V Kamnici je včeraj zaživela pilotna šolska linija OŠ Kamnica – Rošpoh-del. Gre za eno izmed devetih šolskih linij Mestne občine Maribor. Danes prvič pa so se z avtobusom iz Rošpoh-del pripeljali otroci. Nekaterim je pot do šole, ki so jo morali prehoditi peš, vzela tudi do pol ure časa v eno smer.
Več pa v prispevku.
V bližini stadiona Ljudski vrt v Mariboru bo do spomladi 2023 urejeno urbano košarkarsko igrišče, ki bo namenjeno rekreativnim športnikom. Poimenovali ga bodo po starosti slovenske košarke Ivu Daneu.
Košarkarsko igrišče bodo uredili na območju ob križišču Mladinske in Strossmayerjeve ulice, kjer se je nekoč že igralo košarko, v zadnjih letih pa je služilo kot parkirišče za avtomobile.
“Preden sem postal župan, me je čudilo, kako je lahko pri toliko prostih parkirnih mestih v okolici Ljudskega vrta, športnega srca našega mesta, to legendarno košarkarsko igrišče postalo parkirišče. Vesel sem, da bo ta prostor zdaj spet vrnjen svojemu namenu oziroma našim otrokom,” je na današnji predstavitvi projekta povedal župan Saša Arsenovič, ki se na prihajajočih volitvah poteguje za nov županski mandat.
Zahvalil se je Ivu Daneu, da je privolil v novo poimenovanje igrišča. “Veseli me, da se tudi v Mariboru budijo tisti časi, ko sem jaz začel igrati košarko,” je dejal Daneu, ki se je rodil v Mariboru, kjer je začel svojo športno pot v Košarkarskem klubu (KK) Polet, ki se je kasneje preimenoval v KK Branik.
“Zelo sem vesel, da je župan s svojimi sodelavci začel to akcijo. Upam, da bo dokončana v predvidenem roku in če bom še živ, bom z veseljem prišel na otvoritev,” je dodal.
V okviru projekta je predvidena izgradnja osrednjega košarkarskega igrišča velikosti 25 krat 28 metrov, ki mu bodo na južni strani dodali košarkarsko igrišče za najmlajše velikosti sto kvadratnih metrov. Območje bodo osvetlili s postavitvijo novih reflektorjev in prenovili vhod s križišča Mladinske in Strossmayerjeve ulice. Ob Strossmayerjevi ulici bodo zgradili dodatna dostopa, na treh straneh igrišča pa bodo postavili tribune za gledalce.
Vrednost investicije je 344.000 evrov z DDV, od tega prispeva 55.000 evrov Fundacija za šport. Ostalo bo prispevek Mestne občine Maribor. “Sredstva, ki so za to predvidena, so prišla kot izplačilo dividende iz dobro delujočega holdinga. Torej se je krog na tej točki zelo dobro zaokrožil,” je povedal Arsenovič.
Gradbena dela na območju se bodo po napovedih začela v prihodnjih dneh, rok za izvedbo pa je štiri mesece.
Pred letom dni je bila zaključena obnova stadiona Ljudski vrt, ob tem pa je občina uredila tudi promenado ob stadionu. Pridobila je lastništvo več nepremičnin v bližini, s čimer naj bi območje postalo zaokrožena celota, namenjena športnim dejavnostim. Med drugim je tam načrtovana izgradnja športnega vrtca in garažne hiše.
Vir: STA
Izvedeli smo, da je prišlo do zapečatenja nekoč priljubljene kavarne in restavracije Astoria.
Davor Hojnik iz Astorie, ki je bil sicer precej redkobeseden, je za lokalec.si potrdil, da je do zapečatenja prišlo, saj niso mogli pravočasno poravnati obveznosti, ki so nastale med epidemijo koronavirusa. Kdaj bodo uspeli poravnati dolg, zaenkrat še ne ve, zato niti ni znano, kdaj bodo ponovno odprli vrata za svoje stranke.
Več informacij sledi.
“Ukrep začasne prepovedi opravljanja dejavnosti in zapečatenje je med strožjimi ukrepi Finančne uprave RS, in se ju uporabi le, ko je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnjih kršitev ali odpravo nepravilnosti. Uporabi se ju praviloma pri zavezancih, ki kontinuirano kršijo zakone in druge predpise, katere izvajanje nadzoruje Finančna uprava RS, če nobeni ukrepi niso več učinkoviti in če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnjih kršitev,” so nam pred časom odgovorili na Finančni upravi RS.
Županski kandidat v Mariboru je tudi Miha Recek in danes je na svoji koži izkusil, da se županska bitka v Mariboru zaostruje.
Miha Recek nam je povedal, da je občutil, da je boj za župansko mesto v Mariboru že res v polnem teku: “Občutil sem, da je volilna kampanja v polnem zagonu, nekateri protikandidati pa zelo nervozni. Samo še en pokazatelj, da delamo dobro in smo moteči …”
Omenjena izjava leti na uničen plakat, na katerega je naletel. Nad dejanji je razočaran, več kot deset metrov dolg plakat pa je več kot očitno popolnoma uničen.
Med 13. in 20. 11. 2022 se bo v mehiški Guadalajari odvijalo svetovno prvenstvo v Taekwondoju, na katerem bo odličja napadal tudi naš olimpijec Ivan Trajkovič. Pred odhodom na svetovno prvenstvo smo na agenciji Proelium z njim govorili o njegovih pričakovanjih na njegovem letošnjem največjem dogodku.
Po odličnem začetku na EP v Manchestru maja letos si moral zaradi poškodbe kolena predati tekmo v četrtfinalu in tako zasedel končno peto mesto. Je poškodba v celoti sanirana ali ti še povzroča kakšne težave?
“Poškodba je v celoti sanirana. Na koncu se je izkazalo, da ni bila tako resna, kot smo mislili, res pa je, da sem nazadoval glede treningov. To je bil nekako tisti glavni problem za nadaljevanje sezone, ne ravno poškodba sama.”
Kako si strukturiral priprave glede na nesrečno poškodbo na polovici tekmovalne sezone?
“Poletni del sem posvetil sami rehabilitaciji. Veliko sem bil na fizioterapijah, veliko časa pa sem posvetil tudi jačanju muskulature okoli kolena. Septembra sem dvignil nivo taekwondo treningov, tudi samo količino. Oddelal sem dvojne priprave, ene v Zagrebu in Beogradu, udeležil sem se štirih turnirjev in s tem tudi dvigoval formo.”
Rezultati na zadnjih nekaj tekmovanjih se pridno dvigajo. Kako bi ocenil svojo formo, s katero se podajaš na SP v Mehiko?
“Po zadnjem turnirju v Beogradu in z osvojenim drugim mestom sem zelo zadovoljen s prikazanim in samo formo. Mislim, da je bil ta zadnji turnir ravno to, kar sem potreboval. Že teden prej na Grand Prixu v Manchesteru so se ti občutki že nekak vrnili in sem bil vesel, da sem imel takoj naslednji vikend turnir, dokler je bilo to vse sveže in vroče, da sem to poskusil na tekmi in izkazalo se je res super. Tako, da sem kar zadovoljen s formo, s katero se podajam na svetovno prvenstvo.”
Kakšna so pričakovanja? Ali so na dosegu tudi medalje?
“Vedno sam od sebe pričakujem največ. Želim si znova osvojiti svetovno medaljo po 4 letih. Konkurenca bo izjemno močna. V moji kategoriji je ogromno tekmovalcev, ki lahko posežejo po medaljah. Zaradi poškodbe dlani in kolena sem padel po rang lestvici, zato bom imel mogoče malo bolj neugoden žreb, kot sem imel na prejšnjih velikih tekmovanjih, ampak se s tem ne obremenjujem. Dobro sem pripravljen in želim si seveda osvojiti medaljo.”
V družbi katerih slovenskih borcev se podajaš na pot? Kakšno je vzdušje v ekipi?
“Z mano bodo potovali tudi Patrik Divković, Lin Kovačič in Domen Molj. Vzdušje je nenormalno dobro, res smo postali prava ekipa. Veliko časa smo preživeli skupaj in vsi komaj čakamo tudi to druženje na svetovnem prvenstvu.”
Kdaj se odpravljate v Mehiko in kdaj bodo na sporedu tvoje borbe?
“V Mehiko se odpravljamo v sredo. Moje borbe bodo na sporedu 17. novembra, tako da še imam dovolj časa, da se aklimatiziram in pripravim, da naredimo te zadnje zaključne treninge, potem pa samo gasa!”
V teh dneh lahko opažamo potrgane plakate v Občini Ruše. Za odziv smo poklicali Martina Lesjaka in Darka Kneza, saj so njuni plakati na več mestih v kraju potrgani. To sta tudi sama v teh dneh opazila na terenu.
Darko Knez, kandidat za župana Gibanja Svoboda, je nad videnim negativno presenečen, početje pripisuje vandalom: “Meni je nepredstavljivo, da obstajajo ljudje, ki nimajo strpnosti. Verjamem, da gre za vandalizem ne pa, da kdo plakate uničuje iz političnih vzgibov. Če pa so to slučajno politični vzgibi, pa to ostro obsojam. Naj se s takšnim početjem ljudem ne vsiljuje mnenja, ampak se naj odločijo sami. Naj samo še dodam poziv ljudi k dialogu, spoštovanju, strpnosti in odgovornosti.”
Strgani plakati so presenetili tudi Martina Lesjaka, za naš medij se je odzval kratko in jedrnato: “Spoštovani volivci, bolj boste trgali, bolj bom grizel do zmage.” Doda še, da je prvi dan ko je v centru Ruš opazil strgane plakate, le-te popravil, naslednji dan pa so ga na enakih mestih ponovno pričakali uničeni. Izgleda, kot da so v plakate brcali in jih trgali.
“Srčna policista David in Marko nista nič premišljala, ko sta konec oktobra, med delom na avtocestnem počivališču opazila nezavestno žensko v zelo slabem zdravstvenem stanju,” so zapisali na PU Maribor.
Takoj sta pristopila do nje, ji nudila pomoč, ter med njenim napadom pazila, da se ne bi poškodovala ter seveda ostala pri njej vse do prihoda reševalcev. “Policisti ji želimo vse dobro,” zapišejo.
Danes na kavi z županskimi kandidati občine Podvelka.
To so Miran Pušnik, Anton Fornezzi in Emerik Neumeister.
Na Facebook profilu Gibanja svoboda Maribor smo zasledili, da je njihov kandidat dr. Vojko Flis danes obiskal tekmo v Ljudskem vrtu, kjer je s svojimi podporniki sedel na vzhodni tribuni.
Flis je ob delitvi fotografij zapisal, da se zaveda, da se športni klubi v prvi vrsti financirajo iz prodanih vstopnic, zato je tudi sam kupil vstopnico in si ogledal tekmo Maribor – Mura.
Na naše poizvedovanje, zakaj si je ogledal današnjo tekmo v Ljudskem vrtu je Flis pojasnil, da je v mladosti tudi sam treniral nogomet, kasneje pa ta šport opustil: »Če mi čas dopušča, si v Ljudskem vrtu občasno ogledam kakšno domačo tekmo, a tega ne obešam na veliki zvon, saj si karte zmeraj kupim za običajne tribune in v tekmi uživam kot običajen Mariborčan.«
Največja marketinška konferenca na Štajerskem – Marketinški semafor bo 8.novembra ponovno odprla svoja vrata na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Zelena luč znanju pa bo tokrat osvetlila osrednjo temo konference – Zgodbe uspešnih blagovnih znamk. Vstop na konferenco je brezplačen za vse udeležence. Dogodek organizira Klub za marketing EPF v sodelovanju s Katedro za marketing Ekonomsko-poslovne fakultete.
Na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, v predavalnici PA bo 8.11.2022 potekala 15. študentska marketinška konferenca – Marketinški semafor s pričetkom ob 8.45. Udeleženci boste priča celodnevnemu dogodku, na katerem boste lahko slišali pet sklopov predavanj z renomiranimi govorci in pomembnimi osebami na področju marketinga in managementa.
Dogodek bo otvorila Mojca Pesendorfer, vodja marketinga znamke Argeta, ki bo predstavila blagovno znamko Argeta. Po zaključenem prvem predavanju in zajtrku, bo svoje široko znanje na področju marketinga delil tudi Mitja Tuškej, ki je pridobil naziv “Oglaševalska osebnost leta 2022”. Naslednje predavanje bo vodila direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak, ki bo predstavila znamko I Feel Slovenija in pojasnila pomen destinacijske znamke za privlačnost destinacije. Eden izmed govorcev bo tudi Jure Bračko, direktor marketinga in komuniciranja Nove KBM, ki bo predstavil pot do najmočnejše blagovne znamke v bančnem sektorju. Dogodek se bo sklenil z okroglo mizo vinarjev, kjer bodo sodelovali Vinag, Joannes Protner Wines in Klet na Bregi.
V torek, 22. novembra, ob 17.30 uri bo v avli hrama kulture Arnolda Tovornika potekala 2-urna brezplačna delavnica adventnih aranžmajev.
Kot so nam povedali organizatorji Društvo Godi mi, bo na voljo nekaj osnovnega materiala, s seboj pa lahko prinesete tudi lasten material.
“Namen delavnice je predvsem druženje in dobra volja, zato bomo na delavnici delili izkušnje, ideje in materiale. Vabljene družine, delavnica je brezplačna,” so še zapisali.
V Mariboru so na Pobrežju našli muco. Zdaj iščejo njenega lastnika.
“Na Pobrežju se je izgubila muca. Izgleda mladiček, zelo razcartana, a umazana. Lokacija: Nova ulica – Bantanova – Gvajceva. Je trenutno pri nas. Prosim delite, da se najde lastnik,” je bila kratka Taja Arslanovski pri objavi na Facebooku. Objavila je več fotografij muce, tako da jo bo lastnik ali tisti, ki pozna lastnika, lažje prepoznal.
Glede na komentarje, ki so zapisani pod objavo, je Taja in njena družina ne moreta obdržati, zato je vsaka delitev članka, da se lastnika čim prej najde, dobrodošla.
Zaradi želje po zvišanju stopnje precepljenosti bodo v torek, 8. novembra 2022, v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor pričeli naročanje za cepljenje proti sezonski gripi v občini Ruše.
Občani občin Ruše in Lovrenc na Pohorju lahko opravijo cepljenje po predhodnem naročilu in dogovoru.
Za občane občine Ruše in Lovrenc na Pohorju, bo cepljenje organizirano v soboto, 19. 11. 2022, na lokaciji Zdravstvena postaja Ruše, Stadionska ulica 4, Ruše.
Za cepljenje se je treba naročiti. Naročanje poteka od torka 8. 11. 2022 do petka 18. 11. 2022 na telefonsko številko Rdeči križ Ruše, 041 756 003, od ponedeljka do petka, med 9. in 12. uro.
Cepijo se lahko samo zdravi občani, brez suma na covid-19. Ob tem pa še naprošajo, da zainteresirani pridejo na cepljenje ob točno določenem terminu. Ob prihodu pa naj upoštevajo navodila NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom sars-cov-2. In da prinesejo zraven rumeno cepilno knjižico. Izdaja nove knjižice stane osem evrov.
V 7. krogu lige NLB bo RK Maribor Branik gostoval pri RD Urbanscape Loka. Tekma bo danes, v soboto, 5. novembra, ob 18. uri.
Gre za obračun s sedmo ekipo lige NLB, ki je po šestih tekmah pri šestih točkah. Zasedba Gregorja Cvijiča igra hiter in agresiven rokomet, v napadu pa ima kar nekaj kakovostnih posameznikov. Ob izkušenemu Darku Cingesarju in Matevžu ter Aljažu Jesenku je v tej sezoni zaenkrat izjemno razpoložen prvi strelec škofjeloške zasedbe Mark Batagelj (23 golov).
Varovanci Luke Žvižeja so se med tednom osredotočili nase in odpravljali napake v igri, ki jih je bilo v zadnjih tednih preveč. Ekipa je zavzeto trenirala, v Škofjo Loko pa se bo podala z jasnim ciljem – boj za nove točke v državnem prvenstvu.
Za napoved tekme je poskrbel Matic Košec: “Čez teden smo dobro analizirali nasprotnika in se nanj pripravili. Delali smo tudi na odpravljanju lastnih napak v igri, ki jih bo moralo biti v soboto čim manj. Z borbo bomo naredili vse, da se domov vrnemo s točkami.”
Univerza Stanford je objavila seznam 2 % najboljših znanstvenikov na svetu, ki je v svoji študiji zajela 10.020.500 avtorjev del objavljenih v mednarodni periodiki. Znanstveniki so razvrščeni v 22 znanstvenih področij in 176 podpodročij, so zapisali v sporočilu za javnost.
Na Univerzi v Mariboru se najvišje na tej lestvici uvršča prof. Matjaž Perc (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM), sledita mu izr. prof. dr. Matjaž Finšgar in prof. dr. Željko Knez (oba iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM) ter akad. prof. dr. Matej Brešar (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM). Vsi štirje so uvrščeni med 0,35 % najvišje rangiranih znanstvenikov.
Med 2% najboljših na svetu na Stanfordovi lestvici so se od sodelavcev Univerze v Mariboru uvrstili tudi prof. dr. Sandi Klavžar, prof. dr. Janez Brest, prof. dr. Maja Rupnik, prof. dr. Iztok Fister, prof. dr. Tone Lerher, izr. prof. dr. Sabina Fijan, doc. dr. Selestina Gorgieva, prof. dr. Marjan Mernik, prof. dr. Peter Glavič, prof. dr. Mojca Škerget, prof. dr. Aleš Gregorc, prof. dr. Mihael Drofenik, prof. dr. Vanja Kokol, prof. dr. Zdravko Kravanja, prof. dr. Aleš Holobar, prof. dr. Breda Kegl, prof. dr. Vili Podgorelec, prof. dr. Borut Žalik, prof. dr. Matej Vesenjak, prof. dr. Iztok Fister, prof. dr. Denis Đonlagić, izr. prof. dr. Aleš Zamuda, izr. prof. dr. Muhamed Turkanović, izr. prof. dr. Lidija Čuček, prof. dr. Zalika Klemenc-Ketiš in prof. dr. Bren, Urban.
Celoten dokument in celotni nabor podatkov si lahko ogledate na uradni spletni strani.
Hotel Habakuk – nekoč hotel s petimi zvezdicami je s prenovo znova eleganten, novo vodstvo pa mu zdaj želi povrniti tudi nekdanjo priljubljenost. Pokukali smo v notranjost in po tem, ko so nas popeljali po hotelu, ugotovili, da so v prenovo res vložili veliko truda in financ.
Po več kot dveh letih je Hotel Habakuk pod vznožjem Pohorja ponovno odprl vrata. Že zunanjost nakazuje na to, da so hotel uredili tako da se zlije z okolico, ogromno je lesa in naravnih barv. Izjemen je tudi nov wellness center, katerega sicer trenutno še vzpostavljajo do konca. Računajo, da bo v naslednjem mesecu dni tudi ta v polnem delovanju. Predvidevajo, da bo konec meseca novembra tudi odprt za goste.
Z odličnim šefom kuhinje – Boštjanom Rožancem, želijo tudi postati mesto kamor Mariborčani in turisti pridejo na kulinarično razvajanje. Hotel zaposluje večino zaposlenih iz preteklosti, da pri iskanju kadrov so se znašli pred izzivi.
Sicer pa si vodstvo želi turistične ponudbe Mariborskega Pohorja skozi celo leto. Razgled iz restavracije hotela je še vedno izjemen, kot pred leti ko je hotel bil še v stari preobleki. Nove so tudi hotelske sobe. Že letos nameravajo v Hotelu Habakuk organizirati Silvestrovanje, obljubljajo da bo slavnostno s posebno kulinarično ponudbo in živo glasbo. Sicer so v fazi obnove še zunanji bazeni, predviden začetek prenove le-teh je spomladi prihodnje leto.
Aktualnega župana Saša Arsenoviča smo na kavi z županskimi kandidati povprašali, katerih treh stvari v tem mandatu ne bi naredil, ali pa bi jih morda spremenil. Je kaj, kar obžaluje?
Po tehtnem razmisleku je odgovoril: “Zavezali smo se izvesti čim več projektov, temu smo bili mogoče celi preveč predani, zato smo tudi kdaj pohiteli.” Omenil je dve stvari, kateri se zagotovo ne bi zgodili, če bi vedeli, da bosta izpadli tako. Gre za umestitev potopnih smeti blizu Forma Vive, kot drugo pa omeni korita iz prejšnje Koroške, ki so bila po njegovih besedah sinonim za nepravilno urejanje prostora, ki so se pojavila še v ožji ulici Tyrševe. Po njegovem mnenju so zadevo uspešno rešili.
“Kot tretjo pa mogoče je v želji po projektih manjkalo več komunikacije s tistimi, ki so jo pričakovali. Čeprav to, kar se mi očita, da ni participacije ni res, ker imamo tri stvari, ki smo jih uvedli, to je vključevanje ljudi v projekte skozi participativni proračun, druga stvar so bili direktni moji obiski MČ in KS, trikrat, tam je nastalo vsaj 150 projektov, ki jih drugače ne bi bilo,” opiše.
“Imam dober občutek za ta štiri leta,” je zaključil.
V anketi smo vas povprašali, kdo vas je najbolj prepričal na soočenju kandidatov za župana občine Radlje ob Dravi.
Sodelovalo je 329 oseb Največ, 53 odstotkov oz. 173 vprašanih je glasovalo za Alana Bukovnika. Na drugem mestu je Boštjan Martini, ki je prejel 38 odstotkov, najmanj, devet odstotkov pa Stanislav Pajtler.
Ob današnjem delovnem obisku ministra za izobraževanje, znanost in šport Igorja Papiča v Mariboru je Vojko Flis, kandidat za župana Mestne občine Maribor Vojko Flis izpostavil, da stane brv, ki se jo gradi, več kot celoletno vzdrževanje vseh 22 mariborskih šol.
Minister Igor Papič se je sestal skupaj z Vojkom Flisom z ravnateljico Osnovne šole Tabor I Martino Rajšp in ravnateljem Osnovne šole Draga Kobala. Na srečanju so razpravljali o izzivih šolskega prostora in možnostih športne aktivnosti mladih. Minister Papič in Vojko Flis sta se sestala tudi z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem. Spregovorili so o priložnostih, ki jih Univerza v Mariboru ustvarja z inovacijskimi in raziskovalnimi dejavnostmi. Minister Papič in Vojko Flis ter rektor Zdravko Kačič so na koncu obiska tudi spregovorili o šolstvu v Mariboru.
Vojko Flis je ob koncu srečanja dejal, da se Maribor ponaša z nazivom univerzitetnega mesta, “kar bi pomenilo, da postavlja znanje in pamet na prvo mesto, načeli smo številne teme. Ena izmed njih so bile osnovne šole, za katere menimo, da v Mariboru niso dobro vzdrževane, zgolj kot zgled: Brv ob mostu stane več, kot dajemo za celoletno vzdrževanje vseh 22 osnovnih šol”, je dejal Flis in nadaljeval: “Ta zgled je pomemben, da vidimo, kako so prioritete v mestu postavljene.”
Nato je še dejal: “Prioritete v mestu zanesljivo niso tako postavljene, da je znanje na prvem mestu. Tako da je najbrž nekaj drugega na prvem mestu. Tisto, kar si sami želimo, je, da se stvari obrnejo. Če smo univerzitetno mesto, če nam so dejansko po propadu industrije ostale šole, univerza, srednje šole, potem je to znanje treba uporabiti, potem je to znanje treba tudi gojiti in vzdrževati.”
Minister Igor Papič je povedal, da sta se z rektorjem Zdravkom Kačičem pogovarjala o uresničevanju projektov. Prepričan je, da je finančna situacija za naslednja leta za financiranje dobra, naslednje dve leti namreč pričakujejo več sredstev za univerze. Dejal je, da sta se z Vojkom Flisom pogovarjala o bodočem financiranju osnovnih šol, pri tem pa meni, da je treba narediti sistemski način financiranja osnovnih šol in da mora imeti mesto strategijo o razvoju šol.
Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič poudarja, da so na sestanku obravnavali vrsto odprtih vprašanj delovanja univerze, in je vesel, da je vlada spoznala pomembnost vlaganja v visoko šolstvo, predvsem potenciala, da lahko preko izpolnjevanja poslanstva visokošolskih institucij v slovenskem prostoru družba dosega visoko dodano vrednost.
Kandidat za župana Mestne občine Maribor Vojko Flis je zdravnik, sicer številnim za vzgled. Se pa mnogi spotikajo ob njegove zobe, zato smo ga odkrito povprašali o tem.
Za BK TV in lokalec.si je pojasnil: “Problem je v tem, da se moja osebna zobozdravnica izjemno trudi, ampak moja avtoimuna bolezen ji preprečuje, da bi lahko naredila kaj več.” Redno ga zdravi, a ima pogosto, zaradi medicinskih razlogov zavezane roke.
“V medicini je pogosto tako, da lahko včasih ljudem pomagamo tako, da bolezen popolnoma odstranimo, včasih pa kljub vsem naporom ne dosežemo takšnega rezultata, kot si želimo. Moji zobje niso takšni, kot bi si sam želel, ampak to ni posledica tega, da se zobozdravniki ne bi trudili, včasih preprosto ne gre,” zaključi.
Župan MO Maribor Saša Arsenovič in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič sta sklenila dogovor o brezplačni uporabi parkirišča v lasti univerze, ki bo služilo predvsem branjevkam in branjevcem Mariborske tržnice.
“V MO Maribor se zavedamo, da ob določenih terminih obiskovalci mestnega središča težko najdejo parkirne prostore, zato v skladu s cilji določenimi v celostni prometni strategiji o izboljšanju kakovosti življenja in novimi smernicami glede vzpodbujanja souporabe in deljene ekonomije, tudi parkirišče pri občinski stavbi ponujamo prebivalcem okoliških blokov, v času večjih prireditev pa ga brezplačno nudimo tudi ostalim obiskovalcem mesta (npr. Operna noč ipd.). V enaki meri želimo spodbuditi tudi druge institucije v mestu,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Parkirišče Univerze v Mariboru bo odprto in brezplačno za uporabnike vsak teden od petka od 18. ure do nedelje do 22. ure.
Tako bodo meščani, ki se ob večjih dogodkih v mestu (nogometne tekme, gledališke predstave, koncerti, obisk tržnice) srečujejo s pomanjkanjem parkirnih prostorov, lahko brezplačno koristili parkirišče na križišču Smetanove in Prežihove ulice.
Podjetje Mestne nepremičnine, ki ima pod okriljem tudi Mariborske tržnice, je z dogovorom župana in rektorja univerze zadovoljno, saj želijo tako najemnikom prostorov na tržnici kot uporabnikom tržnice zagotoviti karseda dobro izkušnjo.
Novo parkirišče v mestu bo na voljo že ta konec tedna in je od osrednje mestne tržnice oddaljeno zgolj 330 metrov.
Poročali smo o nevarni in neposrečeni ureditvi prometa na Vrbanski cesti.
“Nagradno vprašanje za polpismene, kateri so dali kolesarsko vrisat in s tem zožali parkirne prostore. Kdo bo odgovarjal za poškodbe na avtomobilu, če jih povzroči kolesar? Kar vemo, da se bo prej ko slej zgodilo,” se sprašuje krajan Kamnice ob tem, ko je objavil fotografije prenovljene Vrbanske ceste.
Označbe začrtali pred končano ureditvijo prometa
Obrnili smo se na Mestno občino Maribor in jih povprašali, kako je bila sprojektirana ureditev prometa v Kamnici na Vrbanski cesti. “Predmetno označitev je MO Maribor izvedla v sklopu vzdrževalnih del programa širitve kolesarskih poti in ukrepov umirjanja prometa za povečanje prometne varnosti. Cestišče je bilo urejeno z vedenjem, da je potrebno izvesti rešitve, ki ne izključujejo nobenega udeleženca v prometu,” pojasnijo na mariborski občini.
Dejali so tudi, da so se s koncesionarjem, še preden so bile označbe izrisane dogovorili, da premaknejo tudi robnik in s tem zagotovijo dovoljšnjo širino parkirnega
prostora. “Sočasno s prestavitvijo robnika smo naročili tudi preplastitev pločnika, ki je na tem odseku v zelo slabem stanju. Z deli bo koncesionar začel šele danes, čeprav je bila naročena sočasna izvedba. Koncesionar je pojasnil, da je imel pred tem svoje ekipe za gradnje zasedene. Ureditev bo izvedena do konca prihodnjega tedna.”
“Kljub vsemu pa vse voznike pozivamo, da na teh parkirnih mestih parkirajo v pravi smeri, saj tako ne bodo ogrožali kolesarjev,” zapišejo ob tem.
“Na tej poti so kolesarji vodeni v nasprotni smeri parkiranih vozil, kar pomeni da sopotnik parkiranega vozila lahko ob odpiranju vrat vedno opazi kolesarja, saj mu ta pripelje nasproti, zato je nevarnost minimalna. Poudarek smo, prav zaradi vožnje avtobusa in varnosti, dali večji širini voznih pasov od predpisanih. Kljub vsemu pa, kot je zgoraj opisano, v teh dneh koncesionar ureja razširitev parkirnih prostorov,” še zapišejo na MOM.
Več sledi.
V ponedeljek, 7. novembra, bo zaživela pilotna šolska linija OŠ Kamnica – Rošpoh del.
Gre za eno izmed devetih šolskih linij MO Maribor. Vabimo vas na izjavo za medije ob 7.25 na avtobusni postaji Kamnica – šola (Vrbanska ulica), kar je zadnja postaja šolske linije.
Z avtobusom se bodo pripeljali učenci, ki jim je linija namenjena, župan MO Maribor Saša Arsenovič in direktor javnega podjetja Marprom d.o.o. Ranko Šmigoc. Na avtobusni postaji jih bo pričakala pomočnica ravnatelja OŠ Kamnica Jasna Žic.
Na območju Radvanja v Mariboru in Selnice ob Dravi mariborski policisti obravnavajo vloma v stanovanjski hiši.
Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor je bila v “prvem primeru odtujena zlatnina, v drugem tudi gotovina. Z dejanjem so bili lastniki, po nestrokovni oceni, oškodovani za približno 3.500 eur, oziroma 1.500 eur,” so sporočili iz PU Maribor.
Po včerajšnjem poročanju na našem portalu je Urška Repolusk umaknila z družbenih omrežij sporni predvolilni video predsednika Gasilske zveze Ruše Jožeta Urleba. Ob objavi ltega se je požvižgala na kodeks etike gasilstva, prav tako pa gospodu Urlebu, po njegovih besedah, namen snemanja videoposnetka ni bil znan.
BK TV prejel priznanje Gasilske zveze Ruše, županja pa ga blati
Po našem poročanju, kjer smo nanizali dejstva, izjave Gasilske zveze Slovenije “Gasilska zveza Slovenije ima v svojih predpisih jasno napisano, da smo gasilci nepolitični in vsako zlorabo obsojamo” ter izjave Urleba, predsednika Gasilske zveze Ruše “Z vsebino se strinjam, nisem pa bil seznanjen, v kakšne namene bo video posnetek uporabljen”, se je na ta dejstva odzvala županja Urška Repolusk, ki je v zapisu napadla urednika Boštjana Lesjaka, s tem pa povzročila preusmeritev pozornosti od problema. Z vztajanjem, da v videu ne vidi problema, kljub dejstvom omenjenih organizacij, je škodila ugledu gasilstva in gospodu Urlebu. Vidi pa težavo v našem poročanju.
Urednik portala Boštjan Lesjak je jasen: “Tovrstna diskreditacija našega medija s strani Urške Repolusk ni prva, žal ne razume, da je delo medijev, da poročamo in nenazadnje opominjamo na nepravilnosti, kar je v tem primeru Gasilska zveza Slovenije tudi potrdila. Žal mi je za gospoda Urleba, ki mi je pred leti osebno podelil priznanje Gasilske zveze Ruše za zasluge pri krepitvi požarne varnosti in s tem izkazal veliko spoštovanje do medija BK TV.”
Repoluskova umaknila video
V odzivu, kjer je Urška Repolusk blatila urednika Boštjana Lesjaka, je tudi zapisala: “V kolikor bo to želja g. Urleba, bom objavo na moji FB strani, ki ima zelo pozitiven odziv in ni zmotila nikogar, razen očitno mojih političnih nasprotnikov in njihovega trobila (BKTV), tudi umaknila.” .
Samo nekaj ur po tem zapisu je video iz Facebooka tudi izbrisala. Jasno je, da gospod Urleb kot predsednik gasilske zveze ni pristal v snemanje predvolilnega spota, kot pa smo poročali, je za nas zapisal, da se z vsebino zapisanega osebno strinja.
Odbojkarji Merkur Maribora so na drugi in zadnji tekmi turnirja srednjeevropske lige v štajerski prestolnici še drugič zmagali. Po hrvaški Mursi so bili tokrat s 3:0 (24, 23, 22) boljši še od avstrijskega Amstettna.
Mariborski odbojkarji so zaključili uspešen teden slovenskih ekip v srednjeevropski ligi. Te so v osmih tekmah zabeležile osem zmag in s tem napovedale, da spet želijo osvojiti najvišja mesta v ligi. Za razliko od Kamničanov in Ljubljančanov so Mariborčani odigrali dve tekmi, obe so dobili s 3:0. Če so ekipo iz Osijeka v torek dobili gladko, pa so imeli več dela z Avstrijci, vsi nizi so bili odločeni po negotovi končnici.
V prvem nizu so imeli Avstrijci že veliko prednost. Šest točk razlike so vzdrževali kar nekaj časa, pri izidu 17:20 še ni nič kazalo, da bi prvi niz lahko dobili gostitelji. Toda Rok Bračko je najprej izid znižal na 19:20, Žiga Donik z napadom izenačil na 22:22, Bračko je nato dodal še as za vodstvo, Donik pa je z blokom izkoristil drugo zaključno žogo.
V drugem nizu so bili Mariborčani tisti, ki so do končnice zanesljivo vodili, največ za šest točk. Toda na 21. točki jih je tekmec ujel, po izidu 24:23 pa je niz z blokom končal Janč Janez Kržič. V tretjem nizu velikih preobratov ni bilo, Štajerci so nadzorovali rezultat in prišli do zanesljive zmage.
Vir: STA
Mineva deset let od poplav na Dravi, ki so povzročile ogromno škodo. Medtem so za večjo varnost prebivalcev ob reki zgradili več protipoplavnih nasipov, vrsto ukrepov se še načrtuje. A popolne zaščite ni mogoče zagotoviti. Še vedno tudi ni zaključena zgodba na sodiščih, saj nekateri oškodovanci vztrajajo pri tožbah proti Verbundu.
Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra 2012, zajele padavine, ki so se v noči na ponedeljek okrepile in povzročile močno naraščanje rek in razlivanje vodotokov skoraj povsod po državi. Najhujše poplave so bile na porečju Drave, saj je ta reka zaradi povečanega pritoka iz Avstrije v dopoldanskem času 5. novembra močno narasla in začela poplavljati zlasti v spodnjem toku v Sloveniji.
Pretok Drave je na nekaterih mestih dosegel celo 2900 kubičnih metrov na sekundo, pred tem pa je bil največji izmerjeni pretok Drave 2600 kubičnih metrov na sekundo leta 1965. Običajni pretoki Drave se gibljejo do 500 kubičnih metrov na sekundo.
Zgrajeni protipoplavni nasipi v Dogošah in Dupleku, naložbe načrtovane tudi drugje
Deset let kasneje je večina povzročene škode odpravljena, državne in lokalne oblasti pa so pristopile k ureditvi boljše zaščite pred naraslimi vodami. Med drugim so bili zgrajeni protipoplavni nasipi v Dogošah in Dupleku, ki zagotavljajo boljšo zaščito pred poplavami, kot so jo tamkajšnji prebivalci imeli pred poplavnim dogodkom leta 2012, je za STA povedala Mateja Klaneček iz Direkcije RS za vode.
“Vodnogospodarske ureditve Drave na odseku od Vurberka do Spodnjega Dupleka so stale 5,1 milijona evrov, na območju Dogoš pa 2,9 milijona evrov. Od tega je 85 odstotkov prispevala EU iz sredstev Kohezijskega sklada, ostalo so bili stroški državnega proračuna,” pojasnjujejo na direkciji.
Odobren je bil tudi projekt zagotovitve poplavne varnosti porečja Drave na širšem ptujskem območju. V tem okviru se trenutno izvajajo ukrepi na območju Vičave, ostali so v fazi pridobivanja potrebnih soglasij in gradbenega dovoljenja. Med njimi so ureditev potoka Rogoznica, zadrževalnika Žabjak in razbremenilnika Rožnodolskega potoka ter ukrepi na območju Trčove, Žitečkega potoka v Dupleku in v Staršah.
Nekaterih ukrepov, na primer ureditve zmanjšanja poplavne ogroženosti na območju Malečnika in ureditve potoka Grajena, niso mogli izpeljati, med drugim tudi zaradi nestrinjanja krajanov in lastnikov zemljišč s predlagano rešitvijo.
V okviru načrta za okrevanje in odpornost so predvideni še protipoplavni ukrepi v Dravogradu, ki naj bi bili izpeljani do 2026. Kot so za STA pojasnili na Občini Dravograd, so sporazum z direkcijo podpisali februarja letos, projekt pa je za zdaj ocenjen na okoli 11 milijonov evrov. Zajema gradnjo devetih protipoplavnih zidov in nasipov ob Dravi in Meži ter regulacije večjih hudourniških potokov v občini.
Nekaj investicij je po navedbah direkcije za vode predvidenih tudi na pritokih Drave v Rušah in Mariboru.
Po besedah Mateje Klaneček zagotavljajo poplavno varnost predvsem v naseljih in tam, kjer je ogrožena komunalna infrastruktura. “Še vedno pa ohranjamo poplavno ogrožena polja in nenaseljena območja, da se lahko reka tam razliva,” je dejala.
Zgrajeni nasipi naj bi prenesli pritiske, kot so bili v 2012, a narava je nepredvidljiva
Na direkciji zagotavljajo, da lahko doslej zgrajeni nasipi prenesejo tudi takšne pritiske vode kot leta 2012. “Protipoplavni ukrepi, sploh kjer se varuje naselja, so dimenzionirani na teoretične stoletne vode, upoštevajo pa tudi še nekaj varnostne višine. Vodnogospodarske ureditve, ki so bile izvedene v Dogošah in Dupleku, bi lahko ubranile ta naselja tudi pred tovrstnimi visokimi vodami,” je povedala Klaneček.
Kako visoke bodo vode v prihodnje, je odvisno od narave, ki je v zadnjem času zelo nepredvidljiva. “Visoka voda Drave novembra 2012 je na državni meji z Avstrijo ustrezala visoki vodi s povratno dobo približno 500 let, kar pomeni, da se takšne poplave lahko ponovijo tudi kot samo posledica delovanja naravnih pojavov. Situacija je verjetno še slabša kot kaže osnovni verjetnostni izračun zaradi zaznanih podnebnih sprememb, pri katerih so posamezni ekstremi še bolj izraziti,” ocenjujejo v Dravskih elektrarnah Maribor (Dem).
Te so v poplavah leta 2012 utrpele škodo v višini 11 milijonov evrov zaradi poškodovane infrastrukture ter še 9,6 milijona evrov zaradi izpada proizvodnje. Največ škode je bilo na hidroelektrarni Formin, ki zatem skoraj leto dni ni mogla obratovati. Poškodbe na proizvodnih objektih Dem so sanirali v letu 2013 in kasneje še na ostalih objektih vodne infrastrukture.
V Dem ocenjujejo sodelovanje z upravljavcem elektrarn na Dravi na avstrijski strani, družbo Verbund, kot zgledno urejeno. “Nenazadnje brez tega ne bi bilo možno upravljanje vodotoka kot celote. V skladu s pravili nas Verbund obvešča o predvidenih pretokih visokih vod takoj, ko razpolaga z ustreznimi informacijami. V primeru sprememb nas obvestijo takoj po nastali spremembi,” pojasnjujejo v Dem.
Dodajajo, da lahko vodo do pretokov okoli 1500 kubičnih metrov na sekundo uravnavajo na način, da ne prihaja do večjih razlivanj. “Nad temi pretoki pa razlivanj ne moremo preprečiti,” so povedali za STA.
Verbund krivdo za poplavni val vseskozi zavrača
Prav proti Verbundu so mnogi, ki so utrpeli škodo zaradi poplav, vložili odškodninske tožbe, saj menijo, da je za tako zelo naraslo Dravo krivo ravnanje avstrijskega upravljavca. Skupno so različni oškodovanci v Sloveniji vložili okoli 80 tožb, s katerimi so od Verbunda zahtevali za okoli 107 milijonov evrov odškodnin. A zdaj kaže, da so medtem nekateri prizadevanja za pridobitev odškodnin opustili, v nekaterih primerih pa so se postopki združili.
Doslej je bilo v postopkih pred slovenskimi sodišči sprejetih več odločitev, med katerimi so tudi sodbe, s katerimi so bili odškodninski zahtevki zavrnjeni in so že pravnomočne. Po znanih podatkih je bila doslej le v postopku pred mariborskim okrajnim sodiščem nedavno izdana vmesna sodba, ki je krivdo za poplavni val pripisala Verbundu. Ta krivdo vseskozi zavrača in je tudi v tem primeru napovedal pritožbo.
vir: sta, pripravili Andreja Seršen Dobaj in Vesna Pušnik Brezovnik
Na soočenju kandidatov za župana občine Radlje ob Dravi so bili aktualni župan Alan Bukovnik kot neodvisni kandidat ter protikandidata Stanislav Pajtler, ki kandidira s pomočjo Liste Stanislava Pajtlerja s podporo volivcev, in Boštjan Martini iz Slovenske ljudske stranke.
Kandidat za župana Radelj ob Dravi Boštjan Martini je izpostavil, da bi lahko tudi občani, ki niso doma v centru Radelj, izrazili svoje mnenje. Meni namreč, da se da veliko narediti na podeželju. Drugi kandidat Stanislav Pajtler pa pravi, da bi z njim prišle nove ideje, da je treba nekaj stvari korenito spremeniti, nekje pa samo kaj dodati in prisluhniti slehernemu občanu.
Alan Bukovnik pa je naštel 12 najbolj pomembnih projektov, ki jih želi nadaljevati v naslednjem mandatu in ki so zapisani v njegovem programu: izgradnja poslovne cone, urejanje trškega jedra, ureditev etnomuzeja na območju vodnega parka, obnova dvorca, zgraditev motoričnega parka, varovana stanovanja, ohranjanje in nadgradnja pomoči na domu, gradnja prizidka vrtca, nadgradnja gasilske službe, urejanje novih javnih parkirnih mest, vzpostavitev centra za krepitev zdravja, asfaltirali nekaj cet, naredili več protiprašnih ureditev, zgradili nove kanalizacijske vode, vodovod. Stanislav Pajtler je ob tem naštevanju pripomnil, da gre za delo občine, ne pa ekipe Alana Bukovnika.
Boštjan Martini je med projekti, ki bi se jih lotil, omenil najprej čisto pitno vodo, rešil bi rad tudi meteorne vode, na tretjem mestu pa bi rad uredil še optično omrežje za vse, torej dostop do interneta in ostalega. Stanislav Pajtler je na prvem mestu izpostavil, da je na področju gospodarstva treba narediti več, npr. spodbujanje zaposlovanja, štipendiranja, kar bi dobili tudi iz EU-skladov, lotil bi se tudi lokalnih cest, infrastrukture, da se čim več asfaltira.
Stanislav Pajtler je izpostavil črpanje evropskih sredstev, kar bi moralo po njegovem biti boljše, kot je do zdaj. Pravi, da je treba tu narediti več, da se sicer ne dela slabo, a da bi se lahko delalo boljše. Boštjan Martini pa je pripomnil, da sedanja občinska uprava glede na slišano to dela solidno, da pa bi se dalo še izboljšati. Sedanji župan Alan Bukovnik pa je odgovoril, da je v sami razpravi Pajtler primerjal Občino Radlje ob Dravi z Občino Pivko, ki je med najboljšimi glede na črpanje evropskih sredstev. Ob tem je dejal, da če je Pivka med najboljšimi, so Radlje ob Dravi takoj za njo, na petem mestu.
Boštjan Martini je izpostavil, da manjkajo programi za mladostnike nad 15 let. Tako sam predlaga, da se uredijo oziroma zgradijo mladinski centri, da se da poudarek na glasbo, da bodo imeli prostor tudi za delavnice. Kar se tiče rešitve za starostnike, pa je dejal, da jim je treba zagotoviti, da bodo nekje lahko živeli, saj se med njimi najdejo tudi taki, ki so 40 let delali, na koncu pa so morali hišo prodati. Zato jim je všeč zasnova, kot jo imajo v Dravogradu, Černeški gaj. Stanislav Pajtler pa pravi, da bi z ozaveščanjem in dejavnostmi rad spravil mlade stran od računalnikov, tablic in telefonov. Kar se tiče skrbi za starostnike, pa pravi, da ga veseli, da obstaja pomoč na domu, za katero bi najrejši videl, da je brezplačna. Da ima občina Radlje naziv Občina prijazna mladim, pa je povedal župan Alan Bukovnik in dodal, da sledijo sprejeti strategiji, v kateri sledijo željam mladih, med drugim tudi po zagotovitvi stanovanj za mlade in zapolnitvi prostega časa z raznimi dejavnostmi. Za starostnike pa delajo tudi po izdelanem certifikatu, na podlagi katerega imajo izdelan strateški dokument preko županovega sveta. Pravi, da več kot 20 predstavnikov društev in organizacij civilne družbe skupaj sestavijo, kaj starostniki pričakujejo.
Govorili so tudi o odpravljanju revščine, kako bi se lahko lotili tega perečega problema, z zmanjševanjem davkov, iskanjem ustreznih ukrepov, pa tudi o pomoči tistim, ki delajo. O zadolževanju občine ter o marsičem drugem.
Na spletni strani Nigrada smo zasledili razpis za direktorja Javnega podjetja Nigrad.
Zapisali so, da more kandidat poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali magisterij (druga bolonjska stopnja), zaželeno tehniške (gradbeništvo, GING, strojništvo) ali ekonomske smeri, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenja ali upravljanja gospodarskih družb (zaradi izkazovanja le-teh kandidat predloži EUROPASS), zaželena sta poznavanje in sposobnost za reševanje komunalne problematike, da ni bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zoper njega ni bil vložen obtožni akt oziroma pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Pogodba z direktorjem se sklene za določen čas, za mandatno dobo največ štiri leta in je lahko ponovno imenovan, zapišejo. Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo na naslov »Nadzorni svet Javnega podjetja NIGRAD, d. o. o., Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor«, s pripisom »Ne odpiraj – razpis za direktorja družbe« do 14. 11. 2022.
Več TUKAJ.
V Vetrinjskem dvoru Maribor je pred dnevi potekal drugi izmed sedmih načrtovanih regijskih dogodkov v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi.
Dogodek je bil namenjen predstavitvi dosedanjih izkušenj v projektu sodelujočih občin in izvajalcev projekta Ministrstva za infrastrukturo (MZI) ter Geodetskega inštituta Slovenije (GI). Na štajerskem v projektu sodelujejo tri občine, dogodka pa se je udeležila tudi mariborska podžupanja gospa Alenka Iskra. Od leta 2016, ko se je projekt začel, se je vanj vključilo že 60 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema ter si prizadevajo za višanje kakovosti življenja občank in občanov. V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (npr. pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov idr.), ki so vsem uporabnikom na voljo brezplačno in jim omogočajo lastno mobilnost, upravljavcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.
Vojmir Drašler, predstavnik MZI, ki projekt finančno podpira, uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti pripisuje predvsem trajnostni naravnanosti projekta, ki traja že šesto leto. V svojem nagovoru je pohvalil MO Maribor kot eno izmed prvih občin, ki se pridružila projektu in izpostavil, da projekt spoštuje in poudarja zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030 in Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.
Vodja projekta na GI mag. Roman Rener je predstavil načrtovane aktivnosti, ki vključujejo izpolnjevanje zavez in zahtev po dostopnosti. Ta omogoča orientacijo, navigacijo in multimodalnost učinkovite mobilnosti, ki jo projekt vpeljuje z enotnimi standardi zajema in obdelave podatkov o dostopnosti urbanih občinskih prostorov. Za prihodnost je napovedal širjenje projekta na omogočanje dostopne mobilnosti od točke A do točke B, ki vključuje dostopnost in mobilnost v petih okoljih bivanja: socialnem, zunanjem, notranjem, virtualnem in spletnem.
Kot bistveno uporabno vrednost projekta je izpostavil načrtovanje t. i. predpotovanja (pre-journey), ki je pomembno za ljudi na invalidskih vozičkih, da lahko vnaprej načrtujejo svojo pot.
Potek terenskega zajema podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture, ki ga izvajajo v sodelovanju z osebami z različnimi oviranostmi, je predstavil strokovni sodelavec GI Jani Demšar. Ob tem je izpostavil še nov sistem in enotni standard digitalnega pregledovalnika podatkov o dostopnosti za posamezne ciljne skupine projekta: osebe z okvarami vida, osebe z okvarami sluha, gibalno ovirane ter starejše.
Svoje izkušnje je z zbranimi delil tudi Stojan Rozman, predsednik nadzornega odbora Društva paraplegikov Koroške, v projektu pa je zadolžen za zajem podatkov o fizični dostopnosti urbanih prostorov.
Poudaril je, da sta za omogočanje ustrezne dostopnosti in mobilnosti v posamezni občini ključna trajna komunikacija in aktivno sodelovanje s predstavniki občine pri načrtovanju in nadzorovanju gradnje infrastrukture. Sam je sodeloval pri zajemu terenskih podatkov o dostopnosti v vseh koroških občinah in pravi, da jih pri načrtovanju poti v katero izmed omenjenih občin tudi uporablja. Dejal je, da je potrebno že pri načrtovanju novih infrastruktur sodelovati s predstavniki oseb z različnimi invalidnostmi, saj lahko tudi malenkost naredi pri dostopnosti veliko razliko. Tudi pri
Zvezi paraplegikov imajo zato arhitekta, ki lahko preveri tovrstne načrte in poda komentarje v zvezi z ustreznostjo načrtovane dostopnosti urbane infrastrukture.
MO Maribor se ponaša z naslovom Občina po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza društev invalidov Slovenije (ZDIS), podžupanja Alenka Iskra je povedala, da si zato na vsakem koraku prizadevajo vključiti dostopnost na vseh ravneh, vendar pa je bilo v preteklosti izvedenih nekaj projektov, ki bi jih bilo potrebno s tega vidika revidirati. Zato je poudarila, da želijo predvsem v prihodnje slediti načinu načrtovanja, ki bo vključujoč, rezultati pa bodo zato ustrezno dostopni.
Poleg fizične dostopnosti so na dogodku predstavili tudi projektne aktivnosti na področju ozaveščanja o spletni dostopnosti. Maša Malovrh, strokovnjakinja za spletno dostopnost z Beletrine, ki je podizvajalec projekta, je predstavila izsledke v okviru projekta izvedenih analiz dostopnosti spletnih mest v projektu sodelujočih občin s fokusom na štajerskih občinah. Rezultati analiz kažejo, da je na področju spletne dostopnosti še veliko prostora za izboljšanje, kar bodo poskušali v nadaljevanju projekta uresničiti na individualnih sestankih z občinskimi predstavniki, kjer jim bodo predstavljeni podrobnejši rezultati analize dostopnosti njihovih spletnih mest ter predlagane konkretne rešitve.
