Ministrstvo za infrastrukturo načrtuje pridobitev novega izvajalca storitev obratovanja Letališča Edvarda Rusjana Maribor, ki bo zagotovil njegovo dolgoročno delovanje. Razpis je že objavljen na portalu javnih naročil.

Z Letališčem Edvarda Rusjana (LERM) trenutno upravlja družba DRI upravljanje investicij, kot notranji izvajalec, v skladu s pogodbo o izvajanju storitev obratovanja LERM, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo sklenilo leta 2019, ko je kitajsko podjetje SHS Aviation enostransko odstopilo od najemne pogodbe za mariborsko letališče, zapišejo v sporočilu za javnost.

Pogodba z družbo DRI upravljanje investicij je kot začasna rešitev omogočila primerno upravljanje državnega premoženja in ohranitev dobrih možnosti za razvoj letališke dejavnosti na Štajerskem, upoštevajoč potrebo po zagotavljanju mobilnosti prebivalstva in zagotavljanju varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa, ki je v javnem interesu. Pogodba je bila sklenjena za določen čas, do sklenitve pogodbe s koncesionarjem, ki bo zagotovil dolgoročno obratovanje letališča.

Ministrstvo za infrastrukturo nadaljuje z aktivnostmi v smeri ohranjanja dobrih razvojnih možnosti, ki se kažejo v zapolnjevanju tržnih niš, ki jih še ne pokrivajo okoliška konkurenčna letališča in omogočajo dostopnost celotne Podravske kakor tudi Koroške, Savinjske in Pomurske regije, tako z vidika turističnih destinacij kakor tudi za gospodarstvo.

V zvezi s tem je ministrstvo na podlagi Uredbe o koncesiji za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča Letališče Edvarda Rusjana Maribor na slovenskem portalu javnih naročil in na portalu javnih naročil EU objavilo razpis : Koncesija za izvajanje storitev obratovanja javnega letališča Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Na javni razpis se ponudniki lahko odzovejo v roku 60 dni.

Predmet koncesije je opredeljen z Uredbo in obsega izvajanje storitev obratovanja javnega letališča LERM v skladu z zakonom, ki ureja letalstvo, vključno z uporabo in rednim vzdrževanjem letališke infrastrukture na LERM.

Koncesija se podeli za obdobje do 10 let. Več TUKAJ.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v pogovoru za Odmeve na TVS opravičil za stanje v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru, “čeprav za to ni kriv”. Po njegovih besedah razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor, po dveh mesecih pa bodo na podlagi podatkov videli, “kje smo, in lahko ukrepamo”.

“Mi bomo poenotili vse urgentne centre. Na srečo je v Ljubljani podpisan sporazum med zdravstvenim domom in Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana. Videli bomo še enkrat, kaj lahko kot ministrstvo naredimo,” je dodal.

Minister je ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati.

“Pred covidom-19 je bil naš sistem organizacijsko na meji, po epidemiji imamo postcovidno krizo, kot jo ima cela Evropa,” je ocenil. Leta 2018 je bilo po ministrovih besedah več kot 122.000 ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, letos jih je približno 11.000 več.

“Res pa je, da v bistvu bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašajo levi in desni pol, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se vršijo pritiski, da vse ostane tako, kot je. Ampak mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo, vemo kaj je za narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. januarja 2024,” je izpostavil.

Po ministrovih besedah se bolnike vedno znova postavi v podrejeni položaj takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj ko se bodo razmere uredile, postale transparentne. Kot je dejal, tudi ne drži, da naj bi zaradi nove mreže nujne medicinske pomoči posamezna območja ostala brez zdravnika.

“Mi govorimo o tem, da bomo mrežo izboljšali, da bodo pacienti prišli prej do zdravnikov, govorimo o tem, da bomo na nacionalni ravni naredili mrežo nujne medicinske pomoči primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva,” je pojasnil. Po zakonodaji so v tem trenutku za zdravstvo na primarni ravni odgovorne občine, ki imajo po ministrovih besedah skupni plus 110 milijonov evrov, bolnišnice bodo imele skupni minus skoraj 170 milijonov evrov.

Tako se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali smo po 15 letih nesprememb prišli do točke, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven in poskrbimo za vse bolnike na nacionalni ravni.

“Še enkrat, imamo kontrolo, imamo pregled, pravočasno bomo odreagirali in mi moramo začeti za mizo iskati skupne rešitve v dobro pacientov,” je pozval.

vir: sta