10. december, dan, ko je dedek Mraz prišel s Pohorja. S pravljičnim spremstvom in vilo Simono je te dni prepotoval vse mestne soseske.
Minulo sredo pa se je znova poslovil, njegovo slovo smo spremljali tudi mi.
Kako je bilo pa v prispevku spodaj:
Odšel je poln vtisov in pričakovanj v prihodnjem letu. In za to gredo zasluge Zvezi prijateljev mladine Maribor, ki že vrsto let prireja dedka Mraza.
Na mariborski občini se je odvilo božično druženje otrok zaposlenih.
Več kot 40 otrok zaposlenih preživelo prazničen dan na mariborski občini
“Najprej jih je sprejel foksi EYOF Maribor 2023, kjer so se za silo okrepčali in se podali po božičnih ustvarjalnicah in aktivnostih. V štirih skupinah so krasili piškote, snemali videe, ustvarjali in migali. Piškote, ki so jih okrasili na delavnicah, so nato obesili na smrekico, ki stoji pred Dvorano generala Maistra,” so zapisali na Mestni občini Maribor.
Zaključili so: “Na koncu jih je obiskal tudi Božiček in vsem razdelil darila, saj je ocenil, da so bili vsi otroci pridni. Veliko veselja, smeha in dobre volje je napolnilo hodnike in pisarne mariborske občine”
Medtem, ko poleti prepoved vožnje v naravnem okolju kršijo vozniki motorjev in štirikolesnikov, ki se vozijo po gozdnih cestah, planinskih stezah in brezpotjih, pozimi naravno okolje ogrožajo vozniki motornih sani z vožnjami po pašnikih in gozdovih, sporočajo v Varnostnem Sosvetu Podvelka – Ribnica na Pohorju.
Vožnja z motornimi sanmi je v času zimske sezone vedno pogostejša tudi v Sloveniji, čeprav Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 z dne 30. 8. 2004 in št. 46/14 z dne 23. 6. 2014) tako vožnjo zunaj cest prepoveduje.
Omenjeni Zakon določa, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila. Zakon opredeljuje “vozila na motorni ali drug lasten pogon” vsa motorna vozila, kolesa s pomožnim motorjem in druga prevozna sredstva, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja ali z močjo drugega lastnega pogona vozila, se pravi tudi motorne sani.
Isti člen Zakona o ohranjanju narave opredeljuje tudi pojem “naravno okolje” in sicer obsega živo in neživo naravo nekega območja, ki ga ni ustvaril človek, nanj pa vpliv vpliva, ga oblikuje in uporablja.
– naselij;
– javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, v skladu s predpisi, ki urejajo ceste, ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo ceste in varnost cestnega prometa;
– gozdnih cest v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove;
– območij, ki so s prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in namenjena tudi vožnji z vozili na motorni pogon v skladu s predpisi, ki urejajo prostor;
– omrežij gospodarske javne infrastrukture in
– območij rudarskih operacij, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo prostor in rudarstvo.
Za kršitev teh zakonskih določil je predpisana globa, v posebej določenih primerih pa tudi zaseg vozila kršitelju, ne glede na to, ali so storilčeva last ali ne. Med uporabniki motornih sani se pogosto pojavlja vprašanje, ali je dovoljena vožnja z motornimi sanmi po zasneženih gozdnih cestah, na katerih se javni cestni promet ne opravlja, ker niso plužene:
Uporaba posebnih prevoznih sredstev je na gozdnih cestah dovoljena, če z režimom uporabe gozdne ceste ni določeno drugače. Po Zakonu o javnih cestah je na nekategoriziranih cestah, kjer se ne odvija promet (npr. ker niso plužene), vožnja z motornimi sanmi sicer dovoljena na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin, še sporoča Varnostni Sosvet Podvelka – Ribnica na Pohorju.
Ob iztekajočem letu vam vse lepo zaželi župan občine Lovrenc na Pohorju, Marko Rakovnik. Njegovim željam lahko prisluhnete spodaj.
Na silvestrovo, 31. decembra, bo krožna kabinska žičnica na Mariborskem Pohorju po koncu rednih voženj po 21. uri nadaljevala z neprekinjenim kroženjem vse do 1. ure 1. januarja 2023.
“Po tem bo opravila še dodatno vožnjo ob 2. uri. V času kroženja bo prevoz navzgor mogoč samo do polnoči, za vse, ki se bodo iz mesta vračali na Pohorje, pa še ob 1. in 2. uri,” sporočajo na Facebook profilu Visit Pohorje.
Med podaljšanim obratovanjem vstop v gondolo s kakršnimikoli sredstvi za spuste po snegu (sani, smuči, pležuhi …) ne bo dovoljen, še opozarjajo.
Prav tako podjetje Marprom iz Skupine JHMB na Pohorju ne bo organiziralo silvestrovanja, bo pa obiskovalcem zagotovilo smuko v času rednega odprtja smučišč.
Zaradi podaljšanega obratovalnega časa gondole bosta do 1. ure zjutraj 1. januarja ostali odprti tudi blagajni na njeni spodnji in zgornji postaji. Za vožnjo ob 2. uri pa bo moč kupiti vozovnico pri strojniku.
Včeraj pozno popoldne so imeli gasilci v Mariboru kar nekaj dela, v razmaku nekaj minut je namreč prišlo do dveh požarov.
Najprej je nekaj do šeste ure popoldne zagorelo v Kamniški ulici: “Ob 17.49 so v Kamniški ulici v Mariboru gasilci JZ GB Maribor pogasili vsebino 1000 litrskega PVC zabojnika za komunalne odpadke. Zabojnik je poškodovan.”
Le tri minute čez šesto pa nov požar: “Ob 18.03 je v Kosarjevi ulici v Mariboru gorela vsebina 1000 litrskega PVC zabojnika za komunalne odpadke. Požar, ki je zabojnik uničil, so pogasili gasilci JZ GB Maribor.”
Je na delu požigalec, ki se znaša nad zabojniki za smeti?
“Nekaj čez 18. uro smo bili obveščeni o požaru na območju Šentjanža pri Dravogradu, kjer je zagorel večji objekt, kjer opravljajo razreze hlodovine. Z ogledom kraja požara nadaljujemo danes,” so sporočili iz Policijske uprave Celje.
“Ob 18.08 je v Šentjanžu pri Dravogradu, občina Dravograd, zagorela Žaga Otiški Vrh. Posredovali so gasilci PGD Šentjanž pri Dravogradu, Dravograd, Črneče, Trbonje, Libeliče in Pameče-Troblje. Lesno industrijski objekt velikosti 100×35 metrov je pogorel. Škodo in vzrok požara ugotavljajo pristojne službe,” pa zapišejo na strani Uprave za zaščito in reševanje RS.
Drago Kavnik, poveljnik PGD Šentjanž pri Dravogradu, pa za lokalec.si pove, da je bilo na delu kar 76 gasilcev, aktivirana je bila celotna zveza, 20 gasilcev je bilo iz domačega društva, 14 iz Trbonj, Črneče so prispevale osem gasilcev, šest Pameče, iz Dravograda jih je bilo 18, iz Libelič pa 10.
Trenutno so še vedno gasilci PGD Šentjanž pri Dravogradu na lokaciji, izvajajo požarno stražo. Glavni požar so sicer omejili okoli polnoči, nam še zaupa Drago Kavnik, poveljnik PGD Šentjanž pri Dravogradu.
Iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, so sporočili, da zaradi povečanega števila okužb, niso mogoči obiski, oz. le izjemoma.
Obiski so trenutno omogočeni na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica), a so omejeni na eno zdravo odraslo osebo dnevno.
– hospitaliziran mladoletnik,
– hospitalizacije odraslih nad 7 dni,
– obiski kritično bolnih in paliativnih pacientov ne glede na trajanje hospitalizacije
– ter druge izjeme po presoji lečečega zdravnika.
Obiskovalci ne smejo imeti znakov ali simptomov, ki so sumljivi na okužbo s SARS CoV 2, gripo ali drugo okužbo dihal in morajo imeti nameščeno zaščitno masko, še sporočajo iz UKC Maribor in poudarjajo, da si naj pred vstopom v bolniško sobo in po izstopu razkužijo roke.
Božična vas v Dupleku se predčasno poslavlja, je na družbenem omrežju Facebook zapisal župan občine Duplek, Mitja Horvat.
“Večina je v njej uživala, žal pa je nekaj zdolgočasenih in nevzgojenih posameznikov uničilo praznično okrasitev. Žalosti me dejstvo, da se zaposleni na občini, številni drugi ljudje in tudi otroci trudijo, da bi ponudili čim lepšo doživetje, na drugi strani pa se najdejo posamezniki, ki jim ni mar za tujo lastnino in uničujejo vse, kar jim pride pod roke. Namesto, da bi otroci uživali v drsališču, ki ga lahko brezplačno koristijo, raje podirajo rekvizite in mečejo ter lomijo božične okraske,” je razočaran nad dejani zapisal Horvat.
Poudari, da se identiteta vandalov ugotavlja, ime enega že vedo: “Če se bodo otroci sami javili, bodo poravnali škodo za okraske, sicer se bodo posnetek in fotografije predale policiji. Hvala vsem občanom, ki ste kakorkoli pomagali pri končnem izgledu naše božične pravljice. Hvala tistim, ki ste v njej uživali in morda bodo do drugega leta tudi naši vandalčki in njihovi starši spoznali, da se da drugače.”
v skupini Ons-območja nastavljenih strupov na Facebooku uporabnica opozarja na nastavljen strup na območju v Mariboru.
“V Mariboru okrog Tuša na Streliški in na travnikih zadaj pazite na kužke. Moj je nekje tam nekaj polizal/ pojedel, dobil hudo drisko, bruhal ful, se tresel, ni mogel hodit in bil dezorientiran. Pa moglo je biti nekaj ful okusnega, majhnega, ker ga imam cel čas na očeh pa tudi v navadi mu ni karkoli pobirati, pa nisem videla, kdaj se je zgodilo upam, da preživimo noč,” je zapisala.
“V skladu s 15. členom zakona o zaščiti živali je eno izmed prepovedanih dejanj izpostavljanje živali strupenim sredstvom” povedo za Mojpes.com na UVHVVR. Poudarijo, da predstavlja tako dejanje prekršek, ki ga morata obravnavati policija ali uradni veterinar, še zapišejo na omenjenem portalu, Za dokazano izvajanje prepovedanih dejanj je predpisana globa za posameznika od 800 do 1.200 evrov. Kot pravijo na UVHVVR, so doslej dobili dve tovrstni prijavi, izrekli pa niso še nobene kazni, poroča Mojpes.com: “Velikokrat gre predvsem za deljenje medmrežnih informacij, ki so neopredeljene glede kraja in časa”.
Božični stand up Reporterja Milana je že več dni pred dnevom dogodka razprodal dvorano Tabor. Gledalce so pričakovano navdušili, glasnega smeha v nedeljo zvečer ni manjkalo.
Božično stand up Reporterja Milana se je odvil po koronski pavzi. In kot kaže so ljudje nestrpno čakali, da se vrnejo v mariborsko dvorano Tabor. Le-ta je bila razprodana in dvourni nastop je spremljal smeh večtisočglave množice.
Stand up Reporterja Milana je potekal z manj dialoga med glavnimi akterji, bolj ali manj je vsak na odru sam. A v ospredju je bil njihov tipičen humor, ki ga lahko slišimo vsakodnevno slišimo na Radiu City.
Pred tremi leti se je ekipi na odru prvič pridružil igralec Gorazd Žilavec, ki se je v ekipo vključil kot bi bil vedno njihov. Odzivi gledalcev po predstavi pa povedo svoje.
In to je tudi bistvo njihovega stand upa, da iščejo vzporednice v tem kaj se je v zadnjem obdobju dogajalo … V resničnem življenju je največ tem za vse prevečkrat žalostno resnico, ki marsikoga nasmeji. Ker … Resnica ni plenica, pa vendar marsikomu smrdi!
Zveza prijateljev mladine Maribor je govorila z Dedkom Mrazom, ki komaj čaka, da vidi vse otroke. Vsi skupaj pa vabijo še na dobrodelno kolesarjenje na statičnih kolesih, razne delavnice in zabave, ki jih pripravljajo v zadnjih dneh tega leta. Iz Maribora se bo poslovil jutri.
Jutri, 28. decembra, se bo dedek Mraz odpravil še na zadnjo vožnjo s kočijo po praznično okrašenih ulicah Čarobnega Maribora. V središče mesta bo vstopil ob 17.20 na Glavnem trgu, se popeljal po Gosposki in Jurčičevi ulici ter se ustavil na Grajskem trgu, od koder ga bodo otroci, ki bodo pred njegovim prihodom peli in čarali s Čarovnikom Grego v Vilinskem mestu – predstava se bo pričela ob 17. uri – pospremili do Trga Leona Štuklja. Na velikem odru bo ob 17.45 uri nastopil otroški pevski zbor OŠ Martina Konšaka Maribor, dedek Mraz pa se jim bo na odru pridružil nekaj minut kasneje in skupaj z njimi zapel svojo najljubšo pesem. Po obisku šotora, kjer nabiramo dobrodelne kilometre, se bo popeljal še do Trga svobode ter po Slovenski in Gosposki ulici do Glavnega trga, kjer bo ob 18.30 zapustil Maribor in se odpeljal nazaj na Pohorje.
Poženi!Ti to zmoreš
V šotoru na Trgu Leona Štuklja bo še do 29. decembra, vsak dan med 11. in 13. uro in od 17. ure dalje, potekala dobrodelna akcija »Poženi! Ti to zmoreš«, na kateri na statičnih kolesih nabiramo dobrodelne kilometre za program za mladostnike v stiski »Ti to zmoreš«.
Kmalu novoletne počitnice
V Domu ustvarjalnosti mladih bo zadnji teden leta, od 27. do 30. decembra, ne le prazničen, temveč tudi počitniški. Rdeča nit ustvarjalnih delavnic bodo, v pričakovanju novega leta, glasba in ples, obiskali pa bomo tudi čarobno Vilinsko mesto in drsali v Ledni dvorani:
Policisti Policijske uprave (PU) Maribor beležijo več tatvin.
Sporočili so, da so na območju Tabora v Mariboru vlomili v tovorno vozilo in iz njega odtujili kovček z orodjem. Na območju Radvanja pa je bilo iz hodnika večstanovanjske hiše ukradeno žensko kolo. “Po nestrokovni oceni je bila povzoročena škoda v višini 700 eur,” so zapisali v sporočilu za medije.
Še do 29. decembra lahko v šotoru pri Trgu Leona Štuklja na štirih kolesih ustvariš dobrodelno energijo in energijo, ki prižiga lučke na osem metrov visoki smreki na trgu.
Letošnje dogajanje v sklopu Čarobnega decembra poteka v luči trajnostne energije in takšna je tudi rdeča nit letošnje praznične okrasitve in dogodkov – Priključi se z dobro energijo. Ideja je, da povežejo ljudi z energijo, da povežemo lokalna prizorišča z lokalnimi viri energije, da združijo moči in tudi, da naredijo nekaj dobrodelnega.
Tako v šotoru na Trgu Leona Štuklja od 15. decembra na dveh statični kolesih zbiramo dobrodelne kilometre v sklopu dobrodelne akcije »Poženi! Ti to zmoreš« za mladostnike v stiki. Nabralo se je že več kot 2.600 kilometrov, in verjamejo, da jih bodo na koncu prikolesarili vsaj 3.000.
Do sedaj so kilometre nabirali župan MO Maribor Saša Arsenovič, podžupan MO Maribor dr. Samo Peter Medved, Predsednica Zveze prijateljev mladine Maribor Nina Babič, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru prof. dr. Gorazd Štumbergar, igralca Primož Bezjak in Uroš Kaurin, igralka Katarina Stegnar, predsednik uprave Nove KMB John Denhof in tudi motociklist Simon Marčič. Pedala so poganjali tudi dijaki srednjih šol, športna in kulturna društva, druge nevladne organizacije in zavzeti posamezniki, podporniki Zveze prijateljev mladine Maribor.
Dodali pa so tudi dve MBajk kolesi za projekt »Goni za lučke«. S kolesarjenjem obiskovalci ustvarijo energijo, ki postopno prižiga lučke na smreki na Trgu Leona Štuklja. Naenkrat lahko kolesarita dve osebi, ena prižiga lučke v topli barvi, druga pa v hladni, beli barvi.
Spremlja se koliko električne energije se pridela z lastno kinetično energijo. Pri projektu, ki so ga snovali dva meseca, je pomembno sodelovala Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru študenti in raziskovalci pod vodstvom dr. Primoža Sukiča, mag. inž. el., skupaj s podjetjem Europlakat, Nigrad, Mariborsko kolesarsko mrežo in Zavodom za turizem Maribor.
Oba dogodka bosta potekala še to vključno četrtka, 29. decembra.
Spletni medij Žurnal24.si je izračunal kolikšne so plače slovenskih županov. Najvišjo prejemata ljubljanski in mariborski župan.
V zadnjem mandatu je funkcijo župana poklicno opravljalo 156 županov, nepoklicno pa 56. Da za pravkar izvoljene župane podatkov še ni, navajajo pri Žurnal24. Preverili so, kakšne so razlike v plačnih razredih ter tudi kolikšno plačilo prejmejo poklicni v primerjavi z nepoklicnimi župani za enake naloge?
Dejstvo je, da je plača županov oz. županji odvisna od števila prebivalce občine kateri županuje. Župan se lahko odloči, če bo njegova funkcija poklicane ali nepoklicna, medtem ko občinski funkcionarji svojo funkcijo opravljajo nepoklicno.
Plača za poklicne občinske funkcionarje pa je določena v skladu z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), navedejo v članku na Žurnalu. Tam je navedeno, da so župani glede na ta kriterij uvrščeni v najmanj 46. in največ 59. plačni razred.
Glede na trenutno veljavno plačno lestvico (ki bo v veljavi ostala do konca marca 2023), so pri Žurnalu izračunali, koliko prejmejo poklicni župani nekaterih občin. Ugotovili so, da, pravzaprav logično, najvišje plačilo prejmeta župana največjih dveh slovenskih občin – Mestne občine Ljubljana (MOL) in Mestne občine Maribor (MOM).
Zoran Janković, župan MOL, je uvrščen v 59. plačni razred – mesečno prejema 4475,88 evra bruto (brez dodatkov). Saša Arsenović (MOM) pa je uvrščen v 57. plačni razred in prejema 4138,22 evra bruto (brez dodatkov).
Od marca 2020 do marca 2021, ko smo omenjeno tematiko raziskovali tudi v našem mediju, je sicer župan Maribora, Saša Arsenovič prejemal 4.378,21 evrov, kot so nam takrat sporočili iz službe za odnose z mediji MO Maribor.
Jelkina špajza je trgovinica, ki jo najdete v Vrtnarstvu Mrak. Ponuja pa domače in predvsem lokalne izdelke in pridelke. Preverili smo kaj vse imajo.
Simon Marčič danes odhaja Savdsko Arabijo, kjer bo konec leta devetič nastopil na najtežji reli preizkušnji na svetu, reli Dakarju.
40-letni Mariborčan – ekstremni motorist odhaja danes v Savdsko Arabijo. Marčič je voznik ekipe O’NEAL in bo konec leta opravil 9. Rally Dakar. To je Simonova 8. zaporedna udeležba v najtežji moto kategoriji, imenovani “ORIGINAL”.
Je pa včeraj, pred odhodom, na Trgu Leona Štuklja pomagal ZPM-u doseči kilometre, ki jih bodo spremenili v donacije. Tako je znova pokazal tudi svojo humanitarno oz. dobrodelno plat.
Na reliju pa mu želimo veliko uspeha.
V Vurberku boste lahko 1. januarja 2023 ob 13. uri skočili v Dravo.
Peto leto po vrsti namreč dupleško društvo Ohranimo naravo čisto organizira tradicionalne novoletne skoke v Dravo, ki vsako leto privabijo tudi množico obiskovalcev. Več o skokih je povedal predsednik društva Borut Ludvik.
Namen skokov v Dravo je pripeljati ljudi k Dravi, tako skakalce oziroma plavalce kot seveda obiskovalce, gledalce. In da jih opomnijo, zakaj je za njih Drava pomembna, pravi Borut Ludvik. Lokacija je pravzaprav ista kot prejšnja leta, res pa je, da ni ob glavni cesti in jo lahko kdo tudi zgreši. Da jo bodo tisti, ki je še ne poznajo, lažje našli, Ludvik priporoča uporabo aplikacije, ki bo prebrala QR-kodo do točne lokacije.
Ludvik še pravi, da bi radi, da ljudje pridejo prvega januarja, torej prav na novega leta dan, k Dravi, na “obalo”, da se tam poveselijo skupaj z drugimi, ne nazadnje da si tudi voščijo za vstop v novo leto, osvežijo od najdaljše noči, silvestrovanja. Vrsto let pa se že trudijo prepričati ljudi, da ne uporabljajo vozil, zato pozivajo najbližje prebivalce Vurberka, da pridejo kar peš ali pa s kolesom.
Prijavnine ni, a prijaviti se je treba tisti dan, ko bodo skoki. Zato priporoča, da pridejo tisti, ki želijo skočiti v reko, da pridejo vsaj pol ure pred začetkom prireditve. Poskrbljeno bo tudi za varnost, saj bodo imeli reševalce, tudi priznanega in reševalni čoln. Letos bodo poleg Duplečanov sodelovali tudi občani sosednje občine Starše iz Zlatolišja, ki bodo preko drugega brega Drave prišli varovati s svojim čolnom.
Borut Ludvik še pravi, da naj skakalci oziroma plavalci upoštevajo navodila, naj ne plavajo stran od brežine, ampak naj plavajo ob obali.
Še ena pomembna letošnja novost pa je, da prosijo obiskovalce, da prinesejo zraven kak kozarec, skodelico, lonček, iz katerih bodo pili pijačo, ki jo sicer lahko dobijo na sami prireditvi. S tem, ko prinesejo svoj kozarček, skodelico ali lonček in tega potem tudi odnesejo, bodo namreč poskrbeli za naravo, ki bo po njihovem obisku ostala čista, brez smeti, brez plastičnih lončkov za enkratno uporabo.
Kot že vrsto leto, so tudi tokrat člani Potapljaškega društva Maribor simbolično obdarili otroke na nabrežju reke Drave.
Potapljači so se prelevili v dobre može iz Drave in prinesli darove kar iz reke.
Potapljaško društvo Maribor se vsako leto še posebej potrudi za najmlajše in jim priredi predstavo v vodi. Potopili so se v reko Dravo, otroci pa so jih nato morali priklicati s petjem.
Danes se je v Mariboru na Teznu odvil blagoslov konjev.
“Prijetna obogatitev na današnji god sv. Štefana. Blagoslov 11 konjenikov in konj iz Bohove pred tezensko cerkvijo,” je zapisal župnik Jože Povh.
Nekaj utrinkov:
Ob praznikih vam vse lepo zaželi tudi Angelca Mrak, županja Občina Muta.
Prisluhnite voščilu.
Ulično gledališče Ana Mrzla pripravlja v torek, 27. 12. 2022, ob 19.30, ulično predstavo po motivih ljudske pripovedke o Kačji kraljici.
Vilinsko mesto se bliža vrhuncu. Čarobne dogodivščine z vilami in vilinci bo okronalo druženje s še enim pravljičnim bitjem – Kačjo kraljico. Legenda pravi, da je ta nekoč v davnih časih živela na Mariborskem otoku. Prelepa bela kača z zlato krono na glavi je v svoj čarni ris mamila mariborske mladeniče, ki se jim je zahotelo zlata in draguljev. A strupeni gadi, ki so zaklad čuvali, so mnoge pognali v smrt med dravskimi valovi. Ob isti reki pa je v davnih časih obstajal kotiček, kjer se je življenje odvijalo že v pradavnini, v železni dobi. Nato je zavetje nudil Keltom in Rimljanom, Germanom in Slovanom. Po tiho jih je spremljal v zgodovini, se z njimi spreminjal, rasel in padal, cvetel in propadal. Danes mu pravimo Vojašniški trg, so zapisali v napovedi uprizoritve.
27. decembra se bo v predstavi Srečanja v času med stoletnimi zidovi Žičkega dvora in Minoritskega samostana s Kačjo kraljico vila še cela vrsta mariborskih zgodb. Nenavadnih in skrivnostnih, pospremljenih z iskrami in plameni, artisti in glasbo.
Režiser in idejni vodja predstave je Goro Osojnik, ki je povedal: “Vsakemu javnemu prostoru njegovo pravo vrednost dajo šele ljudje, ki ga uporabljajo; ulično gledališče pa ima to krasno sposobnost, da lahko pričara vsebine in z njimi začara prostore ter jih tako vsaj za nekaj trenutkov napravi drugačne. Vojašniški trg je zaradi svoje sestavljenosti predstavljal izziv, ki je klical po po lokalni vsebini. Zato smo k sodelovanju povabili Mariborčane, ki so nam pomagali poiskati bolj ali manj (ne)znane mariborske zgodbe in jih stkati v pisano in malce hudomušno tapiserijo dogodkov, ki so se nekoč že – ali pa tudi ne – odvijali prav na tem trgu.”
V videu si oglejte 2. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 22. 12. 2022.
Oglejte si 2. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 22. 12. 2022.
Oglejte si 3. redno sejo Občinskega sveta Občine Radlje ob Dravi, ki je potekala 21. 12. 2022.
Študenti Univerze v Mariboru so postali pomočniki Dedka Mraza, saj so preko Študentskega sveta UM zbirali igrače in sladkarije za Društvo prijateljev mladine Maribor, ki že pomaga Dedku Mrazu.
Igrače in sladkarije so že predali predstavnici Društa prijateljev mladine Maribor, ki jih je odnesla na sedež društva. Izpostavila je še, da je veliko plišasto srce, ki ga je držala v roki, pravzaprav premalo, da bi pokazalo, kako dobro gesto so naredili študenti in vsi drugi, ki so pomagali. Zagotovo pa velja, da pomočnikov Dedka Mraza ni nikoli preveč in da je lepo, da bodo z igračami in sladkarijami pomagali staršem, otrokom in celotnim družinam olepšati praznike.
V Domu pod Gorco se je te dni odvilo druženje dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor s stanovalci doma. Bilo je prijetno, dišalo je po svežem pecivu in toplih napitkih.
Tik pred božičem sta Karitas Maribor ter prejemnike pomoči v Ljudski kuhinji Betlehem obiskala mariborski nadškof Alojzij Cvikl ter župan mesta Maribor Saša Arsenovič.
Visoka gosta sta si nato opasala predpasnike ter se kot uigran tim pridružila sodelavcem ter
prostovoljcem Karitas in razdelila slovesno petkovo kosilo. Kakor že tradicionalno sta se obrnila na vse navzoče prejemnike pomoči, prostovoljce in sodelavce.
Karitas s kratko spodbudno mislijo:
Gospod nadškof Alojzij je navzoče pozdravil z naslednjimi besedami: “Kdor ljubi dobiva novo moč, kar prenaša ljubezen, ni nikoli breme. Kdor ljubi, zmore vse! (Phil Bosmans). Božič nam razodeva, kako nas Bog ljubi. Vsakega, brez razlike. Obhajati božič pomeni odgovoriti na to ljubezen. Za božič se ne bi smel nihče čutiti zunaj naše ljubezni. Vesel sem, da smo danes tukaj v Ljudski kuhinji Betlehem. Betlehem pomeni »hiša kruha«, torej »hiša ljubezni«. Želim, da vsak od vas začuti, da je sprejet in obdan z ljubeznijo. Povabljeni ste, da jo delite naprej. Potem »nismo v breme«, ampak dobivamo moč, »da zmoremo vse«. Želim vam lepe božične praznike ter zdravja v novem letu 2023.”
Gospod župan Saša Arsenovič: “Je izrazil veliko veselje, da je ponovno navzoč in se lahko tako resnično srečamo ter drug drugemu izrazimo misel, ki je ob vhodu v Ljudsko kuhinjo Betlehem: ‘Kako čudovito je, da obstajaš!’ Vsem zbranim je z navedeno mislijo voščil lepe, doživete praznike ter obilo zdravja v novem letu.”
Dogajanje v Europarku je bilo v četrtek popoldne plesno obarvano.
Na več lokacija so namreč plesalci plesne šole VIBE zaplesali. Na družbenem omrežju olimpijskega festivala evropske mladine zapišejo: “S Plesno šolo VIBE smo ustvarili res prikupno koreografijo na našo uradno himno OFEM, katere avtor je pevec in radijski voditelj Tim Kores Kori.”
“Moramo priznati, da smo že komaj čakali, da bomo lahko delili ples z vami, saj je namen naše himne in koreografije širiti nasmeh, toplino, olimpijske vrednote, kot so strpnost, enakost, in kdaj bolje vse to povezati kot med prazničnim časom. In seveda kje bolje to tudi deliti kot v enem izmed najbolj priljubljenih lokacij za Mariborčane-Mariborčanke in obiskovalcev tega mesta, v Europarku, ki je za praznike še posebej živ in prijetnega vzdušja,” so še zapisali na družbenem omrežju OFEM.
S koreografijo želijo združiti vso Slovenijo pod streho Olimpijskega festivala evropske mladine in je ustvarjena tako, da jo lahko zapleše prav vsak, pravijo v ekipi OFEM-a in dodajajo: “Obljubimo, da to ni zadnjo plesno presenečenje. Naslednje leto, ko bodo vremenske razmere ugodnejše, se zagotovo vidimo na ulicah Maribora. Hvala plesalcem in plesalkam plesne skupine VIBE, Lisjaku Foksiju in Europarku ter vsem obiskovalcem za prečudovit dogodek.”
Pred nastopom je vladalo prijetno vznemirjenje, a plesalci so vse nastope izpeljali brez napake. Plesali so namreč na treh lokacijah. Najprej na osrednjem prireditvenem prostoru pred trgovino Hervis, potem so se preselili nadstropje višje h gostinskem lokalu Ginger, svoje nastope pa so končali v neposredni bližina vhoda 3 pri gostinskih lokalih.
Dobršen del Dvorane Tabor v Mariboru je prenovljen. Zdaj pa so že znani tudi stroški dosedanje obnove – ti znašajo precej več, kot pa je Mestna občina Maribor na začetku obnove računala.
Prenova dvorane je po poročanju Večera znašala 6,24 milijona evrov (z DDV). To pa je skoraj milijon evrov več, kot pa je MO Maribor na začetku predvidevala oziroma računala. Od države je sicer dobila 3,2 milijona evrov. Po vseh šestih aneksih k osnovni pogodbi z izvajalcem del, to je družba Makro 5 Gradnje, pa so stroški znani.
Aneks številka 5 je bil, po poročanju Večera, podpisan zaradi dodatnih in nepredvidenih del. Te je zahteval statik. Prav tako pa tudi zaradi nabave dodatne notranje opreme v garderobah in v vzhodnem prizidku. Ne nazadnje so upoštevali še zamenjavo luči, obnovo hidrantnega omrežja. Vse to je projekt podražilo za dobrih 302 tisoč evrov (brez DDV). Zadnji aneks pa je podražil prijekt še za skoraj 483 tisoč evrov (brez DDV). Z njim so uredili kanalizacijo, strelovod nad centralno dvorano in vgradili nov agregat. Aneksi so skupaj z DDV prenovo podražili za 957.700 evrov.
