Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Svet zavoda Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor se bo na današnji seji seznanil z informacijo o oceni poslovanja bolnišnice v prvih osmih mesecih.

Ob tem bodo člani sveta potrjevali tudi rebalans plana investicij UKC Maribor za letošnje leto. Vodstvo bolnišnice jih bo seznanilo z aktualnimi čakalnimi dobami in realizacijo programa.

UKC Maribor je v prvem polletju beležil nekaj več kot tri milijone evrov izgube, kar je pomenilo dobra dva odstotka skupnih prihodkov. Vseeno je bil svet zavoda na zadnji seji konec avgusta zadovoljen s poslovanjem zavoda, saj je bila ocena poslovnega rezultata za okoli 200.000 evrov boljša od petmesečnih rezultatov, kar je bila po zagotovilih vodstva posledica ukrepov, ki jih izvajajo na vseh področjih.

Kot kažejo rezultatih po osmih mesecih, ki jih je vodstvo bolnišnice navedlo v gradivu za današnjo sejo, je izguba padla pod tri milijone evrov, natančneje na 2,984 milijona evrov, kar pomeni 1,5 odstotka skupnih prihodkov in še za 50.000 evrov boljši rezultat od tistega po sedmih mesecih. Direktor zavoda Anton Crnjac za konec leta še vedno napoveduje uravnotežen rezultat, če ne bo nepredvidenih dogodkov, na katere bolnišnica nima vpliva.

Svet zavoda se bo danes seznanil tudi s poročilom o delovanju Centra za informatiko ter predlogom načrta informatizacije v UKC Maribor, obravnaval pa bo še organiziranost in izvajanje dela notranje revizijske dejavnosti ter vizijo njenega prihodnjega delovanja.

vir: sta

V teh dneh smo vas vprašali, kdo od bivših županov je naredil največ za Mariborčane.  Kar 55 % sodelujočih v anketi meni, da je to bil Franc Kangler, na drugo mesto s samo 19 % ste uvrstili Sašo Arsenoviča, tretje mesto pa je z 11 % zasedel Alojz Križman, katerega mandat je najdlje časovno oddaljen od županov, ki smo jih vključili v anketo.

Kangler znan po operativni izvedbi projektov

Da se je Kangler uvrstil na prvo mesto med župani, ki so naredili največ za Mariborčane, niti ni presenetljivo, v njegovem mandatu je bilo možno opaziti velike spremembe v Mariboru v vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, tako v centru kot tudi na periferiji. Njegovi najbolj znani realizirani projekti so bili izgradnja zavetišča za živali, Lutkovno gledališče Maribor, Trg Leona Štuklja, Dom upokojencev Dom pod gorco, obnova Ljudskega vrta, prenova Pohorske vzpenjače, obnova Vetrinjskega dvorca, izgradnja hostla Pekarna, številna krožišča in lokalne ceste …

Očitno so sodelujoči v anketi že pozabili na postavitev radarjev, ki so Kanglerja odnesli z županskega prestola. Prav tako je bil zaznamovan mandat Franca Kanglerja s številnimi ovadbami, a na sodišču je bil na koncu v vseh primerih oproščen oziroma so zaradi nepravilno pridobljenih dokazih ovadbe padle. Sicer pa so si ga ljudje lahko zapomnili kot ljudskega župana, že njegova  kampanja je slonela na vsem znanim sončnicah. Bil je dostopen, velikokrat viden na prireditvah, tudi na Martinovanjih, ki jih je med svojim mandatom povzdignil in praznovanje tega praznika približal občanom.

Arsenoviču Mariborčani očitajo aroganco in projekte ob njegovih nepremičninah

Ne glede na velike spodrsljaje ekipe Arsenoviča, predvsem v zadnjem letu, je ta pristal na drugem mestu ankete. Kot kaže, so Mariborčani v njegovem mandatu prepoznali tudi številne pozitivne projekte. Najbolj odmevni so vsekakor obnova Ljudskega vrta, kopališča Pristan, Mestnega parka, Glavnega trga, mosta na Mariborski otok, Dvorane Tabor, pričetka gradnje knjižnice na Rotovžu in mostu oz. brvi čez Dravo, ustanovitve Javnega holdinga Maribor, nakup gostilne Pri treh ribnikih, izgradnja pasjega parka in veliko otroških igrišč ter številne prenove cest v centru mesta …

Žal pa tudi pri Arsenoviču ne gre brez afer. Tako po ponovni obnovi Pristana pod okriljem Arsenoviča ta spet toči. Most čez Mariborski otok je bil popolnoma neprimerno obnovljen, tako so morale ograjo držati vezice, tla pa so bila tako neizravnana, da se je moralo na most celo položiti tepih, da ga inšpektor ni zaprl. Javnega holdinga Maribor, ki bi moral biti glavni dosežek v Arsenovičevem mandatu, pa občani Maribora ne vidijo kot boljši servis. Občane namreč predvsem zanimajo čim nižji zneski na položnicah. Vsekakor pa so Mariborčani lahko opazili prenovo cest v centru mesta ter obnovo Glavnega trga in začetek zgradnje Mariborske knjižnice na Rotovžu. Največ časa pa je Arsenovič vsekakor namenil sprejetju OPN, ta se namreč ni spremenil že 20 let. Ker se mandat izteka in se Arsenoviču mudi, so se v OPN-ju pojavili tudi projekti, s katerimi se javnost ni strinjala, kot na primer stolpnica v mestni četrti Koroška vrata, izgradnja naselja v Bresternici … Ali bo Arsenoviču kljub vsem težavam uspel velik met in bo na zadnji seji mestnega sveta svojega mandata spravil OPN naprej, pa bomo še videli. Vsekakor pa Arsenoviču pri priljubljenosti ne pomaga njegova aktivnost “mestnega redarja”, ko obračunava na cesti z uporabniki električnih skirojev, motoristi in otroci, ki razmetavajo z žogicami pred teniškim igriščem.

Križman pred Sovičem, najmanj pa so si občani zapomnili Fištravca

Veliko presenečenje je tretje mesto v anketi, ki ga je zasedel Alojz Križman, saj je njegov županski mandat najbolj oddaljen, a očitno njegovega dela in projektov občani niso pozabili. Da je Sovič na četrtem mestu, je bilo za pričakovati. Projekti Andreja Fištravca pa so ostali v mislih Mariborčanov najmanj v spominu, ne glede na to, da so od njegovega mandata le štiri  leta in je bil boter številnih projektov, ki jih je Arsenovič v svojem mandatu zaključil: Skate park, obnova Glavnega trga, Ljudskega vrta itd.

Da Energetika Maribor vklopi ogrevanje pri svojih uporabnikih, mora biti izpolnjen pogoj, da tri dni zapored ob 21. uri zunanja temperatura pade pod 12 stopinj Celzija. To se je v Mariboru zgodilo 22. septembra, a začetka ogrevalne sezone ni bilo.

Glede na takratne nižje temperature, bi torej Mariborčani, ki ogrevajo domovanja z daljinskim sistemom ogrevanja Energetike Maribor, že imeli tople radiatorje in domove.  Večer poroča, da se je, za primerjavo, lanska ogrevalna sezona začela 9. oktobra in je trajala do 19. maja.

Manjše število klicev na klicni center in otoplitve čez dan

Letos pa Energetika Maribor ni vklopila daljinskega ogrevanja 22. septembra, čeprav je bil takrat uradni pogoj izpolnjen. Večer poroča, da gre za tri razloge. Na prvem mestu, ker so čez dan nekoliko višje dnevne temperature. Na drugem mestu, ker je sledila napoved otoplitve. Na tretjem mestu pa, ker je izredno manj etažnih lastnikov klicalo v klicni center Energetike in spraševalo o začetku ogrevanja. Tako so zapisali tudi na facebook profilu Javnega holdinga Maribor, še povzema Večer.

Radiatorje je treba pred začetkom ogrevanja očistiti

Energetika Maribor skrbi za ogrevanje 13.403 gospodinjstev in 377 poslovnih odjemalcev, posamezni stanovanjski objekti lahko ogrevanje naročijo, je sporočilo Javnega holdinga Maribor, in sicer na telefonsko številko 02 300 88 00. Izpostavljajo pa še, a naj uporabniki pred začetkom ogrevanje ne pozabijo očistiti radiatorjev ter preveriti, ali so radiatorji odzračeni ali morda ne kaplja voda iz kakšnega ventila.

Cena ogrevanja se bo nekoliko znižala

Večer poroča, da se bo zaradi znižanja davka na dodano vrednost za energente z 22 odstotkov na 9,5 odstotka, cena ogrevanja nekoliko znižala, to pa pomeni, a ne bo stala več 96,3 evra, ampak 86,2 evra za megavatno uro. To naj bi sicer veljalo le do konca leta. Kaj bo po novem letu, še ni znano. Energetika namreč še ni zakupila zemeljskega plina, še poročajo na Večeru.

Kdor bo imel zaprte radiatorje, bo plačal 40 odstotkov povprečne porabe celotnega bloka

Glede na predvidevanja in govorice, da bodo cene ogrevanja šle nato navzgor, se bo verjetno marsikateri uporabnik odločil za varčevanje in bo zapiral radiatorje ali pa jih celo sploh ne bo odprl. Pri tem se naj ne pozabi, da bodo morali tisti, ki ne bodo imeli odprtih radiatorjev, plačati 40 odstotkov od povprečne porabe celotnega bloka.

Župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik je napovedal ponovno kandidaturo na lokalnih volitvah.

Povedal nam je, zakaj se je tako odločil in kateri izzivi ga čakajo, če bo ponovno izvoljen.

Županski kandidati, ki želite napovedati svojo kandidaturo, nas lahko kontaktirate na info.bktv@gmail.com

Pred časom smo poročali, da Maribor načrtuje nabavo novega turističnega električnega vlakca, ki bo nadomestil obstoječega na dizelski pogon.

Letno se z Jurčkom po mestu zapelje več tisoč potnikov, tako Mariborčanov, kot turistov. Iz agencije Don Travel so nam sporočili, da na Mestni občini Maribor za vlakec Jurček ni posluha: “Kot da občina več ne želi tega vlakca. Dovoljenje imamo do sredine meseca oktobra, niso nam ga podaljšali, niti nam ga ne bodo. Enostavno na MO Maribor ni posluha in komunikacija ne steče. Mi si želimo, da vlakec ostane, saj ga imajo turisti in Mariborčani radi.” Dodajo še, da vsi, ki so dosedaj izvedeli za nov električni vlakec, menijo, da ni primerljiv z Jurčkom, ki je na nek način postal simbol mesta.

Razmišljajo o odhodu v kakšno okoliško občino

V kolikor ne dobijo dovoljenja, vlakca ne morejo več parkirati v centru mesta. S tem bodo, ali končali s svojim obratovanjem ali pa bodo iskali svoj prostor v kakšni drugi okoliški občini, ki bo imela posluh zanje, saj le-tega trenutno na Mestni občini Maribor ni. V Don Travel še dodajo, da so zelo žalostni ter da upajo, da vseeno najdejo kakšno skupno rešitev z MO Maribor.

Obstoječi vlakec bo zamenjal električni

“Mestna občina Maribor z izvedbo projektov trajnostne mobilnosti stopa na pot mesta, ki razume prihodnost in svojim občanom nudi različne oblike mobilnosti, kot so okolju prijazen javni potniški promet, razvejana mreža varnih kolesarskih stez, možnost souporabe koles Mbajk, brezplačni prevozi po mestnem jedru z električnim Maistrom in brezplačne prevoze za starejše Prostofer. Skrbno in vztrajno širimo mrežo trajnostne mobilnosti na področju transporta in jih vključujemo v vse segmente mesta. Temu bomo kmalu dodali tudi električni vlakec, ki bo primarno namenjen dopolnitvi turistične ponudbe v mestu.

FOTO: MOM
FOTO: MOM

Gre za električni vlakec, za katerega je MO Maribor pridobila sofinancerska sredstva EKO Sklada v višini 223.200 EUR, celotna vrednost nakupa pa je 340.380 EUR. “Električni vlakec je trenutno v postopku dobave, zato tudi še niso znane vse podrobnosti. Sestavljen je iz voznikove kabine z dvema vagonoma, skupaj sprejme 45 oseb (44 plus ena invalidna oseba). Predvideno je, da bo vožnja vlakca v domeni javnega podjetja Marprom, potek linije in dodatne vsebine pa pripravlja Zavod za turizem Maribor, saj bo linija v osnovi turističnega značaja,” še pojasnijo na mariborski občini.

Navedba, da bomo trenutni vlakec »Jurček« menjali z električnim vlakcem je napačna, še navedejo na MO Maribor in dodajo: “Saj »Jurček« ni v lastništvu MO Maribor, ampak v zasebni lasti. MO Maribor zanj zgolj izdaja dovoljenje za vožnjo v mestnem središču.” Kot kaže pa dovoljenja nimajo namena izdati.

MO Maribor je skladno s smernicami za izboljšanje prometne varnosti otrok pred Osnovno šolo Rada Robiča Limbuš uredila posebno prometno signalizacijo.

Izvedena je bila talna in vertikalna prometna signalizacija, postavljeni so totemi, ki prikazujejo prisotnost otrok na cesti in table z merilniki hitrosti v območju šole, so sporočili iz mariborske občine.

Ukrepi so bili izvedeni na pobudo šole, krajanov Limbuša in skladno z izdelanim elaboratom ter s soglasjem Direkcije RS za infrastrukturo.

 

Stanovanjski sklad RS je danes v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji.

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan se je skupaj ministrom za delo, družino in socialne zadeve Luko Mescem udeležil slovesnosti ob dokončanih objektih, ki so nastala pod okriljem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki je podprt z Načrtom za okrevanje in odpornost ter financiran s strani Razvojne banke Sveta Evrope (CEB).

Soseska bo poleg 400 sodobnih stanovanj nudila 60 oskrbovanih stanovanj za starejše in dnevni center, ki bo služil kot prostor za medgeneracijska srečanja, varstvo otrok in varstveno bivalno enoto za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.

Sloveniji 10.000 dodatnih novih javnih najemnih stanovanj, so sporočili.

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

Danes so v Selnici ob Dravi podpisali pogodbo za izgradnjo sodobnega vrtca, ki bo ne samo zgrajen po sodobnih standardih, ampak bo tudi lesen, narejen v celoti iz slovenskega lesa.

Selniška županja Vlasta Krmelj je po podpisu pogodbe z obema izvajalcema Ivanom Cajzekom iz podjetja GIC Gradnje in Markom Lukičem iz podjetja Lumar dejala, da je to zanjo srečen dan, predvsem pa za občino in lokalno skupnostjo, saj bodo po več kot 40 letih dobili v občini Selnica ob Dravi nov vrtec. Zadnja leta so se izjemno trudili dobiti tako zemljišče kot zagotoviti vse ostale izpolnjene pogoje, da lahko vrtec začnejo graditi. Vrtec bodo zgradili za sedanjo telovadnico, imel bo 11 oddelkov. Pohvalila je še, da bodo imeli prvi javni objekt, ki bo v celoti zgrajen iz slovenskega lesa. Sama investicija je vredna 5,3 milijona evrov, zaključek gradnje je predviden konec leta 2023.

Ivan Cajzek, direktor podjetja GIC Gradnje Rogaška Slatina, ki je eden od dveh izvajalcev, je povedal, da gre za drugačen projekt, kot so jih bili vajeni do sedaj. Za nizkoenergetsko zgradbo in veliko manjšim okoljskim odtisom. Najpomembnejše pa se mu zdi, da se bodo otroci počutili veliko boljše kot pa v vrtcih, kjer porabijo več energije, saj je, kot pravi tako: manj kot objekt porabi energije, boljše je bivanjsko okolje v objektu. Poudaril je, da gre za objekt, vrtec, ki bo v celoti narejen iz slovenskega lesa, kar so dosegli v poslovnem dogovoru s podjetjem Lumar.

Marko Lukič, direktor podjetja Lumar, prav tako sopodpisnik pogodbe o izgradnje novega vrtca v Selnici ob Dravi, pa je zaupal več podrobnosti. Gre za vrtec, ki bo v celoti lesen, a ne gre za okvirno konstrukcijo, ampak za masivno leseno konstrukcijo. Ta zagotavlja še bistveno višje bivalno okolje kot klasična okvirna konstrukcija. Ob tem je poudaril, da bodo otroci prišli vanj, ko bo že suh. Če bi objekt bil grajen klasično, pa bi se še eno oziroma dve leti sušil. Poudaril je, da bo že od prvega dne v vrtcu zdrava bivalna klima. Les, iz katerega bo vrtec grajen, bo iz Slovenije, vsi posamezni deli obdelave lesa bodo prav tako opravljeni v Sloveniji.

Pred samim podpisom pogodbe so v preddverju Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi nastopili otroci iz vrtca Kobanček in pokazali, kako razigrani in sproščeni so. Najprej so namreč zapeli, nato pa še prešerno zaplesali.

Danes, 27. septembra, je pred Mestno občino Maribor na Ulici heroja Staneta župan Sašo Arsenovič pred začetkom zbiranja podpisov podpore za ponovno kandidaturo za župana in mestni svet nagovoril zbrane.

“Čas zelo hitro mineva, včasih rečem, da moramo delati tako kot lani, čeprav ta lani je že štiri leta nazaj. Pred štirimi leti so Mariborčani izvolili obljubo razvojne spremembe, jaz mislim, da se mesto s to tukaj stoječo čudovito ekipo dejansko razvija. Da smo iz tistega nazadovanja prišli v razvoj in da smo svoj del obljube, za kaj smo bili izvoljeni, tudi izpolnili,” je uvodoma dejal mariborski župan.

V izjavi za javnost se je ozrl tudi v čas njegovega mandata in omenil: “Dosti bo novih imen, a danes ni čas, da bi govorili o njih, zaenkrat je potrebno dati podpis za ponovno kandidaturo za župana in mestni svet.”

Več v videoposnetku spodaj.

Nekaj utrinkov:

Več v Občinskem informatorju jutri na BK TV.

 

 

Večer poroča, da je vodstvo UKC Maribor ob pomanjkanju obdukcijskih pomočnikov skušalo prevoze pokojnikov naprtiti medicinskim sestram.

Pomanjkanje kadra

Sedaj želijo za to zadolžiti spremljevalce bolnikov, ki so sicer zadolženi, da paciente vozijo po bolnišnici. Do zdaj so sicer pokojnike vozili obdukcijski pomočniki, a se srečujejo z velikim pomanjkanjem tega kadra. Večer poroča, da so poskušali prevoze pokojnikov naprtiti medicinskim sestram, ki so se uprle, zavrnili so jih tudi vzdrževalci.

“In tako so se odločili, da preprosto spremenijo sistemizacijo spremljevalcem bolnikov in jim dodelijo še to nehvaležno nalogo. Za isto plačo. Njihova bruto plača je okoli 795 evrov,” navajajo na Večeru. Dejali so, da nimajo znanja, prav tako niso psihološko pripravljeni na to delo. Pred dnevi bi morali vsi podpisati nove pogodbe, a so to kolektivno zavrnili. Ukinili so tudi delovno mesto strežnice, ki je pred upokojitvijo, dejali naj bi jo, naj podpiše novo pogodbo, ali bo ostala brez službe.

Vodstvo UKC Maribor je za Večer dejalo, da gre za poslovno odločitev delodajalca, saj je zadolžen za nemoten potek delovnega procesa. Povedali so, da je glavna težava pomanjkanje obdukcijskih pomočnikov, trenutno so zaposleni zgolj štiri, povedo, da jih aktivno iščejo. Po podatkih večera je eden izmed njih na daljši bolniški odsotnosti.

Številni, ki so opravljali to delo, imajo psihološke težave, pa težave z alkoholom in drogami. Sicer imajo osnovno zdravstveno zdravstveno izobrazbo, triletno srednjo zdravstveno šolo, pred delom opravijo polletno usposabljanje. Njihova plača pa z dežurstvi nanese na okoli 1200 evrov, še poroča Večer.

Strokovnjaki opozarjajo, da se je cilj vzgojno-izobraževalnega procesa, ki bi moral potekati skladno z razvojem celovito delujoče, osmišljene, avtonomne in zadovoljne osebe, v veliki meri izgubil.

Na Alma Mater Europaea pripravljajo on-line brezplačna predavanja in strokovno razpravo z okroglo mizo o najbolj perečih vprašanjih vzgoje in izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki bo v sredo, 28. septembra, ob 17. uri. Zainteresirani se lahko prijavijo preko te povezave: PRIJAVA NA DOGODEK.

Pogovarjali smo se s prof. dr. Sebastjanom Kristovičem, vodjem projekta Holističen vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja pri ARRS.

 

Matic Ačko bo nastopil na svetovnem prvenstvu v slamovski poeziji.

V Bruslju med 26. in 30. septembrom poteka svetovno prvenstvo v slamovski poeziji, na katerem se bo v pesniških nastopih pomerilo 40 pesnic in pesnikov iz sedemintridesetih držav.

Slovenijo bo zastopal Matic Ačko, ki se je na svetovno prvenstvo kvalificiral s svojim uspešnim lanskoletnim nastopom na Evropskem prvenstvu v slamovski poeziji.

Nastopil bo na prvem predfinalnem večeru, ki se bo v torek, 27. septembra, v bruseljski dvorani Kinepolis začel ob 19. uri. Svetovno prvenstvo v Bruslju bo potekalo v treh delih. 27 in 28. septembra bosta potekala predfinalna izbora, na vsakem bo nastopilo dvajset tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanje bo potekalo v živo s prenosom preko spleta. Nastopajoče bo ocenjevala petčlanska žirija.

V Sloveniji se je žanr začel razvijati po letu 2015, ko so v različnih slovenskih mestih (Ptuj, Kamnik, Maribor, Celje, Ljubljana) vzniknili slamovski dogodki. Leta 2016 je v Mariboru potekalo prvo slovensko nacionalno prvenstvo, leta 2020 smo prav tako v Mariboru v organizaciji MKC Maribor in Slam zverin kot gostitelji izvedli evropsko prvenstvu v slamovski poeziji.

Letos se kot organizator slovenskega predizbora prvič pridružuje tudi Novo Mesto (Založba Goga, dogodek bo potekal 30. septembra), nacionalno prvenstvo Slovenije bo potekalo v Kranju v organizaciji Layerjeve hiše, 29. oktobra, kranjski predizbor pa bo 1. oktobra.

 

Slovenska smučarska središča so se že začela pripravljati na novo zimsko sezono, glede katere pa je še veliko neznank. Po dveh letih protikoronskih ukrepov jih tokrat skrbijo predvsem visoke cene energentov. Ponekod so zato že napovedali podražitev vozovnic, računajo pa tudi na ukrepe države.

V nekaterih gorskih centrih se še niso poslovili od poletne sezone, s katero so letos žičničarji večinoma zadovoljni, četudi je bila marsikje nekoliko slabša od lanske.

Boljša od lanske je bila poletna sezona na Kaninu, kjer so obratovali ves čas od 20. maja do 4. septembra, z izjemo treh dni zaradi slabega vremena. Sedaj pa gondola obratuje le še ob vikendih.

Prepeljali so 30.000 potnikov, kar je 12.000 več kot lani poleti, in v kar 90 odstotkih so bili potniki tujci. “To poletje je bilo z visokimi temperaturami in lepim vremenom naklonjeno visokogorju,” je za STA povedala direktorica družbe Sončni Kanin Manuela Božič Badalič, ki je bila s poletno sezono zadovoljna tudi zato, ker niso imeli nobenega izpada krožno kabinske žičniške naprave, ki bo prihodnje leto stara 50 let.

Na Kaninu so prejšnji konec tedna že dobili prvo pošiljko snega, ki pa je še premajhna za začetek zimske sezone. Nanjo se že pripravljajo, jasno pa je, da je zaradi cen energentov zelo nepredvidljiva. “Pred tremi leti smo se soočili z zeleno zimo, sledili sta dve koronski leti, sedaj pa bodo problem energenti,” je težave, s katerimi se srečujejo žičničarji v zadnjih štirih letih, povzela Božič Badaličeva, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih žičničarjev.

Kot je pojasnila, žičničarji pri porabi električne energije ne morejo varčevati drugače, kot da morda ukinejo nočno smuko ali pa za kakšno uro skrajšajo obratovanje. Na Kaninu, kjer za razliko od nižje ležečih smučišč vsaj nimajo stroškov umetnega zasneževanja, trenutno stroški elektrike znašajo približno desetino vseh stroškov. Elektriko so namreč zakupili že leta 2020 in jo do konca leta dobivajo po nizki ceni.

Če bi se Kanin oskrboval z elektriko po ceni, ki je sedaj na trgu, bi se stroški elektrike s 150.000 evrov dvignili na 800.000 evrov letno.

“Kaj bo od 1. januarja naprej, bomo vsi skupaj videli,” je izpostavila sogovornica in pojasnila, da se tudi nekaterim drugim smučiščem takrat zaključi obstoječi zakup elektrike, nekateri pa jo že sedaj plačujejo dražje. “Vsekakor smučišča tudi tokrat računamo na pomoč države, da bomo lahko preživela energetsko krizo,” je poudarila.

Direktor družbe Vabo, ki upravlja s smučiščem Kope, Boštjan Paradiž upa, da bo prišlo do regulacije cen elektrike. “To je edini način, da bomo lahko normalno delali naprej,” je dejal za STA, prepričan, da mora država odločitev o tem nujno sprejeti vsaj do začetka novembra. “Ne rabimo subvencij ali miloščin, samo normalne tržne pogoje, da bomo lahko normalno delali,” je dejal.

Kot je pojasnil, trenutnega povišanja cen elektrike nikakor ne morejo prenesti na cene vozovnic, saj bi to pomenilo popolno nekonkurenčnost slovenskih smučišč. Enako je povedala Božič Badaličeva, pri čemer se na Kaninu nagibajo k temu, da letos sploh ne bi dražili smučarskih vozovnic, saj se tudi na italijanski strani smučišča niso odločili za to.

So se pa za dvig cen vozovnic odločili na Pohorju

“Po občutni podražitvi energentov, še zlasti nekajkratnem dvigu cen električne energije, je bil upravljavec žičnic in smučišč na Pohorju zaradi pokrivanja stroškov zimske sezone primoran povišati cene smučarskih vozovnic. Čeprav so se te povišale tudi za 20 odstotkov, je to bistveno manj od podražitve energentov, s katero je bil soočen upravljavec,” so pojasnili v Javnem holdingu Maribor.

Tudi v RTC Krvavec jih skrbijo cene energentov, so se pa odločili, da “neke enormne podražitve dnevnih smučarskih vozovnic ne bo, mogoče kakšen evro ali dva, tako kot je običajno vsako leto”. Računajo namreč, da jim bo država zagotovila pomoč v obliki, kot je predvidena za ostalo gospodarstvo ali pa glede na specifičnost panoge mogoče celo več.

V RTC Žičnicah Kranjska Gora, kjer glede višanja cen energentov pred novo zimsko sezono prav tako niso popolnoma mirni, predvidevajo, da bodo glede na rast cen energentov in inflacije letošnje smučarske vozovnice v povprečju podražili za okoli osem odstotkov. Za enako stopnjo podražitve so se odločili tudi na Rogli. V Cerknem in na Voglu pa zaradi negotovih razmer cen vozovnic še niso odločili.

Na Voglu sicer še vedno teče poletna sezona

Z njo so zaenkrat precej zadovoljni, saj je primerljiva z leti pred epidemijo, računajo, da jo bodo zaključili šele po jesenskih šolskih počitnicah 6. novembra.

Nekoliko slabša od lanske je bila letošnja poletna sezona na Rogli, v Cerknem in na Kopah, kjer se je poznal izpad turističnih bonov. Kljub temu pa so bili z obiskom zadovoljni. Prav tako zadovoljni so na Krvavcu, kjer so poletno sezono zaključili prejšnji konec tedna.

V Kranjski Gori pa so letošnjo poletno sezono zaradi nujnih vzdrževalnih del na sedežnici Vitranc 1 in predvsem zaradi, kot so poudarili, abnormalnih zamud pri dobavi servisnega materiala za sedežnico, začeli šele 13. julija. Kljub temu so z obiskom do sedaj zadovoljni. Predvidevajo, da bodo do 9. oktobra na lepe sobotne in nedeljske dneve še obratovali.

Tudi poletna sezona v Bike parku Pohorje se bo nadaljevala, dokler bodo razmere to dopuščale.

Letošnji obisk je bil primerljiv z letom pred tem. Zelo dober je bil spomladi v začetku sezone, ko kolesarski parki v sosednjih državah še niso bili odprti, podobno pa pričakujejo tudi v jesenskem času, ko bodo višje ležeči parki v tujini že zaprti.

Na Golteh pa je letošnja poletna sezona pustila grenak priokus zaradi visokih cen energentov in tehničnih težav z nihalko, zaradi česar niso mogli nuditi prevozov. To je bil razlog za manjši obseg aktivnosti na planini in manjše število dnevnih obiskovalcev, medtem ko je bila obiskanost hotela dobra, prevladovali pa so domači gostje, je pojasnila direktorica podjetja Golte Suzana Srdić.

Kot je dodala, bo tudi zimska sezona polna izzivov. “Trenutnih cen, ki jih plačujemo za energente, poslovanje ne prenese,” je opozorila. Njihovi družbi se pogodba za zakup elektrike potekla konec leta 2021, zato so že prek poletja čutili in se borili z enormnimi cenami. Avgusta so plačevali celo 1000 evrov na megavatno uro in takšne razlike v ceni je skozi poslovanje nemogoče nadomestiti, je poudarila.

Drugi velik izziv, s katerim se spopadajo, pa je pomanjkanje kadra

“Domačega gostinskega kadra praktično ni več, podobno je s tehničnim kadrom, kjer je še nekoliko težje, saj so za posamezna delovna mesta potrebna določena tehnična oziroma strokovna znanja, za ta pa je po navadi potrebno veliko časa,” je še opozorila direktorica podjetja Golte.

vir:sta

Na Osnovni šoli Vuzenica so pripravili Tehniški dan v sklopu Evropskega tedna mobilnosti.

Učencem so svoje delo predstavili policisti in gasilci pa tudi vodniki reševalnih psov. Mlajši učenci pa so ta dan porisali še Splavarsko ulico.

Ali veste, katere vse gobe, ki rastejo v naših gozdovih, so strupene in nevarne? Pokazali so nam jih na veliki razstavi gob na Spodnjem Slemenu. Pa tudi gobe, ki jih nabiralci največkrat odnesejo iz gozdov.

Sama razstava ni bila postavljena enostavno, ampak tako, da se je večinoma videlo, kako gobe rastejo v gozdu, skupaj podlago, podrastjem in drevjem. Videlo se je naravo, takšna kot je. Tudi z zadnjim delom, v katerem so opozorili na to, da ljudje velikokrat v gozdu res naberejo gobe, žal pa puščajo tam tudi smeti.

Med odobrenimi projekti na državnem razpisu za razvoj in prestrukturiranje slovenskih smučišč so tudi načrti mariborskega javnega podjetja Marprom. Ti obsegajo izgradnjo vmesne postaje krožne kabinske žičnice na Mariborskem Pohorju, izgradnjo nove štirisedežnice Ruška ter ureditev novih kolesarskih prog, gibalnih parkov in steze za gorske gokarte.

Vrednost projekta modernizacije žičniških naprav in izgradnje outdoor centra Maribor – Areh, ki ga je Marprom prijavil na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, znaša blizu 7,5 milijona evrov, od tega je bilo zanj odobreno sofinanciranje v višini nekaj manj kot šest milijonov evrov.

“Razlika predstavlja lastni delež, ki ga je pri vmesni postaji gondole zagotovila Mestna občina Maribor, pri ostalih sklopih pa ga bo pokril Marprom s svojimi sredstvi,” so za STA povedali v Javnem holdingu Maribor, katerega del je Marprom.

Prvenstvo avtobusno podjetje je po stečaju Športnega centra Pohorje prevzelo upravljanje smučišč in žičniških naprav na Mariborskem Pohorju. Trenutno pa je v teku oddelitev smučarskega dela dejavnosti, ki naj bi ga v prihodnje prevzel nedavno ustanovljeno podjetje Šport Maribor.

O natančnih vrednostih posameznih sklopov načrtovanih vlaganj za zdaj še ne govorijo, saj še nimajo konkretnih ponudb možnih dobaviteljev in izvajalcev del.

“Razmerje med sofinanciranjem in lastnim deležem pri projektu je okvirno 80 proti 20 odstotkov,” pravijo v holdingu.

Za izgradnjo vmesne postaje krožne kabinske žičnice naj bi v kratkem stekli postopki javnega naročanja oziroma izbire izvajalca del, pri čemer je cilj, da letos dokončajo vsaj gradbena dela, medtem ko bosta dobava in montaža vmesne postaje, ki sta odvisni od zmožnosti proizvajalca, najverjetneje sledili v naslednjem letu.

Postavitev štirisedežnice Ruška bo po načrtih v celoti izvedena v letu 2023, tako da bo nova sedežnica predvidoma lahko začela obratovati v zimski sezoni 2023/2024.

V okviru projekta Doživetja Bolfenk, ki ga izvajajo z Regionalno razvojno agencijo (RRA) Podravje – Maribor, so že začeli postavljati nova igrala in urbano opremo na treh lokacijah Mariborskega Pohorja.

Postavitev gibalnih parkov na površinah med vmesno in spodnjo postajo Pohorske vzpenjače ter smučarske proge Ruška pa je časovno vezana na izgradnjo žičnic. “Enako velja tudi za nove kolesarske proge in stezo za gorske gokarte, ki bo umeščena na območje smučarske proge Ruška,” pravijo v holdingu.

Cilj vseh teh vlaganj je razvoj celoletne ponudbe na Pohorju, saj je zimska sezona vedno bolj negotova.

“Eden od ključnih ciljev projekta je dvigniti povezanost Mariborskega Pohorja in Areha v enovit gorski center, ki bo z atraktivno ponudbo privabljal obiskovalce v vseh letnih časih,” pojasnjujejo v holdingu.

Poleg tega bo postavitev vmesne postaje krožne kabinske žičnice pomenila prvi korak k ureditvi nove, sicer že obstoječe, a nevzdrževane, smučarske proge Jonatan. Ureditev te proge sicer ni del omenjenega projekta in bo pogojena s finančnimi zmožnostmi v prihodnjih letih.

Za nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča bo namenjenega 63,42 milijona evrov državnega sofinanciranja.

Odobrenih je bilo 10 projektov s tega področja, in sicer so jih poleg Marproma oddala še podjetja Vabo, RTC Jakec Trije kralji, Velika planina, Žičnice Vogel Bohinj, Rekreacijsko turistični center Krvavec, Golte, Unitur, Rekreacijsko turistični center žičnice Kranjska Gora ter Hotel Cerkno.

vir: sta

Predsedniški kandidat Levice Miha Kordiš je včeraj obiskal Maribor ter se srečal s številnimi prebivalkami in prebivalci.

V sklopu obiska je pred UKC Maribor skupaj z zaposleno v drugi največji slovenski javni zdravstveni ustanovi podal izjavo za javnost v podporo javnemu zdravstvu. Po njegovih besedah se mora predsednik države zavzeti za kvalitetno javno zdravstvo in za dostojno plačilo za vse zaposlene, tako v zdravstvu kot v drugih dejavnostih.

Zgodba Maribora je zgodba cele Slovenije

Miha Kordiš si je za prvi obisk v sklopu predsedniške kampanje izbral Maribor. Zgodba Maribora je po njegovih besedah namreč zgodba celotne Slovenije v zadnjih treh desetletjih.

Miha Kordiš: “Maribor je bil svoj čas cvetoče industrijsko mesto z visoko ravnjo zaposlenosti in blaginje za vse. Potem je pa prišel kapitalizem – in fabrike so odšle. Delovni ljudje so ostali brez prihodnosti in brez glasu; mesto je ostalo zapostavljeno. Posledice ostajajo do danes. Naloga predsednika je, da spregovori za delovne ljudi, ki so bili glasu oropani. Za trgovko na minimalni plači, za industrijskega delavca, ki mu grozijo z odpovedjo. Za izgorelo medicinsko sestro. Za mladega prekarca, ki išče stanovanje. Želim biti predsednik, ki se postavi za delovne ljudi, ki so bili glasu oropani.”

V Mariboru se je Miha Kordiš skupaj s tovariši in tovarišicami iz lokalnega odbora Levica Maribor ter aktivistkami in aktivisti iz vse Slovenije sprehodil po ključnih točkah v mestu ter prisluhnil težavam prebivalk in prebivalcev Maribora. Na mariborski tržnici se je pogovarjal z branjevci in obiskovalci, ki so mu predstavili problematiko draginjske in energetske krize, ki jo čutijo vsakodnevno.

Naloga predsednika je, da se postavi za javni zdravstveni sistem

Nato so se članice in člani Levice ter aktivisti in aktivistke odpravili pred UKC Maribor, kjer sta Miha Kordiš in Ariana Jakopec v izjavi za javnost spregovorila o problematiki javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Miha Kordiš: “V Sloveniji se je treba zavzeti za javno zdravstvo, za obravnavo pacientov kot človekovo pravico. Pri nas smo ponosni na javni zdravstveni sistem, ki pa je žal že desetletja tarča privatizacijskih napadov. Vemo, kako težko je upokojencu z nizko pokojnino plačevati visoke položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobički iz katerega se stekajo v žepe komercialnih zdravstvenih zavarovalnic. Vsi tudi poznamo primere znancev ali družinskih članov, ki so prišli k zdravniku in dobili na mizo ponudbo: lahko čakaš v dolgi vrsti v javnem zdravstvenem sistemu ali pa plačaš iz svojega žepa in prideš na vrsto jutri, po možnosti v isti ambulanti in pri istem zdravniku. Naloga predsednika je, da se jasno postavi za obrambo javnega zdravstvenega sistema.”

Ariana Jakopec, ki je zaposlena v UKC Maribor, je predstavila svojo zgodbo: “Že 38 let delam kot kuharica v UKC Maribor. Moja osnovna plača ne dosega niti minimalne plače. V tem času sem delala več kot tisoč vikendov in praznikov ter zamudila velik del odraščanja svojih otrok. Pred nekaj leti bi lahko nehala delati za vikende, a bi bila moja plača brez dodatkov tako nizka, da moja družina ne bi mogla preživeti čez mesec.”

Miha Kordiš se je zato dotaknil tudi problematike dostojnega plačila v zdravstvu in drugih dejavnostih: “Obravnava sistemov ni izključni problem javnega zdravstvenega sistema. Tako kot v drugih družbenih sistemih tudi v javnem zdravstvu dela kopica ljudi, brez katerih v tej državi ne bi zmogli, pa so plačani slabo, veliko preslabo. Govorimo o medicinskih sestrah, bolničarjih, tehničnih profilih, brez katerih bolnišnice ravno tako ne bi delovale. Njihove slabe plače so prav tako točka, na kateri mora predsednik države spregovoriti, če želi biti glas ljudi.”

Predsedniški kandidat je ob tem opozoril na to, da je nujno treba spremeniti plačni sistem v javnem sektorju na način, da bo najnižja osnovna plača izenačena z minimalno plačo.

V naslednjih tednih bo Miha Kordiš skupaj z aktivisti in aktivistkami obiskal kraje po vsej Sloveniji, se sestal s predstavniki različnih družbenih skupin in se postavil za malega človeka, za delovne ljudi, za tiste, katerih glas v tej družbi ni slišan.

Včeraj se je v Selnici ob Dravi odvijal kolesarski izlet po Jabolčni poti. Dogodka so se udeležili osnovnošolski in vrtčevski otroci in družine.

Štart je bil že v jutranjih urah, kolesarili pa so po Jabolčni poti in potem do osnovne šole. Tam je bil pripravljen tudi nadaljnji program in sicer poligon za kolesarski izpit, v računalniških učilnicah pa so se lahko preizkusili tudi v znanju teorije kolesarskega izpita. Na dogodku je reševalec predstavil tudi osnove prve pomoči, oživljanja in uporabo AED-ja.

Dogodek je potekal v okviru Evropskega tedna mobilnosti. Podobno dogajanje pa je v občini potekalo že cel teden pod geslom Trajno ozaveščeni. Ravnateljica osnovne šole Selnica ob Dravi Manja Kokalj nam je povedala, da se ji takšni dogodki zdijo pomembni, saj otroke
spodbujajo h gibanju, tudi kot šola si prizadevajo, da so otroci čim več na prostem in da preživijo tudi učne ure zunaj učilnice. Organizatorji so bili z obiskom dogodka zadovoljni, tako kot tudi otroci sami.

Zavod za gozdove Slovenije je pričel z odstranjevanjem nelegalno označenih kolesarskih poti po mirnih conah na Pohorju Rekreacija v gozdnem prostoru se je v preteklih desetletjih močno razširila, tudi na predele, kjer množična prisotnost ljudi iz različni razlogov ni zaželena (varstvo narave, gozdna proizvodnja, …).

“Na območni enoti Maribor Zavoda za gozdove Slovenije smo pričeli z odstranjevanjem vseh neusklajenih ter nelegalno postavljenih signalizacij za kolesarske in druge poti, ki vodijo skozi zaprte predele Pohorja oziroma t.i. mirne cone,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Na Zavodu za gozdove Slovenije v zadnjih letih opažajo znaten porast števila obiskovalcev gozdnega prostora na Pohorju.

Obisk se močno povečuje tudi v predelih, kjer množična prisotnost človeka ni zaželena. To so predeli Pohorja, ki so zaradi ohranjanja ugodnega življenjskega prostora za številne redke in občutljive živalske vrste ter njihove gozdne ekotope namensko izločeni kot mirne cone.”

Večina pohorskih gozdov in gozdnih cest je odprta za turizem in rekreacijo. Le manjši delež ohranjenih površin gozdov je zaradi zahtev določenih živalskih vrst namenjen ohranjanju miru v tako imenovanih mirnih conah. “S tem namenom je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju z lastniki gozdov in občinami vzpostavil poseben režim uporabe omrežja gozdnih cest na Pohorju, ki je v veljavi že več desetletij. S tem režimom smo mirne cone zaprli za ves promet, razen za lastnike gozdov in gospodarjenje z gozdovi. Kljub prometnim označbam, ki prepovedujejo vožnjo, se rekreacija širi v te gozdove, ki potrebujejo mir in bi za rekreacijsko rabo morali ostati zaprti,” dodajo.

Med sporne prakse sodi označevanje kolesarskih poti brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije in lastnikov gozdov po gozdnih cestah, ki so s posebnim režimom za javnost zaprte.

Označevalci s strani različnih organizacij tako mimo Zakona o gozdovih spreminjajo režim uporabe gozdnih cest. Spodnja fotografija prikazuje primer samovoljnega in nedopustnega spreminjanja režima uporabe gozdne ceste na Pohorju z nelegalnim dodajanjem dopolnilne table za izjemo.

FOTO: zgs.si

Kolesarji, ki sledijo tem oznakam in zaidejo na tako označeno gozdno cesto predstavljajo motnjo v mirnem gozdnem prostoru, hkrati pa so tudi v prekršku in bi lahko bili oglobljeni za vožnjo po gozdni cesti, kjer je promet s posebnim režimom prepovedan. Zavod za gozdove Slovenije je zato začel z odstranjevanjem vseh neusklajenih in nelegalno postavljenih usmerjevalnih tabel skozi mirne cone.

Na Muti so pred dnevi organizirali delavnico, kjer so sodelovali člani tamkajšnjega društva invalidov in najmlajši prebivalci občine.

Leta 1990 se je ustanovilo Društvo invalidov Muta, le to ima danes več kot 300 članov. Na Muti je bila minule dni organizirana delavnica z namenom spodbujanja lokalnih skupnosti k aktivnostim. Spodaj si lahko ogledate prispevek.

Stanovanjske nepremičnine so bile v 2. četrtletju na četrtletni ravni višje za 3,5 %, na letni pa za 15,6 %. Število prodaj rabljenih stanovanj je upadlo za desetino, medtem ko se je prodaja rabljenih družinskih hiš v enakem deležu povečala, poroča SURS.

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (tj. stanovanj in hiš skupaj) so se na četrtletni ravni zvišale za 2,9 %. Cene rabljenih družinskih hiš so zrasle za 3,3 %, cene rabljenih stanovanj pa za 2,7 %, navedejo na Statističnem uradu RS.

“Rabljena stanovanja so se v tej primerjavi najizraziteje podražila v Mariboru (za 4,0 %), sledile so podražitve v Ljubljani (za 2,6 %) in v preostali Sloveniji (za 2,5 %).”

Letna rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila 15,6-odstotna. Najizraziteje so se zvišale cene rabljenih stanovanj (za 17,2 %); sledile so cene rabljenih družinskih hiš (za 14,7 %) in novih stanovanj (za 13,2 %). Cene novih družinskih hiš pa so se znižale (za 2,5 %).

 

Krajani in krajanke MČ Radvanje so se na zboru Samoorganizirane četrtne skupnosti (SČS) Radvanje dne 20. 9. 2022 dogovorili, da od pristojnih občinskih služb zahtevamo, da se na Kurirski poti v Radvanju razreši problematiko pomanjkanje vode.

“S to problematiko ste že seznanjeni, a se na na njenem reševanju nič ne pozna. Na območju Kurirske poti ni nobene infrastrukture – ni vodovoda, ni kanalizacije, studenci so zaradi suše prazni. To predstavlja za kraj tudi veliko požarno nevarnost, saj pomanjkanje vode pomeni, da bo gašenje ob izbruhu požara nemogoče. Zaradi neurejene kanalizacije opozarjamo tudi na veliko nevarnost onesnaženja podtalnice,” so zapisali v pozivu, ki so ga naslovili na župana Mestne občine Maribor Saša Arsenoviča in Mirana Juga, direktorja Mariborskega vodovoda.

Pozvali so, da do 1. oktobra odgovorijo, kaj se je na izpostavljeni problematiki do sedaj naredilo in kakšni so plani v prihodnosti.

Več sledi.

Na Ekonomsko-poslovni Fakulteti je potekala konferenca: 12th Meeting and Scientific Conference of South East European Management and Entrepreneurship Departments.

Dogodek je bil namenjen članom katedre s področij managementa, organizacije in podjetništva ekonomsko-poslovnih fakultet iz območja bivše Jugoslavije.

Osrednja tematika dogodka je bila »The Resilient Organization«, s prepletom različnih vsebin sodobnega časa. Uvodno predavanje konference je izvedla tudi ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh, ki je skozi vsebinski prispevek odgovorila na pomembno vprašanje »How can we be best prepare as a society for the digital and sustainable future?«

Predstavitev ministrice je zajemala ključne poudarke:

– Slovenija je na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) še napredovala. V skupni razvrstitvi indeksa, ki meri digitalni napredek držav članic, je pridobila dve mesti in med sedemindvajsetimi članicami EU napredovala na skupno 11. mesto.
– Pomen umetne inteligence: Slovenija je kot država na področju UI izredno ambiciozna. Z Nacionalnim programom umetne inteligence (NpUI) želimo v okviru celotnega inovacijskega življenjskega cikla pospešiti raziskave, razvoj, uvajanje ter uporabo tehnologij in orodij.
– »Zeleni« IKT: Poraba energije v sektorju IKT se je v zadnjem času eksponentno povečala, predvsem zaradi tehnološkega napredka, kot so računalništvo v oblaku in hitra rast uporaba internetnih storitev. Sektor informacijske tehnologije (IT) danes porabi približno 10% svetovne električne energije in napovedano je, da se bo delež povečal na 13 % do leta 2030. Marca leta 2021 je bila sprejeta ministrska deklaracija Zelena in digitalna preobrazba EU v kateri je izpostavljena uporaba čistih digitalnih tehnologij, kot ključni dejavnik v podporo podnebnim ukrepom, okolijski trajnosti in doseganju ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov. Za uresničitev tega cilja imajo države članice na voljo finančni mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je namenjen reformam in naložbam v podporo zeleni in digitalni preobrazbi.
– Želimo si zmanjšanja digitalnega razkoraka do katerega prihaja zaradi neenakih možnosti dostopa do interneta, tehnologij, orodij in znanj in to bo tudi ena od naših prioritet, je poudarila ministrica.

V Mariboru je danes in jutri, 23. in 24. 9. 2022, na Trgu Leona Štuklja trgu Marbeerger Fest 2022, ki obiskovalcem ponuja tri sklope doživetij “Pivo, burger, Rock’n’Roll”.

Festival so prvič izvedli v letu 2018 na Glavnem trgu v Mariboru, letos pa je na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Danes se je začelo ob 12. uri in bo trajalo vse do polnoči, v soboto prav tako.

Na festivalu se predstavlja sedem slovenskih kraft pivovarjev Maister Brewery, Green Gold Brewing, Reset Brewery, Frizi Beer, Lobik Brewery, Rikon Brewery in Pivovarna Maribor, ki ponujajo 25 različnih vrst piva.

Burgerje in jedi z žara pa pripravljajo oba dneva Bootl’s Burgers, David’s Burgers in Wewillgrillyou, v soboto pa še Food truck Super pizza, ki bo ponudbo burgerjev dopolnil s picami.

Festivalsko dogajanje v petek popestrijo nastopi glasbenih skupin Joe & the Rhythm Boys, Invite ter Yu Generacija, v soboto pa Strici iz ozadja, BrataZ in The Rocktors. Nastopi skupin se oba dneva začnejo ob 17. uri.

Z rebalansom, ki so ga sprejeli včeraj, se veljavni proračun MO Maribor za leto 2022 zmanjšuje na 181,7 milijona EUR, torej za 7,7 milijona EUR. Znova se je odvila pestra seja, na kateri so med drugim govorili o pitni vodi, novi direktorici Muzeja narodne osvoboditve Maribor in odpravnini Alana Perca, nekdanjega direktorja Energetike. Svetniki so potrdili tudi naziva častni občan in prejemnika zlatega grba.

O odpravnini molčijo

Ena izmed tematik je bila odpravnina nekdanjemu direktorju Energetike Alanu Percu, o kateri še naprej molčijo. Miha Recek je predlagal dodatno točko za prihodnjo sejo, kjer bi bile predstavljene podrobnosti. Če informacij medijem ne bodo dali, jim lahko namreč grozi kazen v višini več deset tisoč evrov.

Nekoč je župan dejal, da bo holding boljši servis za občane, danes pa, kot kaže, občanom povzroča dodatne stroške, ki jih bodo krili Mariborčani.

Potrdili Odlok o subvencioniranju stroškov prevoz pitne vode

V obravnavi je bilo tudi imenovanje direktorice Javnega zavoda Muzej narodne osvoboditve Maribor. Po burni razpravi so le potrdili Simono Tripkovič. Dejali so celo, da se s tem nadaljuje negativna kadrovska selekcija v kulturi.

Še ena izmed perečih točk v mestu je zagotovo pitna voda. Svetniki so potrdili Odlok o subvencioniranju stroškov prevoz pitne vode v Mestni občini Maribor občanom v lastni oskrbi s cisternami.

Pripravili osem amandmajev, sprejeli le enega, župan pa odloka na koncu ni dal na glasovanje in dejal, da gre za nezakonite

Danijela Šerbinek, Lista Franca Kanglerja – Nova Ljudska Stranka Slovenije, je omenila, da gre v odloku precej nedorečenih podrobnosti: za količinske omejitve, stalna prebivališča, sušna obdobja, trenutni odlok določa tudi omejitev šest cistern, zato so pripravili osem amandmajev.  Podžupan je predlagal umik odloka.

Arsenovič je dejal, da je sedem od osmih amandmajev nezakonitih in želel, da se odlok sprejme takšen, kot je. Odloka nato ni dal na glasovanje, sprejet je bil samo amandma vezan na dostavo na zajetje.

Na včerajšnji seji Mestnega sveta MO Maribor so sicer potrdili tudi dva častna občana Mestne občine Maribor, to sta Mima Jaušovec in Alfi Nipič, zlati grb je pripadel igralcu Bojanu Maroševiču.

Več v prispevku.

V industrijski coni Hoče je danes svoja vrata odprla nova trgovina Jager. Objekt, ki se razprostira na pet tisoč kvadratnih metrih površine, so danes slovesno predali svojemu namenu ter ob tem poskrbeli tudi za pestro ponudbo in spremljevalno dogajanje za vse obiskovalce.

S prerezom traku so slovesno nekaj čez 10. uro dopoldan odprli vrata nove trgovine. Kot je izpostavil Franc Jager, ustanovitelj podjetja, je njihovo ključno vodilo, da so prepoznavni po kakovostnih izdelkih, nizkih cenah ter usposobljenih in prijaznih prodajalcih. Tako so postali tudi uspešno družinsko podjetje, ki je danes v rokah že tretje generacije.

S svojo široko ponudbo živil, svežega mesa, tekstila, tehnike, gradbenih materialov in vsega za kmetijstvo pa želijo tudi v občini Hoče – Slivnica pritegniti kupce. Prav tako pa so v svoji že 41. poslovalnici poskrbeli, da bodo odslej lahko obiskovalci tudi uživali v hrani in pijači, ki jo ponuja gostinski del trgovine.

Slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi župan Občine Hoče – Slivnica Marko Soršak, ki pravi, da je vesel, da so v kraju dobili dodatno trgovino, ob tem pa se vzpostavljajo tudi delovna mesta.

Sicer pa se podjetje z več kot tridesetletno tradicijo ponaša tudi družbeno odgovorno. Tako so na odprtju podarili donacijo Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče v vrednosti 1000 evrov.

Ob slovesnosti in pestrem kulturnem programu so odprli vrata nove trgovine več sto obiskovalcem, tako kupcem kot radovednežem, ki so že nestrpno čakali, da preverijo pestro in raznoliko ponudbo.

Vse do prihodnjega petka, 30. septembra, so v trgovini poskrbeli tudi za posebno akcijo. To preverite v njihovem letaku ali na spletu. Sicer pa v podjetju Jagros d.o.o. v prihodnjem letu načrtujejo še gradnjo logističnega centra v Hočah, ob tem pa bodo pridobili še skladišče podjetja in upravo. Zato v svoje vrste vabijo tudi kadre s področja logistike, skladiščenja, nabave, podpornih služb in marketinga.

Društvo Melisa iz Korene je danes pripravilo veliko razstavo zelišč, na kateri pa so poleg zelišč pripravili skupaj s še drugimi društvi veliko več rastlin, medu in drugih čebelarskih izdelkov, vina in izdelkov iz grozdja, zeliščnih čajev.

V prisrčnem programu odprtja razstave v Kulturnem domu Korena pa so sodelovali tudi otroci iz bližnjega vrtca, ki so si najprej ogledali razstavo plodov rastlin, ki so jih navsezadnje tudi poznali, od buče do fižola. Spoznali so tudi svet zelišč in ugotavljali, katere čaje pijejo, nato pa še zapeli in zaplesali v prisrčnem programu. Ob prijetnem vzdušju in ostalih nastopih so članice Društva Melisa Korena predstavile zelišča, ostali razstavljavci pa še svoje izdelke.

Na mariborski medicinski fakulteti danes poteka strokovno srečanje nevrologov, fiziatrov, psihiatrov in zdravnikov družinske medicine, ki ga je nevrološki oddelek Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor pripravil ob nedavni pridobitvi naziva klinika ter hkratni obeležitvi 50-letnice oddelka. Na njem letno zdravijo okoli 2000 bolnikov.

Na strokovnem srečanju s predavanji in prispevki sodelujejo domači in tuji strokovnjaki, ki predstavljajo razvoj oddelka ter posameznih vej nevrologije.

Zametki nevrologije v Mariboru sicer segajo v leto 1953 v sklopu nevropsihiatričnega odseka, svojo samostojno pot pa je oddelek začel leta 1972, ko so ga razdelil na samostojni enoti nevrološkega in psihiatričnega oddelka.

Kot so poudarili na nevrološki kliniki, ki jo kot predstojnica vodi Tanja Hojs Fabjan, pomembno vlogo pri razvoju nosijo predhodniki, ki so postavili trdne medicinske temelje oddelka, zaradi katerih so danes ponosni na delo, ki ga opravljajo, ter na bolnike, ki jim zaupajo in se zdravijo pri njih.

Danes je mariborska klinika za nevrologijo drugi največji nevrološki center v Sloveniji, ki se nahaja v drugem nadstropju dermatološke stavbe, ambulantni center pa v pritličju iste zgradbe. Letno zdravijo približno 2000 bolnikov z nevrološko problematiko, na oddelku pa imajo 82 postelj.

Ob tem imajo tudi enoto za intenzivno in pol intenzivno nego ter enoto za možgansko kap, kjer je organizirana bolnišnična oskrba za bolnike z možgansko-žilnimi težavami ter akutno zdravljenje in rehabilitacija bolnikov po možganski kapi. Na oddelku imajo tudi dnevno bolnišnico.

Klinika ima danes razvito sodobno nevrološko službo tako na področju diagnostike in zdravljenja, kakor tudi na področju zdravstvene nege z visoko usposobljenimi kadri, ki opravljajo številne subspecialistične dejavnosti. Hkrati so tudi učna baza za specializante nevrologije in drugih specialnosti, znotraj katedre za nevrologijo na mariborski medicinski fakulteti pa izvajajo celotno pedagoško dejavnost za študente medicine.

Slovesno bo dopoldne tudi v mariborskem gledališču, kjer bo Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor prav tako obeležil pol stoletja od začetka delovanja službe za otroško in mladostniško psihiatrijo in službe psihohigiensko psihiatrične dejavnosti.

vir: sta