave, urejamo igrišče. Računamo, da bomo konec meseca lahko izvedli dokončno selitev otrok,” je danes povedala za STA.

Z novimi prostori so zelo zadovoljni

Začasni prostori so bili sicer za otroke dobro urejeni, a so od zaposlenih tako v vrtcu kot waldorfski šoli, s katero so si delili streho, terjali nenehno prilagajanje. “Kolektiv je popolnoma izmučen od tega stanja negotovosti in prilagajanj,” je dejala direktorica.

V požaru je bilo uničene tudi veliko opreme. Za nakup opreme novega vrtca so morali najeti bančno posojilo. “Igrišče, ki smo ga skoraj 20 let postopno postavljali, zdaj delamo na novo. To so veliki stroški, a delamo to z velikim optimizmom, ker verjamemo, da je to zdaj res kakovostna in dolgoročna rešitev,” je povedala direktorica.

Prostore, ki so jih začasno zasedali, bo napolnila waldorfska šola, ki po njenih besedah prav tako že nestrpno čaka na selitev vrtca. Te prostore šola nujno potrebuje, saj je veliko zanimanja za vpis. Šola je ta objekt tudi odkupila od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Maja lani je ogenj zajel tudi staro stavbo mariborskega javnega vrtca Brezje, poleg katere so gradili novo enoto. Stara stavba je bila popolnoma uničena in ni več uporabna. K sreči je požar prizanesel novogradnji, ki je v začetku novega šolskega leta tako lahko sprejela otroke, kot je bilo načrtovano.

Mora pa občina zdaj zgraditi objekt, ki bo nadomestil stari del vrtca. Obnova pogorele enote Brezje Vrtca Pobrežje se začne v prihodnjih dneh oziroma tednih, napovedujejo na občini.

Tako kot pri waldorfskem vrtcu je tudi tu izbrani izvajalec gradbenih del podjetje Noah. Pogodbeni znesek obnove je okoli 764.000 evrov. Financirali jo bodo iz proračuna Mestne občine Maribor in delno iz prejete zavarovalnine, ki znaša okoli 191.000 evrov, so še pojasnili na občini.

vir:sta

Odpravili smo se po mariborskih ulicah in ljudi vprašali, kakšne novoletne zaobljube so tokrat sklenili.

Nekaj sprehajalcev po Mariboru smo vprašali, kaj menijo o novoletnih zaobljubah in tudi, ali so sami sebi ali drugim ob tokratnem prestopu iz starega v novo leto tudi sami kaj obljubili.

Poglejte, kaj so nam povedali in mogoče tudi obljubili.

Včeraj, 7. januarja, se je v cerkvi svete Redagunde v občini Lovrenc na Pohorju odvil koncert vokalne skupine Ars – Kulturno umetniško društvo ARS. Nekaj utrinkov si lahko ogledate spodaj.

Med nastopom vokalne skupine se je odvil prihod Svetih treh kraljev z Jutrove dežele.

Sveti trije kralji, tudi Trije modreci, so bili neobičajni tujci, ki so po krščanski zgodbi prišli od daleč, da bi se poklonili novorojencu Jezusu. Imenovali so se Boltežar, Miha (Melhior) in Gašper.

Več sledi na BK TV.

Priljubljena kavarna v centru Maribora bo ob ponedeljkih zaprta.

Zapisali so: “Dragi gostje, cenjene stranke, obveščamo vas da bo vaša Kavarna po novem ob ponedeljkih ZAPRTA. Tako bodo vaši natakarji imeli en dan za počitek, seveda pa za vas ostajamo odprti vse ostale dni v tednu, prav tako vse praznike in nedelje. Hvala vam za razumevanje in lep pozdrav od celotnega kolektiva.”

Foto: Moja Kavarna

Le malo je minilo od lanskih lokalnih volitev, a županja na Muti je že v polnem pogonu z deli in projekti. Kmalu bodo na seji obravnavali tudi predlog proračuna.

Na čelu občine Muta se je po lanskih lokalnih volitvah zgodila sprememba. Angelca Mrak je tako od sredine decembra, ko je nastopila z mandatom v polnem zagonu. Županjo veseli, da se je tudi občinski svet malce pomladil.

V branje kmalu tudi proračun

Stavi na dobro sodelovanje med vsemi svetniki, njo in seveda občinsko upravo. Kajti vizij ne manjka. Na občini si želijo tudi, da bo v teku trajanja začasnega financiranje sprejet občinski proračun, da lahko mirno začno leto z vsemi projekti, ki Muto čakajo.

Brez narodnoosvobodilnega boja, s katerim smo se uspešno zoperstavili okupatorjem, bi bila naša prihodnost drugačna, zato njegove vloge v uporu proti okupatorjem in pomena za samostojnost Slovenije ni mogoče zanikati, je na slovesnosti ob 80. obletnici padca Pohorskega bataljona pri Treh Žebljih na Osankarici povedala predsednica Nataša Pirc Musar.

“Potomci lahko živimo kot svoboden narod”

Kot je dejala, ob spominskem obeležju na Osankarici Slovenke in Slovenci, državljani Republike Slovenije, stojimo spoštljivo in s hvaležnostjo vsem, ki so tukaj in drugod na Slovenskem in v tujini brez strahu in sramu dali svoja življenja, da njihovi potomci lahko živimo kot svoboden narod.

Ob tem je predsednica spomnila, da smo pet desetletij po poslednji bitki Pohorskega bataljona zaživeli v svoji državi, ki smo jo ustanovili sami, z zgodovinsko podporo na plebiscitu, s poenotenjem tedanje politike in ljudstva ter kolektivno zrelostjo.

“Čeprav smo stopili na pot negotovosti, smo bili enotni in se zavedali, da imamo kot skupnost naposled priložnost in tudi moč za uresničevanje nacionalnih interesov in spopadanje z izzivi,” je dejala predsednica in dodala, da je to pomenilo strnitev sosledja vseh prizadevanj naroda in zaslugo tistih, ki so skozi stoletja ohranjali slovenski jezik, kulturo in slovenstvo.

Pirc Musar je poudarila tudi, da so tovrstne obletnice za spominjanje pomembne, še pomembnejše in močnejše pa je njihovo sporočilo. Po njenih besedah so namreč tudi priložnost, da se opolnomočeni z izkušnjami zgodovine pogovorimo o prihodnosti, ki je danes še bolj negotova in polna izzivov, in v času, ko se že zdavnaj preživeta zgodovina vojn zlovešče ponavlja.

“Spominjanje je pomembno, da ne pozabimo tistega, kar se je zgodilo, vendar izgubi svoje poslanstvo, kadar ljudje prezremo modrost in nauke, ki jih ta sporočila nosijo. Tedaj se zgodovina lahko ponovi, ljudje pa izgubimo priložnost za lepšo prihodnost,” je povedala predsednica. Prepričana je, da je največje spoštovanje padlim borcem v času narodnoosvobodilnega boja, prizadevanje, da nikoli več ne pride do okoliščin, v katerih človek dvigne roko nad človeka, na teh vrednotah pa po njenem temelji tudi Evropska unija.

Letošnje prireditve, prve po dveh letih epidemije, se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 3000 ljudi ter predstavniki države, med njimi nekdanji predsednik Milan Kučan ter evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec.

Predstavniki javnega in političnega življenja so položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona, ob predsednici tudi župani in drugi predstavniki vseh šestih občin, ki gostijo slovesnost, Mestne občine Maribor ter občin Ruše, Zreče, Oplotnica, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica.

Pohorski bataljon je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah na Pohorju. V začetku je štel 90 borcev, poveljeval pa mu je Rudolf Mede. Bataljon je izvedel številne akcije, 21. decembra 1942 pa se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so nemške sile odkrile partizanski tabor, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona. Sicer pa je včeraj potekala spominska akademija z odprtjem razstave v Slovenski Bistrici.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je danes obiskala Zavetišče za zapuščene živali Maribor in ob tem poudarila, da je potrebno za živali primerno poskrbeti in jim nuditi kvalitetno življenje.

Odločila se je tudi za posvojitev črne muce. Sama je velika ljubiteljica živali, doma ima že psa, zato upa, da se bosta dobro razumela.

Po obisku je dejala: “Danes domov ne grem sama, z mano gre mačkon. Sem tudi sama posvojiteljica živali, mucke še nimamo, tako da sedaj se nam bo pridružil nov družinski član.”

Ta si jo je izbral, saj je skočil v njen objem, ko je vstopila v sobo z mucami.

Srčno upam, da se boš razumel z našim družinskim psom, sicer vaju pa bomo navadili, da se bosta lepo razumela,” je nekaj besed namenila tudi mucku. S seboj je imela tudi sinova, ki sta bila prav tako navdušena nad živalmi.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Mariborsko okrožno sodišče je pravnomočno zaključilo stečajni postopek nekoč uglednega vinarskega podjetja Vinag, ki je trajal skoraj devet let. Kot je v končnem poročilu zapisal stečajni upravitelj Simon Prelogar, je unovčil vso premoženje in zanj v stečajno maso iztržil 2,3 milijona evrov, k temu se je nateklo še dobrih 900.000 evrov prihodkov.

Prelogar dolgotrajni postopek utemeljuje s tem, da je bilo treba urediti veliko nerešenih pravdnih zadev, v sklopu zaključevanja nujnih poslov so obdelovali vinograde, poleg tega pa je imel dolžnik v lasti veliko nepremičnin ter najete vinograde, kar je povzročilo dolgotrajne prodajne postopke.

“V postopku sem unovčil vso premoženje, ostalo je nekaj nepremičnin, kjer je dolžnik sicer vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, vendar ni več dejanski lastnik, saj gre za nepremičnine, ki so bile prodane že pred začetkom stečaja, ali pa za pripadajoča zemljišča, za katera sem upnike sicer pozval k prijavi izločitvenih pravic, a se niso odzvali, zato te niso bile več del stečajne mase,” je še pojasnil Prelogar.

Po njegovih besedah je unovčena stečajna masa zadoščala za stoodstotno poplačilo prednostnih terjatev z zamudnimi obrestmi v višini dobrega pol milijona evrov. Ločitveni upniki so bili v višini slabega 1,8 milijona evrov poplačani z dobrimi 30 odstotki prijavljenih terjatev.

Vinag je bil do stečaja v lasti poslovneža Lea Ivanjka, a se je nato julija 2013 znašel v postopku prisilne poravnave, ki pa ni bila uspešna. Vodenje stečaja je sprva prevzela dotedanja prisilna upraviteljica Brigita Kraljič, ki se je z delom od okoli 40 zaposlenih takoj lotila nujnih vinogradniških opravil.

Tik pred trgatvami je premoženje za leto dni v najem prevzelo podjetje, povezano s takrat v Mariboru vseprisotnimi kitajskimi vlagatelji, a so ti pozneje odstopili od namere za nakup premoženja. Leta 2016 je upravljanje z vinogradi prevzela Ptujska klet, a se za nakup prav tako niso odločili. Takrat je Prelogar na nekaj dražbah vztrajal pri izklicni ceni 4,2 milijona evrov.

Oktobra 2017 se je izjalovil še en poskus prodaje, čeprav je premoženje na dražbi za slaba dva milijona evrov kupil ameriški poslovnež slovenskih korenin James Lukezic, a nato ni poravnal kupnine in Prelogar je moral v novo dražbo.

V začetku leta 2018 je sprejel milijon evrov visoko ponudbo družbe Metalka Commerce, ki sicer sodi pod okrilje poslovneža Marjana Pišljarja. Potem ko je ta mesec dni pozneje poravnala kupnino, je postala lastnik stare kleti v središču Maribora in nove v Košakih ter vinogradov v Košakih, Jarenini in Svečini. V paketu so bile tudi blagovne znamke Mariborčan, Bakhus, Royal in Lisičkino vino ter pravice do uporabe imena Vinag.

Da novi lastniki vendarle mislijo resno, so pokazali hitro.

Najprej so ustanovili hčerinsko družbo Vinag 1847, na katerega so iz Metelke Commerca prenesli vinarsko dejavnost in premoženje Vinaga, zatem pa so se lotili usposobitve kleti v Košakih in vinogradov ter urejanja stare kleti pod mestnim središčem, ki je zdaj spet na voljo za oglede turistom. Ob tem so uspeli odkupiti Vinagovo arhivsko zbirko, tako da so okoli 90.000 steklenic, ki jih je stečajni upravitelj prodal ločeno od kompleksa, že vrnili v klet.

Vodstvu “novega Vinaga” se je lansko poletje po parlamentarnih volitvah pridružila tudi dotedanja kmetijska ministrica in predsednica stranke Naša dežela Aleksandra Pivec. Imenovana je bila namreč za prokuristko ob direktorici Maruši Švelc.

Vir: sta

Ročno šivani vojački s prostorom za sliko starša, ki ga otrok pogreša. Izdelek, ki ga je ustvarila Sandra Zakrajšek iz Maribora.

Želja pomagati vojaškim družinam pri premagovanju čustvenih stisk ob odsotnosti njihovega družinskega člana

Povprašali smo jo, kako je prišla do ideje. “Pri moji ideji o vojaških lutkah, ki se lahko personalizirajo s sliko starša, ki je odsoten, izhajam iz lastne izkušnje. Že sama sem se rodila v vojaško družino, zaradi česar sva bili z mami pogosto sami. Zato mogoče niti ni naključje, da sem se kasneje poročila s pripadnikom Slovenske vojske, ki je prav tako dosti odsoten,” pove.

Kot pove v nadaljevanju, so jo v tujini, predvsem v ZDA, navdušili številni podporni sistemi za vojaške družine, tam dejansko vojska poskrbi za družine še dodatno, ko so pripadniki na misijah: “Pri nas pa je stvar drugačna. Napisanega je veliko, realnost pa je precej drugačna, na kar nakazujejo tudi študije. Ta mednarodna izkušnja, v povezavi z materinstvom, mi je dala idejo za lutko vojaka, s katero želim pomagati vojaškim družinam pri premagovanju čustvenih stisk ob odsotnosti njihovega družinskega člana.”

Največji povod za to, da je ideja prišla na plan, je njena drugorojenka Izabela, ki je odsotnost očeta vedno prenašala precej čustveno, obenem pa se ji je v času njegove odsotnosti vedno
poslabšal atopijski dermatitis, ki je stresno pogojen in ji je v mlajših letih povzročal precej težav. “To je vodilo do neprespanih noči, praskanja, razdražljivosti, precej solzic v očeh.”

“Z lutko, v katero sem vstavila sliko očka pa se je na obraz narisal nasmeh, iskrice v očeh so posušile solze in očka je lahko bil vedno ob njej. Z njo je spal, se igral, hodil v vrtec, jo poslušal… Bil je z nami tudi takrat, ko fizično ni mogel biti prisoten.”

Zdaj ima vsak od njunih otrok svojega očka vojačka, da je z njimi takrat, ko ga potrebujejo

“Seveda to ni dovolj, potrebno je veliko razumevanja in pogovorov. Težko je, ko majhne glavice ne razumejo, zakaj očka ni, ko ga pogrešajo. Zgodi pa se tudi, da jih je strah, ali bo sploh prišel nazaj. Takrat moraš biti tudi neke vrste psiholog in ves čas iskati načine, kako se s temi občutki in zaskrbljenostjo soočati,” doda ob tem.

Sama pot do realizacije je bila precej dolga, a bilo je vredno

“Šivanje me je sicer vedno zanimalo, čeprav sem po izobrazbi sociologinja. Tako sem se usedla za šivalni stroj in začela šivati, preizkušati kroje, materiale. Priznam, da je bil to zame precejšen izziv, ampak ker imam dobro prijateljico, ki vodi uspešno podjetje, kjer šivajo različne izdelke, sem se obrnila nanjo ter njeno ekipo in tako smo oblikovali prototip lutke. Za pomoč in vse nasvete sem ji iz srca hvaležna,” pove.

Potem je bilo obdobje koronavirusa, otroci so bili doma in na njenem šivalnem stroju se je nabiral prah. “Želja po realizaciji me je še vedno grizla, zdelo pa se mi je, kot da se vrtim v začaranem krogu. Potrebovala sem nek zagon, »brco v rit« po domače povedano. Lani poleti sem se uspešno prijavila na podjetniško usposabljanje na RRA Podravje, kjer sem zadnje štiri mesece skupaj še z 11 čudovitimi ljudmi, pripravljala svoj poslovni načrt in pridobila veliko uporabnih znanj, ki mi bodo pomagala na moji podjetniški poti,” še doda. To je bila super izkušnja, prizna: “Z ostalimi udeleženci smo se zelo zbližali, se bodrili in veliko nasmejali. So bili pa tudi trenutki, ko se mi je zdelo, da se ne bo zgodil noben premik, ampak potem spet posije sonce in rešitve pridejo skoraj same od sebe.”

“Zdaj lahko končno rečem, da sem sedaj pripravljena, da lutke predstavim ne samo Sloveniji, ampak celotnemu svetu. To veselje deliti z vsemi otroki in jim s pomočjo lutke pričarati iskrice v očeh ter lajšati dneve, dokler se spet ne objamejo s svojimi najdražjimi.”

V zadnjih letih so se kapacitete v osnovni šoli Kamnica precej povečale, in kuhinja nima dovolj ustrezne posode, da bi lahko učencem zagotovila vse, kar bi bilo potrebno.

Na mariborski občini doslej denarja za nabavo niso našli.

Več v prispevku.

Kot kaže Fuego v Mriboru zapira svoja vrata.

Na družvenih omrežjih so zapisali: “Cenjeni gostje! Obveščamo vas, da bo FUEGO do nadaljnjega žal ZAPRT. Najlepša hvala za vsak vaš dosedanji obisk in podporo ter upamo, da se morda pa spet kmalu vidimo! Fuego Team.”

FOTO: Fuego

Večer poroča, da Casino Lent, podjetje, ki je v pritličju Mariboxa nameravalo postaviti salon z 200 igralnimi avtomati, ne bo dobilo koncesije.

Mariborski mestni svetniki so sicer na seji potrdili dejavnost, ki bi, kot so dejali tedaj, Mariboru prinesla gospodarski razvoj, a je vlada presodila drugače, poroča Večer.

Na odločitev so poglavitno vplivali trije kriteriji, navajajo na Večeru: “Zasičenost ponudbe iger na srečo v državi oziroma lokalni skupnosti, vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika in obseg prirejanja iger na srečo z vidika dopolnjevanja turistične ponudbe.”

Gradnja kolesarske povezave Radlje ob Dravi-naselje Vas je v polnem teku.

“Z realizacijo projekta se bo z varno kolesarko povezavo povezalo dve naselji. Vzpostavljeni bodo pogoji za razvoj trajnostne mobilnosti ter kolesarjenje med naseljema. Povezava bo omogočala nadaljnjo povezovanje občin v Dravski dolini,” so sporočili iz občine Radlje ob Dravi.

 

V četrtek, 5. 1. 2023, smo v oddaji Na glas govorili o načrtovanih protipoplavnih ukrepih in protipoplavni zaščiti v občini Duplek. Prav tako pa tudi, kaj je bilo že storjenega v tej občini.

Z nami so bili strokovnjaki: Smiljan Juvan, projektant iz VGB Maribor, Borut Roškar, direktor izvajalca VGP Drava Ptuj, in Blanka Grajfoner, vodja projekta na Direkciji RS za vode.

Oglejte si oddajo:

Direkcija za infrastrukturo je javno naročilo izgradnje prve etape mariborske zahodne obvoznice oddala družbam GIC Gradnje, IPI in Trgograd. Te bodo odsek od Lackove do Kardeljeve ceste zgradile za nekaj manj kot 20 milijonov evrov z DDV, je razvidno iz današnje objave na državnem portalu javnih naročil.

Na razpis sta se prijavili še družbi JV Garnol in Hering, a je bila njuna ponudba po navedbah direkcije višja od limitirane vrednosti javnega naročila. Zoper odločitev o izbiri je sicer še možno vložiti revizijski zahtevek.

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je novembra lani med obiskom v Mariboru napovedal, da se bo gradnja mariborske zahodne obvoznice pričela spomladi letos. V rebalansu državnega proračuna so namreč zagotovili sredstva za gradnjo prvega dela zahodne mariborske obvoznice, celotna zahodna obvoznica pa naj bi bila zgrajena v letu 2026.

Prvi del zahodne obvoznice zajema odsek od krožišča na Lackovi do Kardeljeve ceste v dolžini nekaj več kot 1,2 kilometra.

Za naslednji dve etapi obvoznice s priključkom na avtocesto v Slivnici je bila lani poleti javna razgrnitev državnega prostorskega načrta. Na direkciji za infrastrukturo računajo, da bodo z njuno gradnjo lahko začeli takoj po izgradnji prve etape. Zanju denar še ni zagotovljen, prav tako ni znana vrednost investicije.

Mestna občina Maribor je konec lanskega leta že začela izgradnjo krožnega križišča na križanju Streliške in Kardeljeve ceste, ki sodi v sklop načrtovane zahodne obvoznice. Tam je že nekaj let začasno, montažno krožišče. Investicijo v višini 1,78 milijona evrov izvaja občina skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI), ki prispeva nekaj več kot 760.000 evrov. Dela bosta izvedli podjetji Pomgrad in Nigrad, ki imata za to štiri mesece časa.

vir: sta

V Zdravstvenem domu (ZD) Maribor se na odprtje ambulant za neopredeljene še pripravljajo, vsekakor pa je gotovo to, da bo za začetek zaživela le ena. Zakaj, kdaj in kje pa izveste v prispevku

S prvim dnem leta 2023 v veljavo stopa ukrep interventnega zakona v zdravstvu – ambulante za neopredeljene bolnike oziroma bolnike brez izbranega družinskega zdravnika. Predvidenih je 94 ambulant po Sloveniji. Kako pa bo v Mariboru?

Prostovoljno vključevanje zdravstvenih delavcev

Zdravstveni delavci se bodo v predvidenih 94 ambulant po Sloveniji vključevali prostovoljno, direktor mariborskega zdravstvenega doma pravi, da so preverili pripravljenost za tovrstno delo pri zaposlenih. Zdravstveni delavci se bodo vključevali prostovoljno, direktor mariborskega zdravstvenega doma pravi, da so preverili pripravljenost za tovrstno delo pri zaposlenih.

Ukrep je sicer začasne narave in je namenjen večji dostopnosti do zdravstvene oskrbe na primarni ravni za osebe, ki so v danem trenutku brez izbranega osebnega zdravnika, pa so pred dnevi pojasnili na ministrstvu.

Župani Mestne občine Maribor ter občin Starše, Duplek, Hoče-Slivnica, Miklavž na Dravskem polju in Rače-Fram so danes kot predstavniki ustanoviteljic družbe Farmadent z družbo Salus podpisali pogodbo o prodaji poslovnih deležev, je potrdil predsednik skupne medobčinske komisije za prodajo kapitalskih deležev omenjene družbe Gorazd Škrabar.

Kot je pojasnil Škrabar, gre za prodajo 100-odstotnega poslovnega deleža družbe, ki se tako kot Salus ukvarja z veleprodajo zdravil in medicinskih pripomočkov. Kupnina znaša 8,46 milijona evrov in bo v primeru uspešno izvedenega posla razdeljen med občine ustanoviteljice, in sicer glede na njihove deleže v družbi.

“Izpolnitev prodajne pogodbe bo izvedena po izpolnitvi odložnih pogojev, določenih v pogodbi, predvsem po potrditvi prodajne pogodbe s strani občinskih svetov in mestnega sveta občin ustanoviteljic ter po odobritvi pogodbe s strani organov varstva konkurence,” je še dodal Škrabar.

Da je prišlo do podpisa prodajne pogodbe, so na spletni strani Ljubljanske borze objavili tudi v Salusu. Ob tem so dodali, da je potencialni nakup Farmadenta skladen z razvojno strategijo družbe oziroma skupine, s katerim želijo skozi zadane strateške cilje, z inovativnim pristopom in na stroškovno učinkovit način utrditi svojo vlogo enega od vitalnih členov v oskrbi s produkti in storitvami na področju zdravstva na trgih jugovzhodne Evrope.

Salus je sicer že pred časom oddal zavezujočo ponudbo za nakup 75-odstotnega deleža omenjenega podjetja, z nakupno opcijo za nakup preostale četrtine poslovnih deležev, alternativno pa za takojšen nakup 100-odstotnega deleža. Sredi novembra so ponudbo podaljšali do 15. decembra, saj da so pogajanja še vedno potekala, pomembno vlogo pri tem pa so verjetno imele tudi lokalne volitve.

Na mariborski mestni občini so sicer že v proračunu za leto 2021 načrtovali deset milijonov evrov prihodkov od prodaje Farmadenta. Izkupiček je zdaj že v celoti nekoliko nižji, k temu pa je verjetno prispevalo tudi nekoliko slabše poslovanje nekoč najbolj dobičkonosne občinske družbe. Prihodki od prodaje so leta 2021 znašali 79 milijonov evrov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej, podjetje pa je leto končalo z dobrega pol milijona evrov čiste izgube.

Mariborska občina se je skupaj z manjšimi soustanoviteljicami za prodajo Farmadenta že pred časom odločila, ker jo je v to s spremembami zakona o lekarniški dejavnosti prisilila država. Novosti so namreč občinam kot lastnicam lekarn prepovedovale hkratno lastništvo veletrgovca z zdravili.

Čeprav je občinam, med temi je bila tudi Ljubljana z LL Grosistom, konec lanskega leta DZ vendarle uspelo prepričati o spremembi zakonodaje, s čimer so v zadnjem trenutku preprečili prisilno prodajo, so se v Mariboru odločili za nadaljevanje prodajnega postopka.
Vir: sta

Potem ko je njihova dosedanja zdravnica napovedala vrnitev koncesije za opravljanje te dejavnosti, so se krajani Malečnika pri Mariboru zbali, da bodo ostali brez družinskega zdravnika. Mariborski zdravstveni dom je zavrnil možnost prevzema tega programa, zato je občina objavila razpis za izbiro novega koncesionarja. Prispela je ena prijava.

“Sedaj je treba pridobiti še potrdila Zdravniške zbornice Slovenije, nato sledi vloga za soglasje ministrstva za zdravje. Če bo vse to uspešno, lahko Mestna občina Maribor izda odločbo. Po pravnomočnosti odločbe sledi podpis pogodbe,” so za STA danes povedali na mariborski občini.

“Če se zaplete, lahko postopki trajajo nekaj mesecev. Če ne bo zapletov, pa bo postopek izpeljan v približno mesecu dni,” so dodali.

Zaenkrat v Malečniku še dela dosedanja zdravnica, saj bo koncesijsko razmerje po napovedih prekinila konec januarja. Razlogi za njen odhod so po poročanju medijev osebne narave in o njih ne želi govoriti.

Krajane je napoved njenega odhoda močno vznemirila, saj so se ob splošnem pomanjkanju družinskih zdravnikov v Sloveniji zbali, da ne bo zanimanja za delo v njihovi ambulanti.

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, ki pokriva Maribor in okoliške občine, pa že nekaj časa ni družinskega zdravnika, ki bi še vpisoval nove paciente.

Ko je zdravnica v Malečniku, ki skrbi za okoli 2000 pacientov, napovedala odpoved koncesijske pogodbe, je Mestna občina Maribor najprej pozvala mariborski zdravstveni dom, da se opredeli do možnega prevzema programa splošne medicine v Malečniku. Njihov odgovor je bil negativen. “Zdravstveni dom se za prevzem koncesije zaradi pomanjkanja zdravnikov ni odločil,” je za STA povedala Maja Arzenšek iz službe splošne medicinske dejavnosti tega javnega zavoda.

Naslednji korak občine v reševanju problema je bil sprejetje novega koncesijskega akta na mestnem svetu ter pridobitev soglasja ministrstva za zdravje in zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Zatem je bil 29. novembra 2022 objavljen javni razpis za izbiro novega koncesionarja.

“S podelitvijo koncesije bo zagotovljeno nemoteno delovanje osnovne zdravstvene dejavnosti na področju splošne medicine na območju Krajevne skupnosti Malečnik – Ruperče pod pogoji, ki so bili doseženi pred odpovedjo sedanjega koncesionarja,” izpostavljajo na občini. Koncesija se podeli za 15 let.

Občina je koncesijsko razmerje z dosedanjo zdravnico zasebnico sklenila leta 2012.

vir: sta

Betnavski dvorec že vrsto let propada, prav tako njegova okolica, ki je bila popolnoma zaraščena.

A na tem mestu danes brnijo stroji, posekali so grmičevje in številna drevesa. Večer poroča, da je novi lastnik podjetje Dvorec Betnava iz Maribora, katerega lastnik je Miha Bezjak. Potrdil jim je, da je novi gospodar in dejal, da dolgoročni načrti še niso definirani in so odvisni od številnih dejavnikov, ki niso izključno v domeni lastnika zemljišč.

Za sanacijo okolice je Bezjak sicer pridobil potrebna soglasja, določili so tudi obseg sečnje. Kljub temu, pa o izvedbi ni obvestil Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in naravovarstvenikov, poroča Večer.

Na podjetje smo se sicer obrnili tudi mi, a odgovor še nismo prejeli.

Županja občine Ruše Urška Repolusk je za podžupana za komunalo imenovala g. Janeza Osrajnika.

Svojo funkcijo bo opravljal nepoklicno. “Janezu želim vse Dobro pri opravljanju njegove funkcije in veliko uspešno realiziranih projektov,” je ob tem zapisala na družbenih omrežjih.

Za našo televizijo je o letošnji sezoni do zdaj in o načrtih spregovorila Ilka Štuhec, ki je s stopničkami na smuku v St. Moritzu zasedla odlično drugo mesto. Poglejte si, kaj je povedala.

Ilka pred začetkom nove sezone se so zgodile spremembe. Menjave v štabu, menjave opreme, na mestu je tudi glava letos, kajne?
Ja, pravzaprav ste zdaj že vse povedali. Stvari, ki so se zgodile, ki so se spremenile, so prinesle neki sveži veter, dodatno motivacijo in vse skupaj se je res “poklopilo” tako kot sem si želela oz. še malo boljše in lahko sproščeno uživam v tem, kar delam.

Zdaj imate smučarke hitrih disciplin malce pavze, in pa vprašanje, če vas bomo letos lahko videli na Zlati lisici. Vemo, da ste na Pohorju pokazali, da znate vijugati tudi med veleslalomskimi in slalomskimi količki, letos je tekmovanje sicer v Kranjski Gori.
Ne, tokrat ne bom na Zlati lisici. Ker smo zdaj v zadnjih dveh tednih imeli plan, da sem nekaj malega počivala, potem pa, koliko se je le dalo, smučala tukaj na Pohorju in predvsem delala na kondiciji. Predvsem, ker je bila to zadnja resna možnost za kakšen večji blok, skoraj do konca sezone. Odhajamo pa v bistvu že jutri zjutraj (pogovor smo opravili 3.1., op.a.) na trening, tako da nam tokrat res ne paše v plan Zlata lisica.

Kako je smučati z novim opremljevalcem? Je oprema boljša ali je bistvena razlika ta, da vi lažje komunicirate z njimi in dosežete to, kar želite, in potrebujete?
V bistvu oboje, smuči mi zelo odgovarjajo in kot sem tudi že jeseni tolikokrat poudarjala, tudi “support” celotne firme je zelo na mestu in sem zelo vesela, da jim lahko potem nekako povrnem z dobrimi rezultati, da smo vsi nagrajeni za naše odločitve.

Konkurenca je zelo huda, kako gledate na ostala dekleta, so med vami tudi pristne čestitke, stiski rok ob uspehih?
Seveda imaš nekatere ljudi rajši kot druge, mislim, da je povsod tako, tudi pri nas v smučariji. Seveda si za vsakogar vesel, še najbolj zase ane, malce egoistično. (smeh). Mogoče za tiste svoje res dobre prijateljice še bolj. Je pa res, da konkurenca nikoli ne spi, vse skupaj je šlo še korak naprej v še večje ekstreme in res ni prostora za kakšne napake, zdrse oz. nepopolnosti.

A se je pri vas naredil največji preskok letos v razmišljanju? Si letos bolj upate?
Ja, to je nekako prišlo, bom rekla, da posledično z dobrimi treningi, z dobrimi pripravami in se je tako gradilo tudi moje samozaupanje. Potem pa je tu seveda tudi zaupanje v material, da vem, kako reagira, kaj si lahko z njim privoščim. Pa seveda celotna slika na startu oz. na tekmi zgleda drugače kot, recimo temu, so me poznali tri leta. (smeh)

Ste čisto zdravi, vse poškodbe za vami?
Zdrava sem, morem potrkati, vse štima kot mora in to je res super.

Zanima me še navezava vaša mami in vi? Na začetku vaših uspehov je bila serviserka, letos je trenerka, kako to poteka?
Z mamo pa seveda, vemo, z mano je v bistvu že od začetka, dale sva marsikaj skozi. Zdaj je spet v eni drugačni vlogi in mislim da ji zelo odgovarja. Ne samo, da je zdaj tudi uradno šefica, tudi odlično to opravlja. Uspešno krmari med nami vsemi, ker v ekipi nas je pet in tudi ta medsebojna komunikacija, energija mora biti vse na mestu. Ne bom zdaj rekla meni lažje, ampak da nekako vsi uživamo in je potem vse skupaj, ja, lažje, bolj prijetno.

Kakšni so še načrti do konca letošnje sezone in potem za naprej?
Načrti do konca leta? Ja hitro smučat. (smeh) Delat dalje, s tem kar smo začeli na prvih tekmah. Kar bo dalje, pa še ne razmišljam v tem trenutku. Uživam v tem, kar delam.

Trenutno v Sloveniji beležimo porast gripe in respiratornih bolezni. In žal se v slovenskih lekarnah srečujejo s težavami pri dobavi le-teh.

Obrnili smo se na Lekarne Maribor, ki so nam pojasnili, da trenutno ni na tržišču antibiotičnih suspenzij za otroke Hiconcil 250 mg/ 5 ml prašek za peroralno suspenzijo ter Ospamox 250 mg/5 ml in 500 mg/5 ml prašek za peroralno suspenzijo: “Obe zdravili vsebujeta učinkovino amoksicilin. Pomanjkanje ni samo na slovenskem, ampak tudi na evropskem trgu. O pomanjkanju smo bili obveščeni tudi s strani Lekarniške zbornice Slovenije.”

V nadaljevanju so dejali, da so zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor in pediatre obvestili, katere antibiotične suspenzije za otroke so v lekarnah na zalogi in katere niso dobavljive.

Seznam vseh zdravil, vključno s predvidenimi roki dobave, je na voljo TUKAJ.

 

O tem, da je letos smučarska vozovnica na Pohorju dosegla rekordno ceno, smo na našem portalu že poročali.  Cena dnevne vozovnice za odrasle je 43 evrov. Kot kaže, je to od smuke odvrnilo tudi nekatere smučarje.

Na Javni holding Maribor (JHMB), pod katerega spada Marprom, ki upravlja proge in žičnice na Pohorju, smo poslali vprašanja o obisku decembra 2022 in 2021. Številke so zanimive. V decembru 2022 so imeli na Pohorju blizu 38.000 obiskovalcev, od tega je bilo preko 22.000 smučarjev. Leto pred tem pa – število smučarjev je bilo decembra 2021 približno za tretjino višje kot decembra 2022. V Javnem holdingu Maribor ne iščejo razlage za upad interesa v izjemno visoki ceni karte, temveč obisk decembra 2022 utemeljujejo drugače: “Razlog za to je predvsem koriščenje bonov v decembru 2021 za aktivnosti na Pohorju, deloma pa tudi neobičajno toplo vreme v času nedavnih božično-novoletnih praznikov.”

Mariborčani so nad ponujenim razočarani 

Javni holding Maribor smo povprašali tudi, koliko je bilo decembra tujcev in od kod so bili. Pojasnjujejo takole: “Natančne statistike o tem ne vodimo, so pa med tujimi obiskovalci prevladovali gostje s Hrvaške.” Sicer pa je bila med 25. decembrom 2022 in 1. januarjem 2023 na zgornjem delu Mariborskega Pohorja mogoča tudi nočna smuka. Prav tako sta bila decembra na Pohorju na voljo še sankanje in tek na smučeh.

Mariborčani sicer na družbenih omrežjih negodujejo, da so letošnje cene oderuške, za to kar ponujajo. Žalosti jih, da je smuka zaradi sonca in temperatur tudi v glavni sezoni, torej sredi januarja, slaba, hkrati pa cene ostajajo enake, lahko beremo razočaranje komentarjev.

V času priprave tega članka, pa so očitno tudi v Marpromu spoznali, da bi za to kar ponujajo bilo smiselno imeti nižjo ceno. Na družbenih omrežjih so zapisali: “Glede na skrčen obseg obratovanja bodo od četrtka veljale znižane cene dnevnih smučarskih vozovnic; ob delavnikih bodo znašale 33 EUR za odrasle, 28 EUR za mladino, študente in seniorje ter 19 EUR za otroke in invalide, čez vikend pa bodo cene za omenjene kategorije 36/31/21 EUR.”

Trudili se bodo, da še naprej zagotavljajo kakovostno smuko

“Še naprej si bomo prizadevali, da v okviru vremenskih razmer čim bolje uredimo smučišča in obiskovalcem tudi v nadaljevanju zimske sezone, še posebej med počitnicami, zagotovimo kakovostno smuko. Pričakujemo, da bo mrzlo vreme letos še omogočilo zasneževanje smučišč,” pa pojasnjujejo v JHMB. Točen seznam delujočih žičniških naprav in odprtih smučarskih prog v upravljanju podjetja Marprom iz Skupine JHMB je sicer dostopen na uradni spletni strani smučišča na tej povezavi. Na Mariborskem Pohorju je trenutno mogoča smuka do spodnje postaje sedežnice Poštela, na Arehu pa do spodnje postaje Piskra.

V četrtek, 5. 1. 2023, bomo v oddaji Na glas govorili o načrtovanih protipoplavnih ukrepih in protipoplavni zaščiti v občini Duplek. Prav tako pa tudi, kaj je bilo že storjenega v tej občini.

Z nami bodo strokovnjaki: Smiljan Juvan, projektant iz VGB Maribor, Borut Roškar, direktor izvajalca VGP Drava Ptuj, in Blanka Grajfoner, vodja projekta na Direkciji RS za vode.

Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) praznuje 30 let delovanja.

Predhodnik MKC Maribor je Klub mladih, ki je začel delovati že leta 1966 v prostorih na Orožnovi ulici, kjer sedaj domuje rektorat mariborske univerze. V sedemdesetih so v klubu potekali plesni večeri za mladino in koncerti, kasneje tudi prvi mariborski knjižni sejem. Leta 1984 je začel pod okriljem Kluba mladih delovati Mariborski radio študent. V osemdesetih letih pa sta najbolj izstopala glasbena in video sekcija. Leta 1988 Klub mladih preimenujejo v Klub MKC, pod okriljem katerega je deloval tudi priljubljeni MKC klub, ki je bil prizorišče punk in rock koncertov. Že v Klubu MKC so se izoblikovali nekateri programi, ki jih javni zavod izvaja še danes: leta 1989 je denimo zaživela literarna sekcija MKC Črka, tedanja Galerija88 pa je predhodnica današnje Galerije Media Nox. Zato so omenjeni programi, ki so sedaj redni programi MKC Maribor, v preteklih letih že praznovali 30 let izvajanja, kljub temu da je MKC Maribor kot javni zavod mlajši.

Pripravili bodo novo strategijo razvoja

‘V letu 2023 se ne bomo spomnili samo preteklih 30 let MKC Maribor, ampak bomo pogledali tudi naprej, saj bomo v naslednjem letu pripravili tudi novo strategijo razvoja javnega zavoda kar pomeni, da bomo jadrali med preteklimi spomini in novo vizijo. Vloga MKC Maribor se je skozi leta spreminjala – od prvotnih programov s področja kulture, predvsem s področja vizualnega in literarnega ustvarjanja, se je v tridesetih letih zavod programsko razširil najprej tudi na druga polja kulture (intermedijsko, glasbeno, uprizoritveno področje), kasneje z izvajanjem aktivnosti iz mladinskega sektorja, s preselitvijo v letu 2011 pa se je zavod pričel ukvarjati tudi s turizmom,’’ je ob začetku jubileja poudarila direktorica MKC Maribor Marja Guček.

Zvesti ostajajo svojim festivalom

V leto 2023 tako vstopajo v znamenju okrogle obletnice: zvesti ostajajo našim vsakoletnim vsebinam s področja mladinskega sektorja in kulture, tradicionalni festivali (Slovenski dnevi knjige v Mariboru, Mednarodni festival računalniške umetnosti, Festival Mladi Maribor) pa bodo pod žarometi 30. obletnice vsebinsko še bogatejši. Hkrati bodo praznovanje obeležili tudi z nekaterimi prav posebnimi dogodki. Med njimi bo, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, med drugim tudi trajnostno naravnano sajenje mestih dreves.

 

Od 11. do 15. januarja 2023 bo v Rušah potekal drugi ISSF Grand Prix 10 m Ruše – mednarodno strelsko tekmovanje na najvišji ravni v streljanju z zračno puško in pištolo. Gre za prvo strelsko
tekmovanje Svetovne strelske zveze ISSF v letu 2023, katerega se bodo udeležili najboljši strelci iz 30 držav sveta.

Organizacijske podrobnosti tekmovanja in njegov pomen tako za Strelsko društvo I. Pohorski bataljon Ruše kot za občino Ruše sta na današnji novinarski konferenci predstavila Ljubo Germič, predsednik Organizacijskega komiteja tekmovanja, in Urška Repolusk, županja Občine Ruše, kot častna pokroviteljica tekmovanja.

Letošnje tekmovanje je 29. zaporedno tekmovanje tradicionalnih mednarodnih strelskih tekmovanj v Rušah, obenem pa največja strelska prireditev v Sloveniji in ena izmed najveljših strelskih prireditev v Evropi. Samo tekmovanje bo preko streama prenašano v vse države sveta. Finalni del tekmovanja bo potekalo v petek, soboto in nedeljo v kategorijah zračna puška in zračna pištola tako posamezno, mešane ekipe in ekipno.

Lani je sodelovalo 21 držav, letos pa kar 31, športnikov bo čez 200. Tekmovanje je tudi kvalifikacijsko za evropske igre.

Prav Živa Dvoršak, ki jo je Germič omenil, in domačinka Urška Hrašovec, sta obe slovenski reprezentantki, ki sta bili tudi na novinarski konferenci v Rušah. Naša najboljša strelka Živa Dvrošak je izpostavila, da ji je ruško tekmovanje najljubše.

Urška Hrašovec pa je domačinka, prav tako slovenska reprezentantka. Pravi, d abi rada ostala na realnih tleh, saj je konkurenca zelo velika, verjame pa, da drugi pričakuejjo veliko, sama pa si želi dobrih rezultatov.

Andreja Vlah, vodja slovenske strelske reprezentance, je poudarila, da bo slovenska reprezentanca ena ob najštevilčnejših na tekmovanju v Rušah.

Tekmovanje je pomembno tako na evropskem kot tudi svetovnem merilu.

Dravske elektrarne Maribor so predsedniku sveta delavcev izročile pisno opozorilo o odpovedi pogodbe Vladimirju Šegi zaradi nastopa v eni izmed televizijskih oddaj.

Očitajo mu, da je, ne da bi pridobil pisno pooblastilo za komuniciranje z javnostjo, nastopil na javni televiziji TV Maribor in komentiral poslovanje krovne družbe Holdinga Slovenskih elektrarn d.o.o. (HSE). V opominu so zapisali, da je komentiral izgube, cene proizvodnje MWe DEM ter omenjal apetite krovnih družb. S tem je, po besedah spodaj podpisanega generalnega direktorja Damjana Semeta, kršil interni akt delodajalca.

Zahteval umik opozorila, a neuspešno

Obrnili smo se nanj in ga zaprosili za odziv. Povedal nam je, da je ponovno prejel opomin pred odpovedjo delovnega razmerja na podlagi nekakšnega protiustavnega pamfleta oziroma (neveljavnega) komunikacijskega pravilnika skupine HSE in da je zahteval umik opozorila, saj meni, da z njim kršijo njegove ustavne pravice, a žal do umika ni prišlo: “Žal ni pravne varnosti pred samim opominom.” 

FOTO: osebni arhiv

“Gre za zastraševanje, ki pa žal v naši praksi ni redko,” poudarja

Sam je sicer pred upokojitvijo, zato meni, da nadaljnjih sankcij ne bo. “Dandanes opozarjamo na veliko luknjo, ki jo je ustvaril HSE. Mislim, da imajo vsi pravico izvedeti, kako je nastala in kdo je kriv za to, ne da bi koga pribijali na steno. Dejansko smo vsi davkoplačevalci to luknjo plačevali oz. jo bomo še dolgo.”

“Verjetno bi bilo precej bolj modro, če bi se krovna družba HSE ukvarjala s tem, kako omiliti nekaj stomilijonski fijasko, kot pa da se ukvarja z ustrahovanjem kritično mislečih. Žal so tovrstna ustrahovanja in poizkusi utišanja delavskih predstavnikov postali že kar ustaljena praksa poslovodstev, ki se v vsej svoji vzvišenosti že kar enačijo z družbami, ki jih vodijo.”

V nadaljevanju je dejal: “Aktualna sodna praksa, ki opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi a priori odreka sodno varstvo, je kot taka vsekakor precej sporna. Priča smo vse bolj sistematičnim pritiskom na delavske predstavnike, katerih namen je jasen – odstranitev ali umiritev najbolj aktivnih med njimi. Vodstva podjetij oziroma delodajalci se namreč dobro zavedajo, da je predstavnike delavcev moč ustrahovati z grožnjo izgube zaposlitve.  Čeprav večina teh »opominov« temelji na povsem nesmiselnih in za lase privlečenih obtožbah, se precejšnji del delavskih predstavnikov zaradi povsem upravičljivega eksistenčnega strahu enostavno »umakne«.”

Zato mora po njegovem mnenju država z ustrezno implementacijo konvencije MOD ter bolj jasnimi ukrepi na tem področju zagotoviti dejansko varstvo delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev: “Gre za sistemsko pomanjkljivost, ki počasi, a vztrajno krha sindikalno delo in delavsko soupravljanje v podjetjih. Tovrstnim praksam se je potrebno odločno upreti.”

Podana prijava kršitev in pobuda za ukrepanje na Inšpektorat RS: “Nesporno gre za še bolj nedopusten primer več kot očitne zlorabe delovnopravnih ukrepov za utišanje”

Združenje svetov delavcev Slovenije je na Inšpektorat Republike Slovenije naslovilo prijavo kršitev in pobudo za ukrepanje. “Nesporno gre za še bolj nedopusten primer več kot očitne zlorabe delovnopravnih ukrepov za utišanje in onemogočanje delavskih predstavnikov od zgoraj prvonavedenega. Tu gre namreč za v nebo vpijoč primer kršitve celo tudi elementarnih ustavnih človekovih pravic, ne zgolj delovnopravnih pravic delavca(ev). In sicer gre za ustavno pravico do »svobode izražanja« iz 39. člena Ustave RS, ki se glasi: »Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.« Dodatne utemeljitve nedopustnosti tega ukrepa verjetno niso potrebne,” je zapisala pod pritožbo dr. Elizabeta Ziernstein, generalna sekretarka Združenja svetov delavcev Slovenije.

FOTO: osebni arhiv

Podala je tudi pobudo, da se izvede poglobljen inšpekcijski nadzor in “prouči možnost za učinkovito – bodisi formalno bodisi neformalno – ukrepanje za odpravo kršitev delavskih pravic s strani obeh delodajalcev. V tem pogledu bi morda ne nazadnje lahko prišla v poštev tudi morebitna mediatorska vloga IRSD.”

Za dodatne informacije smo se obrnili tudi na DEM. Prejeli smo odgovor: “Internih postopkov ne komentiramo.”