Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.

Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.

Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor

Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.

Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.

Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.

Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.

Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.

Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.

Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA

V avditoriju Lutkovnega gledališča Maribor se bo v soboto začel Letni kino Minoriti 2023. Letošnjo prvo projekcijo – kultno britansko folk grozljivko Mož iz protja: Končna verzija – pripravljajo v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) v sklopu trienala EKO 9. Po njej bo sledil pogovor s filmskim kritikom Marcelom Štefančičem jr.

Kot je pred začetkom festivala, ki letos v osmih sobotnih večerih julija in avgusta ponuja 11 projekcij, povedal programski selektor Žiga Brdnik, so tudi na to poletje zelo dobro pripravljeni, saj so v osmi izvedbi Letnega kina Minoriti pripravili pester program, ki bo ponudil najzanimivejšo bero aktualne filmske sezone.

Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor

Sobotna projekcija kultne britanske folk grozljivke iz leta 1973 z legendarnim Christopherjem Leejem v glavni vlogi je ob praznovanju 40. obletnice doživela končno verzijo, ki jo je požegnal tudi režiser Robin Hardy, deset let kasneje pa še restavrirano izdajo v izpiljeni 4K različici – ki si jo bo zdaj mogoče ogledati tudi v Minoritih.

Naslednja sobota bo namenjena projekciji letošnjega filma Furiosa: Del sage Pobesneli Max režiserja Georga Millerja, teden dni pozneje pa lani izdanemu italijanskemu filmu Jutri je nov dan režiserke Paole Cortellesi ter slovenskemu kratkemu predfilmu Feminističnega filmskega festivala FeFi, namenjenemu spominu nekdanjih delavk tovarne Labod v Krškem.

Zadnja julijska sobota bo v znamenju japonske projekcije Fant in čaplja v režiji Hayao Miyazaki, oskarjevca v kategoriji najboljših animiranih celovečercev, ter predfilma Mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation Hecne pesmice, ki je nastal po istoimenski knjigi Alenke Bervar.

Avgust bodo odprli z biografsko glasbeno dramo o Bobu Marleyju ter predfilmom Centra plesa Maribor, ki bo predstavil kratki plesni film Yugo Manchester, drugo avgustovsko soboto pa bodo posvetili filmu srbskega igralca in režiserja Dragana Bjelogrlića Varuhi formule, 17. avgusta pa bo na vrsti projekcija filma Priscilla v režiji Sofie Coppole.

Letni kino Minoriti se bo 24. avgusta zaključil z mariborsko premiero slovenskega filma V mojih sanjah rase vsako noč drevo, po kateri bodo v sodelovanju z Društvom režiserk in režiserjev Slovenije in Mednarodnim festivalom dokumentarnega filma Dokudoc pripravili še pogovor z avtorjem Vidom Hajnškom, ki ga bo vodil Bojan Labovič.

Gre za poetični dokumentarni mozaik odročne haloške pokrajine in njenih ljudi, ki skozi prepletanje individualnega in kolektivnega premišljuje o sočasnem obstoju različnih, a v Halozah skupaj vtisnjenih spominov. Izhodišče za filmsko pripoved so fotografije in delo Stojana Kerblerja, poezija avtorjevega dedka Franceta Forstneriča in pripovedi haloških protagonistov različnih generacij.

Letni kino Minoriti že osmo leto zapored pripravljajo Lutkovno gledališče Maribor, Kulturna četrt Minoriti in Društvo za razvoj filmske kulture Maribor.
VIR: STA

Trinajsta tekma Slovenije na velikih tekmovanjih je postregla z borbeno predstavo Kekovih fantov, ki so močno favorizirane Portugalce pripeljali vse do enajstmetrovk, tudi sami pa zapravili izjemno priložnost za zmago v podaljšku. Na koncu pa se je trinajstica izkazala z nesrečno. A vseeno so fantje na čelu s selektorjem Matjažem Kekom dosegli neverjeten uspeh na letošnjem evropskem prvenstvu.

Na uspešno vodenje slovenske reprezentance se je odzvala tudi mariborska občina. “Borbenost in srčnost na igrišču sta navdihnili celotno Slovenijo, ki je z vami trepetala do zadnje sekunde. Kljub dežju se je tudi na Grajskem trgu zbralo več kot 500 glasnih navijačev naše reprezentance,” so zapisali v objavi na družbenem omrežju Facebook in se zahvalili fantom za nepozabne trenutke in ponos.

Velik doprinos slovenskemu nogometu 

Poklon in čestitke pa so namenili tudi Matjažu Keku: “Poseben poklon in čestitke gredo našemu someščanu, odličnemu strategu, selektorju gospodu Matjažu Keku. Za predano vodenje in ves doprinos slovenskemu nogometu mu bo župan Mestne občine Maribor podelil mestni pečat.”

Trinajsta tekma Slovenije na velikih tekmovanjih je postregla z borbeno predstavo Kekovih fantov, ki so močno favorizirane Portugalce pripeljali vse do enajstmetrovk, tudi sami pa zapravili izjemno priložnost za zmago v podaljšku. Na koncu pa se je trinajstica izkazala z nesrečno. A vseeno so fantje na čelu s selektorjem Matjažem Kekom dosegli neverjeten uspeh na letošnjem evropskem prvenstvu.

Na uspešno vodenje slovenske reprezentance se je odzvala tudi mariborska občina. “Borbenost in srčnost na igrišču sta navdihnili celotno Slovenijo, ki je z vami trepetala do zadnje sekunde. Kljub dežju se je tudi na Grajskem trgu zbralo več kot 500 glasnih navijačev naše reprezentance,” so zapisali v objavi na družbenem omrežju Facebook in se zahvalili fantom za nepozabne trenutke in ponos.

Velik doprinos slovenskemu nogometu 

Poklon in čestitke pa so namenili tudi Matjažu Keku: “Poseben poklon in čestitke gredo našemu someščanu, odličnemu strategu, selektorju gospodu Matjažu Keku. Za predano vodenje in ves doprinos slovenskemu nogometu mu bo župan Mestne občine Maribor podelil mestni pečat.”

Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, ponuja številne znane turistične znamenitosti, kot so Pohorje, Ljudski vrt in najstarejša trta na svetu. Vendar pa okolica Maribora skriva tudi mnoge manj znane, a čudovite kotičke, ki so vredni obiska. Tukaj je nekaj priporočil za raziskovanje skritih biserov v okolici Maribora.

Mariborski otok

Mariborski otok je čudovit naravni park na reki Dravi, kjer se lahko sprostite in uživate v naravi. Otok je znan po svoji bogati flori in favni, prav tako pa je priljubljen med domačini za sprehode, piknike in rekreacijo.

Vinogradi v Svečini

Vinogradi v Svečini, ki ležijo severno od Maribora, ponujajo čudovit razgled na gričevnato pokrajino, obdano z vinogradi. Tu lahko obiskovalci uživajo v degustacijah vina v lokalnih vinskih kleteh in raziskujejo slikovite vinske poti. Eden izmed najbolj znanih krajev v Svečini je srčkasta cesta, ki je postala priljubljena turistična točka zaradi svoje unikatne oblike.

Botanični vrt Univerze v Mariboru

Ta botanični vrt, ki se nahaja v Pivoli, je eden skritih draguljev regije. Obiskovalci lahko raziskujejo različne rastlinske zbirke. Vrt je odlična destinacija za ljubitelje narave in fotografije.

Pohodniške poti na Pohorju

Čeprav je Pohorje znano predvsem po svojih smučiščih, ponuja tudi številne manj znane pohodniške poti, ki vodijo skozi neokrnjeno naravo. Poti, kot so Pot k Črnemu jezeru ali pot na Lovrenška jezera, ponujajo miren pobeg iz mestnega vrveža in čudovite razglede na okoliško pokrajino.

Grad Rače

Grad Rače, ki se nahaja približno 15 kilometrov južno od Maribora, je manj znan, a zelo zanimiv grad. Njegova zgodovina sega v 14. stoletje, danes pa je preurejen v kulturni center, kjer potekajo različne prireditve, razstave in poroke. Okoli gradu se razprostira čudovit park, ki je idealen za sprehode.

Sv. Urban nad Mariborom

Sveti Urban je hrib z vinogradi, ki se nahaja severovzhodno od Maribora. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Urbana, ki ponuja čudovit razgled na Maribor in okoliške vinograde. To je priljubljena izletniška točka za pohodnike in ljubitelje vina.

Zgornja Kungota

Zgornja Kungota je kraj v bližini Maribora, znana po svoji lepoti in miru. Tu lahko obiščete lokalne vinske kleti, uživate v čudovitih razgledih in se sprostite v naravi. Ena izmed najbolj priljubljenih aktivnosti je kolesarjenje po slikovitih vinskih cestah.

Raziskovanje teh skritih kotičkov v okolici Maribora vam bo omogočilo, da odkrijete naravne lepote, kulturne znamenitosti in lokalno gostoljubnost, ki jih ponuja ta regija.

Maribor, drugo največje mesto v Sloveniji, ponuja številne znane turistične znamenitosti, kot so Pohorje, Ljudski vrt in najstarejša trta na svetu. Vendar pa okolica Maribora skriva tudi mnoge manj znane, a čudovite kotičke, ki so vredni obiska. Tukaj je nekaj priporočil za raziskovanje skritih biserov v okolici Maribora.

Mariborski otok

Mariborski otok je čudovit naravni park na reki Dravi, kjer se lahko sprostite in uživate v naravi. Otok je znan po svoji bogati flori in favni, prav tako pa je priljubljen med domačini za sprehode, piknike in rekreacijo.

Vinogradi v Svečini

Vinogradi v Svečini, ki ležijo severno od Maribora, ponujajo čudovit razgled na gričevnato pokrajino, obdano z vinogradi. Tu lahko obiskovalci uživajo v degustacijah vina v lokalnih vinskih kleteh in raziskujejo slikovite vinske poti. Eden izmed najbolj znanih krajev v Svečini je srčkasta cesta, ki je postala priljubljena turistična točka zaradi svoje unikatne oblike.

Botanični vrt Univerze v Mariboru

Ta botanični vrt, ki se nahaja v Pivoli, je eden skritih draguljev regije. Obiskovalci lahko raziskujejo različne rastlinske zbirke. Vrt je odlična destinacija za ljubitelje narave in fotografije.

Pohodniške poti na Pohorju

Čeprav je Pohorje znano predvsem po svojih smučiščih, ponuja tudi številne manj znane pohodniške poti, ki vodijo skozi neokrnjeno naravo. Poti, kot so Pot k Črnemu jezeru ali pot na Lovrenška jezera, ponujajo miren pobeg iz mestnega vrveža in čudovite razglede na okoliško pokrajino.

Grad Rače

Grad Rače, ki se nahaja približno 15 kilometrov južno od Maribora, je manj znan, a zelo zanimiv grad. Njegova zgodovina sega v 14. stoletje, danes pa je preurejen v kulturni center, kjer potekajo različne prireditve, razstave in poroke. Okoli gradu se razprostira čudovit park, ki je idealen za sprehode.

Sv. Urban nad Mariborom

Sveti Urban je hrib z vinogradi, ki se nahaja severovzhodno od Maribora. Na vrhu hriba stoji cerkev sv. Urbana, ki ponuja čudovit razgled na Maribor in okoliške vinograde. To je priljubljena izletniška točka za pohodnike in ljubitelje vina.

Zgornja Kungota

Zgornja Kungota je kraj v bližini Maribora, znana po svoji lepoti in miru. Tu lahko obiščete lokalne vinske kleti, uživate v čudovitih razgledih in se sprostite v naravi. Ena izmed najbolj priljubljenih aktivnosti je kolesarjenje po slikovitih vinskih cestah.

Raziskovanje teh skritih kotičkov v okolici Maribora vam bo omogočilo, da odkrijete naravne lepote, kulturne znamenitosti in lokalno gostoljubnost, ki jih ponuja ta regija.

Zveza prijateljev mladine Maribor ima ta teden veliko dejavnosti, na katere vabijo otroke in mladostnike.

Poglejmo, kaj je na voljo v tem tednu

Tematske delavnice za otroke od šestega leta starosti:

1. 7. do 5. 7. 2024
Zabavna angleščina

Na interaktivno zasnovanih, zabavnih učnih urah angleškega jezika se bodo seznanili z osnovami angleščine, spoznavali nove besede in jih povezovali v samostojne stavke. Vsebine delavnic so zanimive, dinamične in v ospredje postavljajo pogovarjanje v angleškem jeziku.
(Špela Logar, Spela’s english)

Potepanja po mestu:

2. 7. 2024
9:00–13:00

Gobarjenje

Odpravili se bomo na Mariborsko Pohorje in pod budnim očesom mentorja nabirali užitne gobe. Ne pozabi košarice.
(Gobarsko društvo Lisička)

3. 7. 2024
9:00–13:00
(Z)mešana sreda

Radio nas spremlja povsod. Mi pa bomo v živo obiskali Totega, ter z radovednostjo spoznavali poklic radijca.
(Toti Radio)

4. 7. 2024
9:00–13:00
Druženje pod krošnjami

Ko udari vročina, se radi skrijemo v senco. Ta dan se bodo družili na Doživljajskem igrišču, polnem doživetij.
(Doživljajsko igrišče)

5. 7. 2024
9:00–13:00
Športamo kot študentje

ZePeeMovci skrbijo za duha in telo. Svoje mišice bodo trenirali v fitnesu pod oblaki, med študentskimi zidovi.
(Študentski domovi Maribor)

Sredin izlet:

3. 7. 2024
8:30–16:00
Mali grofje celjski

Z vlakom se bodo odpravili v Celje in obiskali Hermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji. Nato se bodo vodeno sprehajali med mestnimi znamenitostmi in igrali, si privoščili kak sladoled in pozdravili živali v Tropski hiši.

Mladinski počitniški program

je namenjen mladostnikom, starim 15 let in več. Za mesec julij in avgust je ZPM Maribor pripravila več dejavnosti, ki jih bodo lahko mladostniki počeli. Kaj vse je na voljo, je na povezavi TUKAJ.

Kot smo poročali pred dnevi so lani na ulici Moše Pijada v Mariboru vzpostavili plačljivo parkiranje in uredili parkirna mesta, vendar so ta danes zanemarjena in zaraščena. Zdaj so nam odgovorili v Nigradu, kjer pojasnijo zakaj je tako.

Za urejenostjo parkirišča na Ulici Moše Pijade je zadolženo Javno podjetje Nigrad iz Skupine JHMB.

“Preteklo daljše deževno obdobje je povzročilo nenavadno hitro in bujno rast rastlin. Sodelavci Nigrada se že nekaj časa trudijo z odstranjevanjem prekomerne rasti vegetacije in košenjem na vseh javnih površinah. Pravkar so zaključili s košnjo in odstranitvijo prekomerne rasti vegetacije ob parkirišču na predelu Smetanove ulice,” so pojasnili za Lokalec.si

Dodali so še: “Lokacijo ob parkiriščih na Ulici Moše Pijade bodo uredili v najkrajšem možnem času, predvidoma do konca tega tedna. Prosimo za strpnost in razumevanje, sodelavci Nigrada pa se bodo potrudili, da dela opravijo čim hitreje in učinkoviteje.”

Na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije bo od jutri, 2. julija, do petka, 12. julija, na ogled na voljo edinstvena razstava Red Bull Illume.

Gre za svetovno razstavno turnejo, ki poteka že več kot desetletje in združuje neverjetno delo fotografov in ustvarjalcev vsebin z vsega sveta. Obiskovalci mariborskega Europarka bodo kmalu na osrednjem prireditvenem prostoru lahko občudovali 50 najboljših fotografij, ki prikazujejo največje svetovne podobe pustolovskih in akcijskih športov.

FOTO: Red Bull Illume

Razstava na inovativnih svetlobnih panojih

Red Bull Illume je največje svetovno tekmovanje v ustvarjanju fotografij s področja pustolovskih in akcijskih športov. Razstava prikazuje najbolj ustvarjalne in očarljive podobe na svetu, hkrati pa osvetljuje strast, življenjski slog in kulturo fotografov, ki so jih posneli. Biti okronan za skupnega zmagovalca Red Bull Illume med fotografi pomeni izjemno čast. Posebnost razstave je tudi to, da so fotografije nameščene na inovativnih svetlobnih panojih v velikosti 2 x 2 metra, ki kakovostnim fotografijam vdahnejo novo življenje. Razstavo v Europarku si skupaj s prijatelji in družino lahko ogledate brezplačno.

Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

Direktor družbe Nigrad Tomaž Kavnik je obvestil Nadzorni svet družbe Nigrad, da bo s 1. 8. 2024 zapustil mesto direktorja zaradi novih kariernih priložnosti in ciljev. Govorili smo s predsednikom Nadzornega sveta Gregorjem Fickom, ki je povedal več o delu Kavnika in kakšnega naslednika direktorja potrebuje Nigrad.

Tomaž Kavnik vse do 1. 8. 2024 vodi družbo Nigrad, nato pa odhaja. Kaj to pomeni za Nigrad, ki je po besedah Gregorja Ficka pod vodstvom Kavnika izboljšal svoj položaj, je za naš medij povedal prav Ficko. Pa tudi, kakšen bo postopek iskanja novega direktorja in kakšnega človeka želijo na vodstvenem položaju.

Ob sinočnjem zaključku Festivala Lent je spregovoril tudi direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. Tako Vladimirju Rukavini, direktorju Narodnega doma Maribor, kot tudi mnogim drugim, se je izpolnila ena izmed želja. Ponovno se je nekaj dogajanja odvilo na samem Lentu. A kaj bo naslednje leto, bodo želje o Glavnem odru na Dravi morale ugasniti?

Na Lentu se je odprlo novo prizorišče za Festival Lent. Oder pri Stari Trti, ki je postavljen na obnovljenem, sicer ne v celoti, Lentu, v bližini Hiše Stare trte, na samem trgu ob Hiši Stare trte pa novo veliko zbirališče pred odrom. Oder je ob Dravi, obrnjen proti trgu. Oder KMŠ, ki je stal na terasi Mariboxa, je bil letos v neposredni bližini Lenta. Pomembna sprememba lokacije in predvsem usmerjenosti pa je doživel Jurčkov Večerov oder, ki je ostal blizu Vodnega stolpa, pomaknjen za nekaj metrov in obrnjen tako, da so nastopajoči gledali proti cesti in zelenici, publika pa, ki je lahko stala na stopnicah, pločniku in cesti ter gledala naravnost na oder, pa je bila lahko res blizu. In to je marsikoga spomnilo na nekdanjo postavitev Glavnega odra, ki je sicer “plaval” ob Vodnem stolpu.

Rukavina je poudaril: “Vse, kar smo planirali, smo si zastavili. Vreme je bilo z nami, sponzorji so bili z nami. Na koncu še država je bila z nami, ker bo pomagala Narodnemu domu. Predvsem so bili z nami obiskovalke in obiskovalci, ki so trumoma drli na Lent, pa ne samo na Lent, bili so praktično prisotni po vsem mestu, od parka pa do Lenta. Mesto je živelo v enem lepem utripu. Ljudje so lentali, to je bilo to, kar smo želeli, kar smo pričakovali. In ko oni to počnejo, smo mi najbolj srečni.”

Država je pomagala, “kar nam je dalo lažje za dihati”

“Država je pomagala,” je dejal Rukavina in dodal: “Svetniki Svobode v mariborskem mestnem svetu so spodbudili Občino, da so dali predlog, da se po 67. členu dofinancira Narodni dom. In ta stvar je potem šla skozi. Kako so to storili, kako so lobirali, ne vem. A stopili so skupaj. Maribor na nek način z ostalimi. In smo prišli do tega, da smo dobili 120 tisoč denarja dodatnega. Kar nam je dalo lažje za dihati. A to ni samo za Festival Lent. Treba je vedeti, da Narodni dom organizira okrog 2000 prireditev letno. Da smo do zdaj dobili od ministrstva za kulturo za Festival Lent 47.000 evrov, kar je nič proti temu obsegu. Zaradi tega smo zdaj zelo veseli, da se je ta stvar pokrila.” Pri tem pa je dodal: “Upamo, da bo tako tudi v prihodnosti.”

“No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.”

“Upamo, da bo Mestna občina Maribor v prihodnosti malo bolj segla v žep kot s 170.000 evri. Da bomo sigurnejši. Imeli smo srečo, ni deževalo niti en dan, razen ponoči. Če bi dva dni deževalo, bi se, recimo po mariborsko, peljali, ker ne bi prodali toliko vstopnic, kot smo jih prodali. Ampak konec dober, vse dobro. Za drugo leto pa upam, da bo v novem proračunu seveda več denarja. Če gledamo Festival Lent, je vreden milijon evrov, brez Artkampa, ki je vreden še dodatnih 130 (tisoč). No, ta milijon, od tega je dalo mesto 170 tisoč, ostalo smo morali ustvariti sami. Kar je za nas težko in dosti.” In primerjal s Festivalom Ljubljana: “Festival Ljubljana osem milijonov, od tega direktnega denarja pet milijonov evrov mesto Ljubljana, ostalo vstopnice in seveda sponzorji, ki jih je seveda neprimerno lažje dobiti v Ljubljani.”

Kaj pa sama vsebina letošnjega Festivala Lent?

Na nekaterih prizoriščih stalnica z nastopajočimi, na samem Glavnem odru pa letos izjemen izbor nastopajočih, takih, ki sežejo v sam vrh. Rukavina pritrjuje temu in razlaga: “Res je, velike zasedbe, naredili smo to zanalašč. Predvsem zaradi tega, ker se nam zdi, da na tak oder to spada, malo smo seveda eksperimentirali, na koncu nam je občinstvo vrnilo vse. Folkart, štirje kontinenti. Poglejmo, kaj vse smo v Mariboru imeli – pa ne samo v Mariboru, stvar je v tem, da vse te skupine potujejo po Sloveniji. Upamo, da jih bo enkrat vzela tudi Ljubljana. Sploh jih ne ponujamo drago. Če že pridejo sem, zakaj jih ljudje ne bi dobili. In tako naprej. Torej 33 držav, ne vem, 22 prizorišč, 250 dogodkov, večjih, ko govorimo. O ljudeh? Tisti, ki je hodil po Mariboru, je videl, da jih je ogromno. Ker tudi vsi tisti, ki so se sprehajali po promenadi, so bili deležni kulture.”

“Narediti se da še marsikaj. Kako pa se bo to storilo, je stvar našega ustanovitelja.”

Rukavina je ob razmišljanju o tem, kako tujci vidijo Maribor v času Festivala Lent, ko ob svojem obisku Maribora med festivalom hvalijo mesto, dejal, da je Maribor najlepši med Festivalom Lent, saj ga “malo našminkajo”, a da se da narediti še marsikaj. “Kako pa se bo to storilo, pa je seveda stvar našega ustanovitelja. Naša stvar pa so predvsem programi, na katerih delamo.”

Želja, da se Glavni oder na Dravi vrne, ostaja, toda …

Nekaj načrtov za naprej je znanih, je še dejal Rukavina, a ob tem se sprašuje, ali bodo imeli Glavni oder na Dravi ali ne. Vedo, kaj bi radi, imeli, a pravi, da je odvisno od denarja in od tega, ali bo Glavni oder in kje bo. K odru ob Dravi bi šlo 4.000 obiskovalcev na tribune, “tukaj, na Trg Leona Štuklja samo dva pa pol in težko je doseči neko ekonomsko vzdržnost pri tako malem številu ljudi”.  A kako razmišljati o odru na Dravi, ko pa je Mestna občina Maribor na svoji spletni strani objavila namero o prodaji jeklenih pontonov, na katerih bi sicer stal Glavni oder na Dravi? “Meni se ne zdi pametno, a ne bom komentiral tega, kar počne občina. Mi delamo programe, ostale stvari pa vprašajte njih,” je odvrnil Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, kjer že 33 let organizirajo Festival Lent in se prilagajajo vsakoletni situaciji.

O nameri za prodajo 13 jeklenih pontonov, ki jih namerava Mestna občina Maribor prodati kot celoto, smo poslali vprašanja tudi na Mestno občino Maribor. Ko dobimo odgovore, bomo o tem poročali.

Delničarji družbe Elektro Maribor d. d. so se 28. junija 2024 sestali na 31. redni seji skupščine družbe, kjer je bilo zastopanega 85,46 % osnovnega kapitala.

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom in revidiranim konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2023 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Maribor d.d. in skupine Elektro Maribor za poslovno leto 2023 ter s prejemki članov vodenja in nadzora, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2023.

Družba Elektro Maribor, je poslovno leto 2023 uspešno zaključila, s pozitivnim čistim poslovnim izidom v višini 6,2 mio EUR.

Konec leta 2023 je bilo v družbi 767 zaposlenih. Skladno z razvojnim načrtom je družba v letu 2023 realizirala najvišja investicijska vlaganja do sedaj v vrednosti 37,2 mio EUR.

Konec leta 2023 je imela družba 17.227 km elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55,7 % podzemnih vodov in 74,4 % izoliranih vodov.

Število uporabnikov, priključenih na distribucijsko omrežje, je konec leta 2023 znašalo 225.955. Število proizvajalcev je v letu 2023 znašalo 12.705 in se je glede na preteklo leto povečalo za 47 %, od tega je največ samooskrb.

V letu 2023 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo, ki jih je bilo za 78 % več kot leto prej.

V letu 2023 so izdali 31.201 soglasje in pogodbo za priključitev, kar je za 37 % več kot leto prej. Konec leta 2023 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih že za 379 MW proizvodnih virov, od tega 11.122 individualnih samooskrb.

Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3.362 MW, kar je za 47 MW več kot v preteklem letu. Distribuirali so 2.177 GWh električne energije, kar je za 4,6 % manj kot leto prej.

Na skupščini je bil izglasovan predlog, da se bilančni dobiček v višini 2.000.718,12 EUR deli za izplačilo dividend.

Skupščina je podelila razrešnico za leto 2023 predsednici uprave in članom nadzornega sveta družbe, ki so to funkcijo opravljali v letu 2023 in so na tej funkciji tudi na dan odločanja skupščine.

Skupščina se je seznanila s Politiko prejemkov organa vodenja v družbi in v odvisnih družbah v skupini Elektro Maribor.

Doživljajsko igrišče v Malem betnavskem gozdu bo v juliju postalo pravljično prizorišče, kjer bodo otroci in odrasli lahko uživali v pripovedovalskih nastopih Simone Kopinšek, Alenke Spacal in Andreje Borin.

Program za julij:
Torek, 2. julij @ 18:00 – Simona Kopinšek: V deželi Trniparum (Pravljični Nevsakdan)
Torek, 9. julij @ 18:00 – Alenka Spacal: Pravljice z Bajalko
Torek, 16. julij @ 18:00 – Simona Kopinšek: Staro Drevo
Torek, 23. julij @ 18:00 – Andreja Borin: V Škratovski Vasi

Več informacij:
MKC Koledar

Pravljični torki se bodo ponovno nadaljevali 13. avgusta in potekajo v sodelovanju z Doživljajskim igriščem, ki ga upravlja Zavod Igrišče Maribor. Vsak dogodek je zasnovan tako, da ponuja edinstveno doživetje, ki spodbuja domišljijo in povezuje obiskovalce skozi moč zgodb. Vabljeni vsi, ki želite obogatiti svoje poletne večere z magičnimi zgodbami in druženjem v naravi.

 

Govorili smo za zaposlenimi v Zavetišču za živali Maribor, ki so nam povedali, da si ljudje delo v zavetišču pogosto predstavljajo drugače, kot dejansko je.

Kaj vas je pripeljalo do dela v zavetišču za živali?

Do dela v zavetišču te v glavnem pripelje želja po delu z živalmi, torej pomagati tistim, ki so ostale brez svojega doma, saj so morda nekomu nezaželene ali pa so bile zaradi slabega ravnanja odvzete.

Kakšen je vaš vsakdanjik pri delu z živalmi, kot so mucke in psi?

Ljudje si delo v zavetišču pogosto predstavljajo drugače, kot dejansko je. Naš vsakdanjik se v veliki meri vrti okoli čiščenja in razkuževanja namestitvenih prostorov in pripomočkov. V sezoni mačjih mladičev pa velik del dneva namenimo hranjenju mladičev in dajanju terapij. Ko so nujna opravila končana, sprehajamo pse, vodimo oglede za potencialne posvojitelje, urejamo okolico in opravljamo terensko delo. Delo v zavetišču je zelo dinamično in zahtevno ter ga nikoli ne zmanjka.

Kateri so največji izzivi, s katerimi se soočate pri svojem delu, in kako jih premagujete?

Največji izziv je vsekakor najti odgovorne domove za zapuščene živali, predvsem za odrasle in starejše pse ter mačke. Pri mladičih tega problema skorajda ni, saj se hitro najdejo posvojitelji. Vsako leto se soočamo tudi z velikim številom zapuščenih mačjih mladičev in premalo namestitvenih prostorov. Zato smo pogosto prisiljeni improvizirati, »čarati« in se truditi najti vedno boljše rešitve za namestitev in kakovostno oskrbo za mladiče.

Ali lahko delite kakšno posebno zgodbo o eni izmed živali v zavetišču, ki vam je še posebej pri srcu?

Vsaka žival nosi svojo zgodbo in krivično bi bilo izpostaviti le eno. S posvojitelji ostanemo v stikih tudi po posvojitvi in najlepše je, ko prejmemo fotografije kosmatincev iz njihovih novih domov. Te slike nas spomnijo na njihovo bivanje pri nas, na vse izzive, težave, veselje in smeh, ki so nam ga prinesli, včasih pa tudi kakšno solzico žalosti, ko smo nestrpno čakali dan, ko bodo zapustil zavetišče.

Kako se počutite, ko vidite živali, ki so bile zapuščene ali zlorabljene, in kako jim pomagate, da ponovno zaupajo ljudem?

Vsaka zgodba se začne s težkim občutkom nemoči in žalosti. Pogosto se vprašaš, zakaj sploh nekateri ljudje lahko imajo »hišne ljubljenčke«, namreč popolnoma vsak lahko ima žival, če ima urejene pogoje zanjo ali ne.
Včasih kak delček pretekle zgodbe spoznaš, sploh v primerih odvzete živali s strani veterinarske inšpekcije ali oddane živali v zavetišče s strani lastnika. Pri najdenčkih, kjer lastnik ni znan, pa ne veš ničesar – niti kako in kje je žival bivala niti zakaj je nihče ne pogreša.

Za večino teh živali je sprejem v zavetišče šok. Nekatere potrebujejo več časa, druge manj, da začnejo zaupati. Ko spoznajo, da smo mi tisti, ki jih hranimo, sprehajamo in skrbimo zanje, se nam počasi začnejo odpirati, zaupati in kazati svoj pravi značaj. Neverjetno je, kako malo je v resnici treba, da te žival vzljubi in ti začne zaupati, ter kako veliko ljubezni ti vrne
nazaj.

Katere so najpogostejše zmote, ki jih imajo ljudje o živalih v zavetiščih, in kako bi radi to spremenili?

Najpogostejše zmote, ki jih imajo ljudje o živalih v zavetišču, vključujejo prepričanje, da so v zavetišču le psi z vedenjskimi težavami ali nevarni psi, ter strah, da odraslih psov in mačk ni mogoče prilagoditi njihovih željam.

Treba je vedeti, da je vsaka žival specifična. Ne osredotočamo se izključno na izgled ali starost, temveč na karakter živali in če smo ji sposobni nuditi pogoje za bivanje. Prav tako se moramo zavedati, da če nimamo potrebnega znanja o vedenju živali in njihovi vzgoji, lahko hitro pride do težav.

V zavetišču imate možnosti žival predhodno spoznati, nihče pa ne bo jezen, če se ne odločite za posvojitev, če ugotovite, da ji ne morete nuditi tistega, kar potrebuje. Ravno to je bistvo odgovornega skrbništva – zavedati se potreb živali in lastnih zmogljivostih, da preprečimo nepotrebno trpljenje živali ali sebi.

Želimo si, da bi ljudje dali živalim priložnost, ne glede na njihova leta ali izgled. Namesto strahu, da bi prehitro ostali brez živali, ker je le ta »stara«, je bolje pomisliti, kako je živali, ki bo zaradi starosti ali določenega zdravstvenega stanja do smrti ostala v zavetišču, ki bi naj bil le njen prehodni dom.

Kako skrbite za dobro počutje živali v zavetišču in katere aktivnosti so najbolj priljubljene med njimi?

Za dobro počutje živali skrbimo predvsem s crkljanjem, sprehodi, igro, dobro hrano, svežo vodo, mehkimi ležišči in veterinarsko oskrbo. Tukaj je treba izpostaviti prostovoljne sprehajalce, ki pomagajo, da se vsi psi vsakodnevno sprehodijo, prostovoljce, ki pomagajo pri oskrbi muc in vse tiste, ki z donacijami hrane, ležišč, igrač in drugih pripomočkov pomagajo pri kakovostnejšemu bivanju živali. Psom so gotovo najljubše aktivnosti sprehod, igra in cartanje. Muce preprosto obožujejo sončenje, igro in cartanje, kadar jim paše.

Kako se spopadate s trenutki, ko žival ne najde doma dlje časa? Kaj vas motivira, da vztrajate pri svojem delu?

Ko žival dlje časa ne najde doma, to prinese občutke žalosti in razočaranja. Osredotočamo se na to, da žival predstavimo skozi naše oči, ljudi poskušamo prepričati, da vidijo in začutijo to, kar vidimo in čutimo mi. Včasih traja dolgo, da najdemo pravega posvojitelja, vendar nikoli ne obupamo.

Kako lahko lokalna skupnost in posamezniki pomagajo zavetišču, bodisi z donacijami, prostovoljnim delom ali kako drugače?

Lokalna skupnost in posamezniki lahko našemu zavetišču pomagajo na več načinov. Največjo pomoč predstavljajo odgovorne posvojitve živali, saj le s posvojitvami lahko nadaljujemo z našim delom reševanja in skrbi za druge živali v stiski. Kdor pa ne more (več) posvojiti, lahko ogromno prispeva z ozaveščanjem drugih. Povečanje zavedanja o odgovornem lastništvu, o pomembnosti posvajanja iz zavetišča ter sterilizacije in kastracije psov in mačk je ključnega pomena.

V »idealnem« svetu, kjer bi bili vsi lastniki odgovorni in bi skrbeli za svoje živali, zavetišča ne bi potrebovala donacij in prostovoljcev.

Katere so največje radosti in zadovoljstva, ki jih doživljate pri delu v zavetišču za živali?

Gotovo je največja sreča, ko ti žival, za katero skrbiš in se trudiš, vrača ljubezen, ki jo daješ. Vsekakor pa si resnično zadovoljen, ko gre žival iz zavetišča novemu boljšemu življenju
naproti.

Kako vpliva vaše delo na vaše osebno življenje in kaj bi svetovali tistim, ki razmišljajo o delu v zavetišču za živali?

Delo v zavetišču močno vpliva na osebno življenje – jezo, misli, veselje in tudi žalost včasih neseš domov. To delo se prepleta s celotnim tvojim življenjem in je del vsakdana. Če na to nisi pripravljen, potem morda takšno delo ni zate. Tistim, ki razmišljajo o delu v zavetišču, bi svetovali, da poskusijo to delo na lastni koži – najboljši način za to je prostovoljno delo v lokalnem zavetišču. Tako se bodo lahko zares prepričali, ali jim to delo ustreza.

Delo v zavetišču za živali ni le služba, temveč način življenja, ki zahteva stabilnost, sočutnost in predanost. Pomembno je imeti jasno sliko o tem, kaj takšno delo dejansko vključuje, in biti pripravljen na vse.

Novosadski Big band in člani zbora in orkestra Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so ponovno pokazali, kakšen spektakel znajo narediti. Tokrat so postregli z disco opero na Glavnem odru letošnjega Festivala Lent.

Velik projekt pa ni vključeval samo izjemnih priredb svetovno znanih pesmi, ampak tudi veliko disko kroglo, ki se je vrtela pod obodom odra na Trgu Leona Štuklja in že ves dan napovedovala, kaj bo zvečer na odru.

Bolj svetleče ni šlo, vse se je svetilo, na vrhu pa velika disko krogla.

Začeli so z venčkom znanih pesmi in takoj pokazali, da ne bodo samo rutinirano odigrali in zapeli nekaj pesmi, ampak da so zavihali rokave in naredili ogromen projekt. In prepričali publiko.

Ne smemo pozabiti, novosadski Big band ter zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad so že bili v Mariboru z rock opero, ki je bila takrat prav tako paša za ušesa in oči, zato so bila pričakovanja za včerajšnji večer na Trgu Leona Štuklja velika in upravičena.

Priredbe pesmi so bile vrhunske, mogočne, jagodni izbor hitov, ki so nastali v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pesmi, ki so jih po njenem nastanku peli mnogi in jim dodajali nekaj sebe s tem, ko so jih priredili. In to so naredili tudi simfoniki iz Novega Sada. Pevci in pevke so ob tem še nagovarjali publiko in koketirali z njo ravno toliko, kot je bilo potrebno, da je ta ostala sproščena, obenem pa polna dobre volje.

In bolj kot se je bližal konec, težje je sedela na stolih. No, tisti obiskovalci, ki so bili ob strani in ves čas stali, zagotovo niso bili na miru, ampak so plesali, nekateri skorajda ves čas.  Na koncu so plesali skorajda vsi, saj so z odra pri zadnjih pesmih pomahali, da je čas, da se vstane in zapleše. In to je publika na sediščih končno tudi storila.

Disko je tako ali tako glasbena zvrst, ki te ne pusti ravnodušnega, sploh pa ne pesmi, ki so včeraj odmevala na Glavnem odru. Slišali smo pesmi Michaela Jacksona, Abbe, Boney M, Wild Cherry, Bee Gees, Donne Summer, Stevieja Wonderja, Quincyja Jonesa in mnogih drugih. Že prvi venček pesmi je pokazal, da ni zavor in da je nabor pesmi bogat in izjemen.

Na odru so bili : Zbor in orkester Opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad, Big band Novi Sad ter dirigent Fedor Vrtačnik. Peli so Bojana Stamenov, Nevena Reljin, Zoran Šandorov, Disco Sisters, članice zbora opere Srbskega narodnega gledališča Novi Sad. Pa še >Gabor Bunford, tenor saksofon, in Dragan Kozarčić, trobenta.

Lani so na ulici Moše Pijada v Mariboru vzpostavili plačljivo parkiranje in uredili parkirna mesta, vendar so ta danes zanemarjena in zaraščena.

Stanovalci so razočarani in menijo, da bi se ob plačilu parkirnine moralo zagotoviti tudi redno vzdrževanje.

Kljub pričakovanjem, da bodo urejena parkirna mesta izboljšala kakovost bivanja, je situacija zdaj daleč od tega, kar so obljubljali.

Sprašujejo se, kako je to mogoče? Vejevje namreč zakriva precejšni del parkirnih prostorov. Obrnili smo se na Mestno občino Maribor in JHMB. Odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

Če imate zanimivo zgodbo za nas nam pišite na info.bktv@gmail.com.

Mestna občina (MO) Maribor si prizadeva za aktivno preživljanje prostega časa na prostem za vse generacije, zato smo pristopili k pomembnim investicijam za vzpostavitev in nadgradnjo javnih igral in prisluhnili potrebam občank in občanov za vzpostavitev površin, namenjenih rekreaciji.

MO Maribor ob že urejenih 26 novim igriščem, načrtuje vzpostavitev štirih novih znotraj različnih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Igrala, ki so bila umaknjena iz Mestnega parka bodo tako umeščena na štiri lokacije v mestu, poleg igral bo nameščena tudi nova urbana oprema, kot so koši za smeti, klopi, stojala za kolesa in informacijske table. Skupna vrednost urbane opreme za nova igrišča znaša 2.300 EUR, so sporočili iz Mestne občine Maribor.

Nova igrišča bodo na naslednjih lokacijah:

– Macunova ulica, MČ Radvanje,
– Ul. Frana Kovačiča, MČ Tabor,
– KS Bresternica – pri stari šoli,
– Center Gustav Šilih, MČ Tabor.

Otvoritev novih igrišč je previdena v juliju 2024.

Nadgradnja igrišč z vadbenimi napravami

Poleg vzpostavitve novih igrišč bodo tudi obstoječa deležna nekaj prenove. Na MO Maribor se zavedamo tudi pomena vključevanja starejših in gibalno oviranih v aktivno preživljanje prostega čas, zato smo prisluhnili pobudam občank in občanov, ki so v sklopu participativnega proračuna izrazili želje za vzpostavitev gibalnih naprav na prostem.

“Izbrane so bile lokacije, ki jih bomo predvidoma še v letošnjem letu nadgradili s fitnes in vadbenimi napravami.” Nadgradnja igrišč je predvidena na naslednjih lokacijah:

– KS Bresternica (pri veslaškem klubu),
– MČ Brezje,
– KS Malečnik-Ruperče,
– KS Pekre.

Skupna ocenjena vrednost nadgradnje igrišč znaša 89.000 EUR, od tega je 70.000 EUR že zagotovljenih v proračunu, prizadevamo si tudi za pridobitev donatorskih sredstev.

“Vse do danes je bilo v Mariboru skupno vzpostavljenih že 26 javnih igrišč, MO Maribor pa si v dogovoru z osnovnimi šolami prizadeva, da bi bila vsa igrišča odprta tudi izven šolskih dejavnosti, saj bi tako prav vsem otrokom omogočili aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa. Skupna vrednost investicij znaša približno 750.000 EUR. Sredstva so bila pridobljena iz različnih virov, vključno z občinskim proračunom, donacijami in evropskimi sredstvi. Obenem vabimo tudi vsa podjetja, da prispevajo sredstva za podporo naših prizadevanj, da bi v našem mestu vzpostavili okolje, kjer so vsi občani deležni varnih in sodobnih prostorov za igro in rekreacijo,” so sporočili.

Snaga je razvila novo mobilno aplikacijo MOJA SNAGA, ki bo izboljšala storitve zbiranja in odvoza odpadkov ter olajšala vsakdan uporabnikov.

Aplikacija omogoča dostop do ažurnega urnika odvoza odpadkov za posamezno lokacijo, prikazuje pet aktualnih odvozov ter celoletni koledar odvoza. Poleg tega uporabnike pravočasno obvešča in opominja na pripravo odpadkov za odvoz. Prek aplikacije je možno preveriti delovni čas zbirnih centrov, spremljati aktualna obvestila in novice ter pridobiti vse potrebne kontakte podjetja.

Aplikacija MOJA SNAGA je na voljo brezplačno v trgovini Google Play za Android naprave.

Z enostavnim prenosom in namestitvijo lahko uporabniki izboljšajo svoje upravljanje z odpadki in vedno ostanejo na tekočem s pomembnimi informacijami in novicami. Snaga si prizadeva za bolj učinkovito in pregledno storitev, ki bo prispevala k boljšemu ravnanju z odpadki in prijaznejšemu okolju.

Zabave po zabavi ali afterji (afterparty), ki se zgodijo vsak večer Festivala Lent v Minoritih, potem ko se izteče koncert, so resnično zgodba zase. Namenjeni so, kot so zapisali, najbolj vzdržljivim, a to je pravzaprav premalo povedano, saj so enostavno tisto, kar človek potrebuje, preden odide domov poln vtisov o Festivalu Lent.

Tam se namreč najdejo tisti, ki so prej hodili naokrog po prizoriščih, zdaj pa se lahko skupaj zabavajo na enem. In tam so tudi organizatorji in velikokrat tudi nastopajoči. Vsaj en del.

Že prelet letošnjega dogajanja na afterjih je pokazal, da se tam zaradi intimnega, skritega, ograjenega prizorišča, ki pa je hkrati tudi odprto, vsaj navzgor, ker je na prostem, da se tam lahko ustvari izjemno klubsko vzdušje.

V ponedeljek je zagotovo bilo tako prvo uro in tudi nekoliko kasneje. Gneča ni bila prevelika, niti premajhna. Ravno prav, da so se lahko prijatelji in prijateljice našli, znanci in znanke srečali po dolgem času in posedeli ob glasbi, za katero je skrbel didžej. Prostora je bilo dovolj tudi za plesati, stati, se pozibavati. Skratka uživati ob dobri glasbi. In čakati, da pride naslednji dan. Sproščeno, ker naslednji dan je bil praznik, dela prost dan za marsikoga. Zakaj torej ne bi plesali na afterju? In so to tudi delali.

Naslednji dan je bilo ponovno “luštno” za tiste, ki so prišli. Luči so vse dni, no, noči, takšne, da se človek resnično počuti, kot da je na dopustu, v kakem klubu, kjer goste sprejmejo z obema rokama, hkrati pa jih – če tako želijo – pustijo na miru. Ob zidu je klopca, pod tribuno s sedeži šank, kjer poskrbijo za žejne. Ko vstopijo obiskovalci na prizorišče, vidijo naravnost pred sabo igro svetlobe na nasprotnem zidu, pred njim je prostor za didžeja, nekoliko dvignjen, tako da ta vidi, kako se občinstvo odziva na glasbo.

In ob tem lahko povemo še, da je didžej poskrbel za odličen prehod glasbe. Obiskovalci koncert v avditoriju so lahko naredili le nekaj korakov na drugo stran, hrbtno stran tribune in plesali naprej, kot da so na eni dolgi, super zabavi.

V sredo je dež poskrbel še za zvočno kuliso, tako da je marsikomu odvrnil misli na after. Četrtek pa se je zato vse vrnilo, pokazalo v najboljši luči. After je bil izjemno obiskan, tam je človek res lahko videl vse tiste, ki so najbolj vzdržljivi, najbolj aktivni, najmanj zaspani, najbolj pripravljeni plesati. Skoraj se lahko zapiše, da je bilo polno do zadnjega kotička.

In potem z veseljem pričakuje današnji, petkov, in jutrišnji after v Minoritih. Bodo prišli vsi tisti, ki so bili tam včeraj, jih bo prišlo še več, jih bo prišlo manj? In kdo bo poskrbel za ritme in glasbo?

Danes, v petek, 28. 6. 2024, bo tam DJ Križko, ki ga poznajo poslušalci radia, kjer se ga sliši, zdaj je glasbeni urednik na Totem radiu. In glasba, ki jo vrti? Ta sega vse od 60. let prejšnjega stoletja (joj, kako daleč se to sliši) do sedanje glasbe. Vrti soul, disko, funk, jazz, funky house in še kaj.

In jutri? V soboto, 29. 6. 2024, na zadnji dan Festivala Lent? Napovedan je DJ Rocca, breakbeat pionir z neustavljivim naborom funky ritmov pod prsti, ki bodo poskrbeli za neustavljivo željo po miganju in plesanju. Torej se obeta plesni večer. Pripravite plesne čevlje.

Opozoriti pa je treba še na nekaj. Za afterje v Minoritih je treba imeti vstopnico. Če jo imate, ste na konju. Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vsak večer po končanem koncertu oz. prireditvi velja tudi kot vstopnica za Minoriti After Party. Število razpoložljivih vstopnic prilagajajo sproti glede na zasedenost prizorišča Minoriti – oder NKBM. Zato v Narodnem domu Maribor prosijo, da spremljajte njihove ažurne objave na festivalskih družbenih omrežjih in spletni strani ter na prodajnih mestih. Za petek, torej danes, bi se še našla kaka vstopnica, za soboto so “polni”, a to se lahko spremeni. Zato ni odveč, da se prepričate na njihovih omrežjih, ali lahko priletite tja. Sam vstop je sicer predviden med 23.30 in 24. uro.

Na enem izmed športnih dogodkov v občini Muta, smo srečali dedka Jake Bijola, Toneta Bijola, ki je ponosno nosil njegov dres.
Šteje 85 let in se trudi ohranjati kondicijo. Povedal nam je, zakaj se redno udeležuje športnih dogodkov: “Zato, ker bi rad ostal zdrav nekaj let. Pri svojih 85, se trudim mladim dajati zgled, da bi se šli tudi oni rekreirati.”

Nosil je podpisan dres svojega vnuka in nam povedal, da je izjemno ponosen nanj. Z njim smo spregovorili o njegovi preteklosti. “Sem dolga leta bil član kolektiva tovarne Muta in sem še edini živeči član gradbene odbora tega lepega gasilskega doma. Edini še, ko migam, tako da imam določeno tradicijo v Muti. Jaz sem sicer Vuzeničan, na Muti sem bil dolga leta v službi, 25 let. Dal sem vse funkcije v fabriki čez, kar je bilo možno. Tako je takrat bilo. Kje so te rabili, tam so te ponucali,” pove.

Sicer nam je povedal, da je velik ljubitelj športa, predvsem smučanja. “Leta 1958 sem bil v Zenici na mednarodni smučarski tekmi železarjev,” se spominja svojih mladostnih športnih dni.

Jaka se je moral odločiti med nogometom in smučanjem

Znano je, da je pri Bijolovih strast do športa velika. Oče Jake, Janez Bijol, je sicer lani postal predsednik panoge Alpsko smučanje, pri Smučarski zvezi Slovenije. Tedaj je dejal, da je že 40 let povezan z alpskim smučanjem in mu zato ni vseeno, kam se bo voz odpeljal. Smučal je tudi Jaka, med odraščanjem ukvarjal z obema športoma, vendar je kasneje izbral nogomet, saj je imel večje možnosti za uspeh v tem športu​. In kot kaže, se je odločil pravilno.

 

Ob upokojitvi dosedanjih načelnikov – načelnika PP Ruše Milana Polajžarja in Romana Muršiča, načelnika PP Rače, vodenje policjiskih postaj prevzemata Tomislav Sledič in Mitja Grajfoner.

Tomislav Sledič odhaja na novo delovno mesto v Ruše kot dosedanji namestnik načelnika na PP Ptuj, Mitja Grajfoner pa je v Račah že deloval kot pomočnik načelnika.

Vodenje obeh enot sta prevzela ob prisotnosti direktorja PU Maribor Bena Megliča, ki se je tako nekdanjima načelnikoma danes zahvalil za dosedanje delo, naslednikoma pa zaželel obilo uspeha pri vodenju enot.

Sinoči je bilo na Glavnem odru Festivala Lent kaj kmalu jasno, zakaj je koncert skupine Plavi orkestar bil razprodan. Množica obiskovalcev je bila tam krepko pred uradnim začetkom, Plavi orkestar pa je od prve do zadnje pesmi razvnemal tako starejše kot mlajše generacije, ki so v več vrstah pod odrom plesale, pele, uživale.

Plavi orkestar je s svojimi uspešnicami dolga leta navduševal  publiko po območju bivše skupne države, tako je bilo tudi na Slovenskem. In sinoči so te starejše generacije na koncertu oživljale spomine na mlada leta, na zabave, končne izlete, rojstnodnevne zabave, na katerih so nekoč vrteli glasbo te skupine, prepevali pesmi, se družili. Dejansko so se sinoči srečali tudi nekdanji sošolci in sošolke in si v živo predstavljali, da so na zabavi ob koncu šolskega leta.

Takšen je bil začetek včerajšnjega koncerta:

Med množico teha pa so bili pomešani mladi, ki so hite prav tako znali na pamet. Veliko jih je bilo v prvih vrstah, s telefoni v rokah, pripravljeni na snemaje, fotografiranje benda, ki mu Festival Lent pravzaprav ni neznanka.

Plavi orkestar je namreč bil že na Lentu. Leta 2018 se je na enem od zadnjih koncertov na Slovenskem Plavi orkestar poslovil. In to je bilo na Festivalu Lent. In takrat marsikdo ni bil ravnodušen. Da bi Plavi prenehali peti in igrati, si marsikdo ni predstavljal niti v sanjah, kaj šele, da bi se to res zgodilo.

In letos je ekipa Narodnega doma Maribor najavila, da Plavi orkestar pride na Festival Lent. Vstopnice so šle za med, ljudje so prišli. In včeraj se je čutilo veselje, videla se je radost, videla se je sreča. Peli so z bendom. Uspešnice so se vrstile. Revolucija,  Djevojka iz snova, Kad ti ljubav ime prozove, Ti si moja sudbina, Straže so bile prve. Potem se je bend spomnil na svoje začetke in zaigral Gujo, vrati se. O, kako drugače je zvenela od kasnejših hitov. Sledila je pesem Sačuvaj zadnji ples za mene. In mnoge druge. Tudi Kaja, Good bye teeens, Od rodjendana do rodjendana, Bolje biti pijan nego star, Sava tiho teče, Ako su samo bile laži ….

In člani benda so bili polni energije, ki je prekipevala preko odra. V prostor, na trg, v zrak, povsod. In ostala še dolgo v noč. In ostala v srcih tistih, ki so bili na koncertu.

 

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič, rektor Univerze v Mariboru (UM) prof. dr. Zdravko Kačič in dekanja UM Fakultete za zdravstvene vede (UM FZV) izr. prof. dr. Mateja Lorber so slovesno podpisali pogodbo o financiranju širitve in obnovitve objekta UM FZV.

Vlada je za projekt »Širitev in obnova objekta Univerze v Mariboru Fakultete za zdravstvene vede z nakupom opreme v dveh fazah« namenila dobrih 12 milijonov evrov na podlagi Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031. Z novimi in obnovljenimi prostori bo fakulteta dobila ustrezne prostorske in tehnične pogoje za kakovostno izvajanje študija. UM FZV je namreč že v študijskem letu 2021/2022 zaradi pomanjkanja kadrov na pobudo Ministrstva za zdravje ter Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije povečala število vpisnih mest na študijskem programu Zdravstvena nega (1. stopnja) z 90 na 120 mest. Prostorska stiska se je zato še povečala.

FOTO: Univerza v Mariboru

Minister dr. Papič je ob slovesnem podpisu pogodbe o financiranju širitve in obnovitve objekta UM FZV dejal: “V Sloveniji primanjkuje zdravstvenega kadra na vseh ravneh. Ena od rešitev je tudi povečanje vpisnih mest za študentke in študente na zdravstvenih in medicinskih fakultetah, za to pa potrebujejo ustrezne prostore. V Ljubljani že raste nova zgradba Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, intenzivno urejamo tudi financiranje širitve in novogradnje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Vlada je junija odobrila financiranje izgradnje nove Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter financiranje širitve in obnove objekta Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Novi prostori ne bodo pridobitev le za študentke in študente ter zaposlene, temveč za celotno družbo, saj bodo lahko fakultete še naprej zagotavljale visoko usposobljene diplomantke in diplomante. Že z lanskim letom smo začeli izjemen investicijski cikel v visokošolsko in znanstveno-raziskovalno infrastrukturo, ki se še zdaleč ni končal. Glavni cilj je, da bodo lahko visokošolske in znanstveno-raziskovalne inistitucije izvajale raziskovalne in pedagoške dejavnosti na najvišjem nivoju.”

FOTO: Univerza v Mariboru

Rektor UM prof. dr. Zdravko Kačič je izpostavil, da širitev in obnova Fakultete za zdravstvene vede predstavlja nov pomemben mejnik za Univerzo v Mariboru. “Za kakovostno in celostno obravnavo pacienta potrebujemo strokovno usposobljene zdravstvene time, ki bodo lahko nudili ustrezno zdravstveno obravnavo. Ob staranju prebivalstva in podaljševanju življenjske dobe je tako povečanje števila študentov, kot zagotavljanje ustrezne študijske infrastrukture, z vrhunsko specialno opremo, nujno potrebno. Veseli nas, da je to prepoznalo tudi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in nam s (so)financiranjem projekta omogočilo, da lažje dosežemo zastavljen cilj. Iskrena hvala ministru, dr. Igorju Papiču in vsem, ki so tvorno sodelovali pri pripravi tega projekta,” je poudaril prof. dr. Kačič.

Glavni cilji širitve in obnove fakultete so:

pridobiti dodatne površine za izvajanje študijskih programov
zagotoviti zadostno število diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov
preprečiti nadaljnji upad števila diplomiranih medicinskih sester/ diplomiranih zdravstvenikov
izboljšati zdravstveno oskrbo in s tem zdravstveno stanje prebivalk in prebivalcev Slovenije
zagotoviti zdravstvene delavke in delavce s specialnimi in naprednimi znanji na področju oskrbe pacientk in pacientov
povečati motivacijo trenutnim in bodočim študentkam in študentom, da ostanejo doma tudi po študiju.

“Na ta lep četrtkov večer bi z vami radi delili izjemno zgodbo. Pozitivno. Zgodbo dveh superjunakov. Želimo si, da doseže čim več ljudi. Na kampu Marcosa Tavaresa skozi zatrjujemo, kako pomembne so za nas vrednote. Da ne učimo otrok samo nogometa, ampak tudi druge stvari. Neradi izpostavljamo posameznike. Ampak danes bomo naredili izjemo,” je zapisal Marcos Tavares.

Po kopanju so se odpravljali nazaj v hostel. Iz kopališča imajo nazaj nekje 10 minut hoje. “Fanta z imeni Nikolas in Jože sta pred odhodom iz bazenov videla starejšega gospoda na invalidakem vozičku, ki je bil izgubljen. Ko so ostali že odhajali, sta brez vprašanj stopila do njega in ga vprašala, če mu lahko kako pomagata. Gospod jima je zatrdil, da bi potreboval pomoč in da ga nekdo pelje do doma za ostarele, ki je v bližini našega hostla. Nikolas in Jože sta mu ustregla. En ga je potiskal do doma, drugi je nosil njegove vrečke. Ponosni smo na oba. Izjemno ponosni.”

“In njuno dejanje je najlepši dokaz, kako pomembno je, da pomagamo sočloveku. Da najdemo vsaj lepo besedo. Dejanje ni ostalo neopaženo. Pohvala na večernem dogodku in nova nogometna žoga EURO2024 s strani naše legende. Danes bomo zaspali z nasmehom na obrazu. Dragi starši, prijatelji, delite tole objavo, da le ta doseže čim več dobrih ljudi,” zaključi.

Festival Lent se počasi izteka, še danes in jutri, torej petek in soboto, se bo tako dogajalo na odru Triglav, ki je v senčnem delu mestnega parka, tik nad igrali. Prav tako tudi v Artkampu, ki je razporejen po promenadi in v parku. Poglejte, kako je bilo včeraj.

Včeraj dopoldan smo si ogledali delček nastopa Bande Ferdamane, ki je zabavala otroke, ti pa so nastopajočim dajali zanimive improvizacijske izzive. Nastopajoči so nam povedali več o tem, kaj pravzaprav počnejo na odru, producentka Artkampa in odra Triglav pa o tem, kaj se sicer dogaja na tem odru in tudi v parku, kjer so razne dejavnosti za otroke, mladino in družine.

V TK Maribor Branik je pretekli konec tedna potekalo člansko državno prvenstvo. Najboljša sta bila Petja Drame in Aljaž Jeran. Iz naslova sofinanciranja tekmovalnega programa se je na poletnem članskem državnem prvenstvu med tekmovalce in tekmovalke razdelilo kar 3000 evrov, avgusta pa bo potekal turnir s sofinanciranjem kar 5000 evrov.
Pri članih sta se v finalu pomerila prvi nosilec Aljaž Jeran (TR-KR) in tretji nosilec Marsel Žnuderl (ŽTKMB). Zmago je v dveh nizih slavil Jeran, ki je tako znova postal državni prvak, to mu je namreč uspelo tudi na zadnjem zimskem DP. Na celotnem turnirju tekmecem ni oddal niti enega niza, zabeležil je štiri prepričljive zmage. “Sem zelo zadovoljen. Boljše ne bi moglo biti. Stopnjeval sem svojo igro, prav v finalu sem odigral najboljše. Finale je bil naporen. Na koncu se mi je izšlo. Za mano je lep teden. Zdaj me čaka liga, potem pa futures turnirji, ki so moj glavni cilj,” je rekel Jeran.

Pri članicah je največ pokazala Petja Drame (ŽTKMB), ki je v finalnem obračunu premagala prvo nosilko Ano Lanišek (TR-KR). Rezultat je bil 6:2 in 6:0. Drametova je na turnirju prikazala izjemno in suvereno igro, odlično pa je nastopala tudi Laniškova. “Moj cilj je bila zmaga. Vesela sem, da mi je ta cilj uspelo uresničiti. Z nastopi sem zelo zadovoljna, uspelo mi je stopnjevati igro in pripravljenost. Zahvala gre tudi organizatorjem in pa Ani za finalni nastop. V ZDA mi je dobro. Veliko treniramo. Je pa zelo naporno. Lepo je priti domov. To je nekaj najlepšega. S celotnim tednom sem zelo zadovoljna in komaj čakam nadaljevanje sezone. Najprej me čaka ligaško tekmovanje, potem pa sledijo turnirji serije WTT v Sloveniji,” je rekla Petja Drame.

V konkurenci dvojic sta pri članih državna prvaka Jaka Protič Žakelj (BR-MB) in Maj Tomac (BR-MB), pri članicah pa sta državni prvakinji Hana Bečirovič Novak (ŽTKMB) in Lija Mumlek (ŽTKMB).

TK Maribor Branik

Ob tem Tenis Slovenija vabi tudi na naslednja članska tekmovanja

Od 5. do 7. julija bo s sofinanciranjem 2000 evrov potekalo tekmovanje OP Slovan Ljubljana, od 6. do 8. septembra pa OP Polzela na Cokan TA, sofinanciranje pa bo znašalo kar 5000 evrov. “Iskreno čestitamo vsem zmagovalcem in podprvakom poletnega članskega državnega prvenstva! Vaši dosežki so plod izjemne predanosti, trdega dela in športnega duha.

Posebno zahvalo namenjamo organizatorju TK Branik Maribor, kjer so s profesionalnostjo in predanostjo poskrbeli, da je tekmovanje potekalo brezhibno. Prav tako pa hvala tudi sodnikom, ki so svoje delo opravili z veliko mero strokovnosti. Iz naslova sofinanciranja tekmovalnega programa se je na poletnem članskem državnem prvenstvu med tekmovalce in tekmovalke razdelilo kar 3.000 €, kar verjamemo, da je pomembna spodbuda za vse udeležence, da nadaljujejo svojo pot k vrhunskim dosežkom. Še enkrat iskrene čestitke vsem in veliko sreče na prihodnjih tekmovanjih,” je rekla Katarina Obranovič O’Dell, vodja nacionalnega programa & ITF WTN.

Državno prvenstvo – člani
(TK Branik Maribor, pesek)
Finale: Jeran A. – Žnuderl M. 6 : 3, 7 : 5.

Državno prvenstvo – dvojice člani
Finale: Protič Žakelj J./Tomac M. – Emeršič Potočnik G./Obrul L. 4 : 6, 6 : 2, 10 : 4.

Državno prvenstvo – članice
(TK Branik Maribor, pesek)
Finale: Drame P. – Lanišek A. 6 : 2, 6 : 0.

Državno prvenstvo – dvojice članice
Finale: Bečirovič Novak H./Mumlek L. – Bizjak Z./Vnuk Z. 4 : 6, 6 : 4, 10 : 8.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) med 24. junijem in 3. julijem gosti že 24. Mednarodno študentsko konferenco SCiM. Konferenca spada med največje tovrstne dogodke v Evropi, na katerem sodeluje okoli 40 udeležencev iz 24-ih držav sveta. Študenti bodo poleg sodelovanja na delavnicah spoznali tudi slovenski jezik, običaje, kulturo, Festival Lent, mesto Maribor in nekaj krajev iz Slovenije.

SCiM (Student Conference in Maribor) je študentska konferenca, ki jo organizira Oddelek za mednarodno sodelovanje ŠOUM. Namenjena je študentom iz vsega sveta, tematika festivala pa se vsako leto poveže z aktualnimi problematikami, ki pestijo mlade.

Ivona Popović, sekretarka oddelka za mednarodno sodelovanje in vodja konference: »Tema letošnje konference, z geslom »The future is you«, je namenjena združevanju mladih ljudi iz celotnega sveta in jih spodbuditi k nadgrajevanju trenutnih veščin, ki jim bodo v prihodnje lahko koristile. Nemerljivo vredna pa so tudi poznanstva, ki si jih tekom konference ustvarijo in jim ta ostanejo za vse življenje. Poleg izobraževalne in zabavne plati bomo udeležencem predstavili Maribor kot kulturno mesto, polno različnih priložnosti ter jih seznanili s kulturo ter običaji v Sloveniji.«

Tudi letos delavnice in predavanja izvajajo mariborski študenti. ŠOUM jim je po izboru na razpisu omogočila številna izobraževanja na področju vodenja delavnic.

Laura, študentka 2. letnika magistrskega študija psihologije v Mariboru in vodja delavnice z naslovom »Breaking fake news«, po prvih dneh konference: »Delavnice so se začele v super vzdušju, kar mi je pomagalo pri pridobitvi samozavesti in sproščenosti. Z udeleženci smo se takoj začeli povezovati. Zanimivo je izmenjevati izkušnje in videti s kakšnimi izhodišči prihajajo udeleženci iz različnih držav.« Tokratne študentske konference se bo udeležuje okoli 40 študentov iz celotnega sveta. Večina jih prihaja iz evropskih držav, hkrati pa med njimi najdemo študente tudi iz ostalih celin, med drugimi iz Armenije, Gambije, Tunizije, Liberije, Alžirije, Konga, Kirgistana, Brazila, Moldovije, Pakistana.

»SCiM 2024 je moja prva tovrstna konferenca in mi je naravnost všeč! Res da je šele drugi dan je, a je že sedaj čudovito in komaj čakam, da doživim preostanek,« dodaja Rabi, udeleženec, ki prihaja iz Indije. Študenti bodo poleg predavanj in delavnic deležni še spoznavanja mesta Maribor in ogleda Slovenije na dvodnevni ekskurziji. Med udeleženci vsako leto odličen odziv predstavlja tudi učenje slovenskega jezika.

Slovensko kulturo in dobrote bodo spoznali na mednarodni večerji, hkrati pa bodo lahko prikazali svojo dediščino in postregli lokalno hrano iz svojega kraja.

V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024.

Sinoči so se Vladu Kreslinu, enemu največjih slovenskih pevcev, poklonili glasbeniki, ki so na Glavnem odru Festivala Lent, zapeli svojevrstne priredbe njegovih pesmi. In prišel je sam Vlado Kreslin in prav tako nekajkrat stopil na oder in zapel. Pa tudi nagovoril publiko. In človek, ki verjame v to, da je vse “na ključ”, je videl sinoči tudi čarovnijo – Zvezdana in Vlado sta priklicala dež. Dobesedno.

Koncert Val 202: Izštekani 10 – Poklon Vladu Kreslinu je nastal ob 70-letnici Vlada Kreslina, ustvarjalci Vala 202 z Juretom Longyko in glasbeniki so ta koncert letos prenesli še na Festival Lent in s čustvenimi pesmimi, prav tako pa tudi pogovori, pokazali ne samo svoj talent, ampak predvsem veliko čast, da lahko ustvarijo, zaigrajo in zapojejo pesmi Vlada Kreslina. Na svoj način. Stopili so v njegove čevlje in hkrati ostali v svojih.

Jure Longyka je odlično vodil in se pogovarjal z glasbeniki.

Mnogi med njimi so se izpovedali in zaupali, kaj jim Vlado pomeni, kaj pomenijo njegova glasba, njegove pesmi, ki so postale ne samo hiti, ampak pesmi, ki poslušalcu nekaj povedo, ga dvignejo in ga ponesejo naprej visoko na nebo in mu pokažejo, kaj so pristna čustva, kaj je ljubezen, kaj je spoštovanje. Tako kot sam Vlado Kreslin.

In kdo vse je bil pravzaprav na odru? Hauptman Skova in Skovani, Jardier, Batista Cadillac, Kokosy, Chris Eckman in Jana Beltran, Dan D, Leopold I. in Drügi, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Marina Martensson, Zvezdana Novaković, ZveN, voditelje Jure Longyka in nepogrešljivi Vlado Kreslin.

Med drugimi je bil na odru tudi Leopold I., radgonski pevec, ki ga mariborska publika vse bolj pozna. Zapel je Tisto zakartano uro na svoj način. Eno najlepših pesmi, protivojno. Tako, ki kaže na absurdnost vojn. In na oder je prišel tisti, ki mu je bil večer namenjen. Vlado Kreslin. Skupaj sta zapela še pesem Moja draga se rada slika. Vse to in tudi njun pogovor lahko ujamete na “live posnetku”:

In koncert, nabit s čustvi tako na odru kot pod njim, se je nadaljeval s še večjo močjo. Z naslednjimi nastopajočimi. Vsak je bil velik kamen velikega mozaika.

Nebo je ubogalo, zapadel je dež

In nebo nad Mariborom je ganjeno potočilo nekaj solz, no, dežnih kapelj, ko sta na odru poleg Jureta stala Vlado Kreslin in Zvezdana Novaković in napovedala pesem Odi dežek. Najprej je Zvezdana čarala, pokazala, kako se prikliče dež. In ni slutila tisto, kar je publika že čutila. Padle so prve kaplje dežja. In nato sta skupaj čarala, cumprala, pela. Veličastno. In kapelj je bilo vse več. Nebo ju je ubogalo, nebo ju je uslišalo, čeprav je Jure rekel, naj bo dež, če že bo, po koncertu, po vsem dogajanju. Niti slutil ni takrat, kaj se bo zgodilo po koncertu. A ostanimo še pri nastopu Vlada in Zvezdane. Padal je dež, poklon Vladu Kreslinu in njegovi veličini. In publika je ostala pod odrom in pela, poslušala Kreslina in vse glasbenike in Jureta.

Sčasoma se je dež med nastopi drugih razredčil in prenehal. Na odru pa se je ves čas dogajalo. Odlične priredbe so nagovarjale tako Vlada kot publiko, vse.

Skupina Dan D je prav tako zapela Vladovo pesem

In Vlado je spet prišel na oder in pel in govoril. Na koncu je stopil sam in zapel. Postopoma so se mu pridružili še vsi nastopajoči tistega večera na Glavnem odru in peli in igrali z njim. Kdor je ob tem ostal hladen, ni slišal ničesar in ni videl ničesar.

Odličen Vlado Kreslin, ki je na odrih Festivala Lent že leta in leta

Vlado se je poklonil publiki

In ko so se odpravili po nekaj skupnih priklonih dol z odra in ko so mojstri zamenjali luči in vklopili glasbo, ki je naznanjala, da je zdaj pa res konec koncerta, je publika še vedno stala in čakala, klicala, žvižgala in hotela, da se noč ne bi nikoli končala. In Vlado je prišel na oder. Sam. In se zahvalil publiki. Iskreno, močno in izjemno. Tako, kot zna Vlado, tako, kot je on sam.

Nebo se je globoko poklonilo legendi, treskalo je, grmelo in se bliskalo, dež je lil z neba

In odšel je z odra. Publika pa se je počasi redčila. Ljudje so počasi odhajali. Eden za drugim. In takrat se je vsa čarobnost večera zgostila in dvignila do oblakov. Ki so na glas zajokali. In začelo je močno deževati. Silovito. Grmelo je, bliskalo je, lilo je tako, kot da sta mu Zvezdana in Vlado  ukazala. Nebo je milostno počakalo na konec koncerta in nato pokazalo, kaj zmore. Pogasiti požar, pogasiti žejo, uresničiti željo.

Odlična tehnična podpora in logistika dogajanja na odru

Ob robu tako veličastnega koncerta pa se moramo spomniti tudi na to, da je na odru teklo vse kot namazano.  Tehniki, luči, menjava glasbil, priprava posameznih delov velikega odra, medtem ko se je Jure pogovarjal z glasbeniki, tako da je takoj za pogovorom že lahko nastopila druga skupina ali drugi duet ali drugi posameznik. Poklon velja torej ne samo glasbenikom, ampak vsej ekipi, vsakemu posamezniku, ki je sinoči pripomogel k temu, da je bil koncert takšen, kot je bil. Veličasten in čustven.

Bojan Svenšek, predan športnik iz Maribora, se je danes zjutraj podal na izjemen kolesarski podvig iz Maribora v Atene. Njegova avantura, poimenovana Transatenica 2024, je dolga kar 2.200 kilometrov in bo vključevala 22.000 višinskih metrov.

FOTO: Karin Kočevar

Bojan namerava to zahtevno pot premagati v samo 10 dneh. Tako so ga danes podprli najmlajši: “Ti si naš heroj. Ti zmoreš vse! Otroci Križemrok ti kličejo hvala!” Danes ga na poti do Bosne spremlja tudi Iztok Kočevar in drugi prijatelji, ki so ga z veseljem podprli.

Bojan s tem projektom zbira sredstva za otroke, ki jih bo Društvo Križemrok – počitnice za otroke peljalo na poletne počitnice. Humanitarni cilj je omogočiti nepozabne počitnice 80 otrokom, kar zahteva 17.600 evrov. Vsak prispevek šteje, zato podprite Bojanovo plemenito misijo.

Sredstva lahko prispevate na TRR: SI56 6100 0000 8119 441 s pripisom “TRANSATENICA2024” ali pošljete SMS z besedo “POCITNICE5” na 1919 in donirate 5 evrov.

Vsak evro šteje in skupaj lahko otrokom omogočimo poletje polno doživetij.