Mariborska občina skupaj z občinami Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Duplek in Miklavž še ni zaključila prodajnega postopka za družbo Farmadent, ki se ukvarja z veleprodajo zdravil in medicinskih pripomočkov. Kot so za STA pojasnili na mestni občini, bodo pogajanja z interesenti opravili ta mesec, šele nato pa se bodo odločali o ustreznosti ponudb.

Ob tem so na Mestni občini Maribor še dodali, da v primeru, da ponudbe ne bodo primerne, bodo tudi ta poskus zaključili brez prodaje. Mariborska občina je sicer že v proračunu za leto 2021 načrtovala deset milijonov evrov prihodkov od prodaje Farmadenta.

Občine so razpis za oddajo nezavezujočih ponudb objavile februarja, maja pa tudi za zavezujoče ponudbe, na kar naj bi se po neuradnih informacijah odzvala vsaj dva ponudnika.

Kdo bo med ponudniki?

Med ponudniki je zagotovo družba Salus Veletrgovina, ki je to objavila tudi na spletni strani Ljubljanske borze. Takrat so navedli, da so oddali zavezujočo ponudbo za nakup 75-odstotnega deleža Farmadenta z nakupno opcijo za nakup preostalega 25-odstotnega deleža oziroma alternativno za nakup celotnega deleža družbe Farmadent.

Po pisanju Večera naj bi zavezujočo ponudbo oddal ljubljanski LL Grosist, ki je v stoodstotni lasti Lekarne Ljubljana, to pa lastniško obvladuje ljubljanska občina.

Mariborska občina se je skupaj z manjšimi soustanoviteljicami za prodajo Farmadenta že pred časom odločila, ker jo je v to s spremembami zakona o lekarniški dejavnosti, prisilila država, saj so te občinam, kot lastnicam lekarn, prepovedovale hkratno lastništvo veletrgovca z zdravili.

Državni zbor spremenil zakonodajo 

Čeprav je občinam, med temi je bila tudi Ljubljana z LL Grosistom, konec lanskega leta državni zbor vendarle uspelo prepričati o spremembi zakonodaje s čimer so v zadnjem trenutku preprečili prisilno prodajo, so se v Mariboru odločili za nadaljevanje prodajnega postopka.

Vodja komisije za prodajo Gorazd Škrabar je pred časom za Večer povedal, da na morebitno prodajo ne bo vplivala le ponujena cena, pač pa tudi poslovni načrti potencialnih lastnikov. Občine si namreč želijo, da bi sedež družbe ostal v Mariboru, bistveno bo tudi, koliko bo ohranjenih delovnih mest.

Farmadent naj bi po neuradnih podatkih časnika imel pripravljen tudi rezervni scenarij, po katerem bi sicer družbo ohranili pri življenju in ji zagotovili primerno poslovanje, a bi to zahtevalo tudi odpuščanja in reorganizacijo.

Kot je razvidno iz letnega poročila podjetja, objavljenega na spletni strani Ajpesa, je bilo leto 2021 poslovno zahtevno, direktor Farmadenta Jurij Pivka pa je ocenil, da so bili doseženi rezultati zadovoljivi.

Prihodki od prodaje so znašali 79,3 milijona evrov, kar je devet odstotkov manj kot v letu 2020, a hkrati 11 odstotkov več od načrtovanih. Nižji prihodki in posledično za dobrega pol milijona evrov čiste izgube so po besedah Pivke posledica več dejavnikov, med drugim tudi spremembe distribucijskih modelov velikih multinacionalk ob umiku z majhnih trgov. Zaradi tega so izgubili nekaj neposrednih dobaviteljev, kar so skupaj z nepošteno in agresivno konkurenco obeh tekmecev na slovenskem trgu že prijavili varuhu konkurence.
VIR: STA

V Domu ustvarjalnosti mladih (DUM) Maribor so ponovno zaživele popoldanske ustvarjalne delavnice. Ta petek v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja pripravljajo Pravljično urico, v sklopu mentorskega programa Ti to zmoreš pa v ponedeljek pričenjajo nov cikel predavanj za starše.

Konec meseca se bo na Domu Miloša Zidanška (DMZ) na Pohorju odvil tabor za mlade “Povejmo tako, da bomo slišani”. K prijavi vabijo vse od 15. do 29. leta, ki želijo uriti kulturo dialoga, veščine komunikacije in javnega nastopanja – za lažje soodločanje o družbenih procesih, ki zadevajo njihova življenja.

Popoldanske ustvrjalne delavnice bodo vsak delavnik od 15. do 19. ure v Domu ustvarjalnosti maldih na Razlagovi. Vabljeni so vsi otroci in mladostniki. Na brezplačne delavnice se ustvarja z glino, riše, lepi, slika, šiva, tiska in še kaj. Izdeluje se tudi praktične izdelke za dom, okraske, igre in nakit.

Posebej pa pripravljajo še:

Pravljična urica

Petek, 16. 9., ob 17. uri
Kot uvod v novo bralno sezono Prežihove Bralne značke vabijo Pravljično urico. Pravljičar Robert Kereži iz Mariborske knjižnice bo obiskovalce popeljal v čudovit svet zgodbe o kapljici, nato pa delil še izkušnje in utrinke z njegove športne poti. Med drugim jim bo zaupal, kako je s pomočjo knjig spoznal svojo strast – tek. Ob pravljici bodo razgibali svojega duha in nato na delavnici pustili prosto pot ustvarjalnosti. Dogodek pripravljajo v okviru Nacionalnega meseca skupnega branja – Beremo skupaj, ki letos poteka pod sloganom “Branje je za duha to, kar je telovadba za telo”.

Predavanje za starše

Ponedeljek, 19. 9., ob 16.30
V okviru mentorskega programa Ti to zmoreš, ki ga Mestna občina Maribor namenja mladostnikom, organizirajo predavanje “Kaj morajo starši razumeti o sebu, da lahko pomagajo mladostniku?” Tokrat pričenjajo cikel treh predavanj, vezanih na čustva, za katere verjamejo, da jim je vredno nameniti več pozornosti. Predavala bo zakonska in družinska terapevtka Urška Mikolič. Potrebna je predhodna prijava na e-naslov: monja@zpm-mb.si.

Tabor za mlade do 15. do 29. leta

Od petka do nedelje, 30. 9. do 2. 10., DMZ
Na tabor “Povejmo, da bomo slišani” vabijo vse mlade, ki želijo soodločati o družbenih procesih, ki zadevajo njihova življenja. Preko različnih delavnic in oblikovanja mladinskih pobud bodo razvijali kulturo dialoga, veščine javnega nastopanja, kritično mišljenje, radovednost in empatijo. Za lažje sooblikovanje lastne prihodnosti in prihodnosti družbe. Tabor vključuje dvakrat polni penzion na DMZ, program v izvedbi ZPM mentorjev in zunanjih strokovnih sodelavcev, ‘team building’, družabne in športne dejavnosti. Udeležba je brezplačna, prijave že sprejemajo.

V sredo, 14. septembra bo v Mariboru potekal 13. Salon VinDel, salon vina in kulinarike. Kje bo letos, ter vse ostale informacije pa v spodnjem prispevku.

Po naših informacijah je za razrešitev z mesta direktorja Energetike Maribor, Alanu Percu, pripadla odškodnina.

Za več informacij o tem smo se obrnili na Javni holding Maribor, kot tudi na Mestno občino Maribor, pa odgovorov v roku nismo dobili. Tako ni znan znesek odškodnine, gotovo pa je, da gre za več deset tisoč evrov. Verjetno vse, le da bi se obvarovali pred tožbo.

Spomnimo..

Lani konec novembra je bil s strani nadzornega sveta kot direktor razrešen Alan Perc, nadzorni svet je takrat sestavljalo šest oseb, od tega sta dva zaposlena Energetike Maribor glasovala proti razrešitvi, dva predstavnika občine, sta se vzdržala glasovanja, za razrešitev pa sta dala glas Damijan Škrinjar in Mateja Cekić. In ravno njen glas je, kot glas predsednice nadzornega sveta, odločal. S tem je bil Alan Perc razrešen.

Na Mestno občino Maribor, smo zato naslovili vprašanja kdo bo ta strošek za odpravnino pokril. Dejstvo je, da je delo nadzornikov javno in da odgovarjajo za svoja dejanja z osebnim premoženjem. Za Matejo Cekić vemo, da je zaposlena na Mestni občina Maribor. Kako bo torej ravnal mariborski župan Saša Arsenovič? Vprašanje na mestu je tudi, če sta takrat Cekićeva in Škrinjar glasovala po navodilih, ali sta se odločila za razrešitev Perca po lastni vesti.

Kdo bo za to odgovarjal? 

Mateja Cekić je nekaj dni po seji nadzornega sveta konec novembra lani podala odstopno izjavo z mesta predsednice. Je šlo za naključje, ali premišljeno dejanje, saj je slutila, da se lahko izkaže, da je šlo za nezakonito razrešitev? Od občine smo tako terjali odgovore, kdo bo za to odgovarjal? Od koga bodo kot lastnik zahtevali denar za to?

Prav tako smo se obrnili na Javni holding Maribor, pod katerega spada Energetika Maribor, tudi na JHMB na naša vprašanja v roku niso odgovorili. Zanimalo nas je, če je bila nekdanjim direktorjem Energetike Maribor, Alanom Percem, sklenjena poravnava, za kolikšen znesek ter zakaj? Odgovorov zaenkrat še nismo dobili.

Na Tyrševi ulici je pred časom številne razburila neprimerna ureditev, občani so ji močno nasprotovali, mariborski župan pa se je po tem opravičil za neposrečeno potezo, kar pa ne spremeni dejstva, da so denar vrgli tako rekoč skozi okno. Za ureditev pa je bil kriv mariborski podžupan, ki je ponudil svoj odstop, a ga župan ni sprejel. Kdo je kril stroške?

Za neposrečeno potezo 2.250 evrov vrgli stran

“Podžupan dr. Samo Peter Medved je pojasnil nestrokovno izvedbo ureditve in v imenu MO Maribor prevzel odgovornost in županu ponudil odstop. Na sestanku je vodstvo MO Maribor z vsemi prisotnimi občani soglasno sprejelo rešitev ureditve ulice, ki je najboljša za vse. Župan odstopa podžupana ni sprejel, saj je z njegovim predanim, učinkovitim in strokovnim delom na mnogih projektih tega mandata zelo zadovoljen,” so nam tedaj odgovorili iz občine. Odgovorom na vprašanja, kdo bo kril ponesrečeno ureditev, so se izognili.

Zato smo se znova obrnili na njih in jih zaprosili, da odgovorijo: “Seznanjamo vas, da je bilo za začasno ureditev Tyrševe ulice za izvedbo talne signalizacije porabljenih približno 1500 evrov, za namestitev in odstranitev korit pa 750 evrov.”

Nigrad kril stroške, ki jih je povzročil Samo Peter Medved

Skupen strošek del je torej znašal okrog 2250 evrov. Kot so pojasnili v nadaljevanju, je dela podjetje Nigrad izvedlo v okviru rednega vzdrževanja na podlagi koncesijske pogodbe z Mestno občino Maribor. “Korita so bila odpeljana v skladišče na sedežu Nigrada.”

Očitno bomo stroške, ki jih je povzročil Samo Peter Medved s preuranjeno potezo, krili davkoplačevalci.

Cena električne energije za leto 2023 je v začetku meseca na budimpeštanski borzi znašala 560 evrov na MWh, na Kitajskem in v ZDA pa je dosegala med 80 in 100 evrov na MWh. “Z daljšanjem obdobja tako visokih cen v Evropi raste uvozna odvisnost Evrope od Kitajske in ZDA,” je opozoril glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Na budimpeštanski borzi je cena 9. septembra upadla na 560 evrov na megavatno uro (MWh), kar je 5,8-krat več, kot je znašala pred letom dni.

“To odraža nizko količino proizvedene električne energije v Evropi in visoko povpraševanje. Mednarodno konkurenčne dejavnosti s stroški energije pri 10 odstotkih prodaje v letu 2021 ne morejo kratkoročno dobičkonosno poslovati, kar se odraža v nižanju evropske proizvodnje aluminija, cinka, jekla in v papirnicah,” je v analizi Izpod peresa glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zapisal Ivanc.

Cene svetovnih energetskih surovin, nafte, zemeljskega plina in premoga, so se avgusta po manjšem julijskem padcu zopet okrepile. Ker je dolar v enem mesecu v primerjavi z evrom pridobil pol odstotka, so se cene v evrih okrepile še bolj. Evropske cene zemeljskega plina so se okrepile za 37 odstotkov, ameriške za 21 odstotkov; evropske so bile od ameriških višje za osemkrat.

Cene prehranskih surovin so se avgusta po doseženem vrhu v maju znižale za 1,6 odstotka, predvsem zaradi padca cen žitaric za 4,5 odstotka.

Pri tem so cene koruze upadle za desetino, cene piščančjega mesa za 6,4 odstotka in cene umetnih gnojil za 1,5 odstotka. Po visokih padcih cen med aprilom in junijem so se cene kovin in rudnin avgusta povečale za 3,7 odstotka. Izstopala je rast cen cinka in bakra.

Avgusta so energetski draginji ubežale le še dejavnosti z visoko produktivnostjo. Sektorski podatki o poslovanju v Evropi v avgustu kažejo, da se je tekoča aktivnost najbolj znižala v gozdarstvu in proizvodnji papirja, kemični industriji, avtomobilski verigi, proizvodnji kovin in rud, gradbenega materiala, gradbeništvu in inženiringu, poslovanju z nepremičninami, transportu in proizvodnji izdelkov za gospodinjstva. Rast so beležile le dejavnosti programska oprema in IT-storitve, finančne dejavnosti brez bank, tehnološka oprema, farmacija in zdravstvene storitve.

Zlata doba v evropskem gradbeništvu se končuje. Gradbeni indeks nabavnih menedžerjev v območju evra se je znižal tudi avgusta, krčenje je bilo v večjem obsegu. Četrti mesec zapored se je znižalo razpoloženje. “Sredstva iz načrtov za okrevanje in odpornost ne bodo mogla nadomestiti padcev, ki izvirajo tako iz rasti gradbenih stroškov kot iz manjšega povpraševanja po gradnji v poslovnem sektorju in sektorju stavbne gradnje,” je ocenil.

Cene proizvodnje gradbenega materiala se kljub padcu cen jekla, aluminija in bakra niso prav nič znižale.

Inštitut IfW iz Kiela, po napovedih katerega bo nemško gospodarsko prihodnje leto zašlo v recesijo, je po Ivančevih navedbah odprl jesensko tekmo zniževanja gospodarskih napovedi. Bruto domači proizvod v EU se po oceni IfW v letu 2023 realno ne bo povečal, šele v 2024 naj bi zrasel na 1,8 odstotka. Povprečna rast cen v območju evra naj bi v 2023 znašala 7,2 odstotka, letos 8,1 odstotka, visoka pri 3,3, odstotka naj bi ostala tudi v 2023. Stopnja anketne brezposelnost naj bi se povečala z letošnjih 6,8 odstotka na 7,3 oz. 7,7 odstotka, je še navedel IfW.

V slovenskem gospodarstvu se bruto marža zaradi visoke rasti cen energentov niža. Kvalitativni podatki o poslovanju podjetij po dejavnostih v drugem četrtletju razkrivajo, da se je bruto dobičkonosnost oz. dodana vrednost v prodaji poslabšala, saj je bila bruto marža medletno nižja za šest oz. štiri odstotne točke. Tako nizko je bila denimo bila v drugem četrtletju 2018, je spomnil Ivanc.

Letna inflacija v Sloveniji je avgusta pri 11 odstotkih ostala enaka julijski, kar je bilo več od pričakovanj analitikov GZS. Bolj od njihovih ocen se je povečala tudi letna inflacija v območju evra, ki je pri 9,1 odstotka v avgustu dosegla nov vrh. Julija je bila po njihovih navedbah tudi presenetljivo nizka rast izvoza blaga iz Slovenije. Poslabšala se je demografija v zasebnem sektorju, saj se je število stečajev povečalo, manj je bilo registracij pravnih enot.

Cene uvoženih proizvodov v Sloveniji so bile julija za 0,7 odstotka višje kot junija, kar je bilo več od pričakovanj GZS. Cene energentov so bile višje za 2,9 odstotka, cene proizvodov za investicije za 1,3 odstotka, cene proizvodov za široko porabo za 0,7 odstotka, medtem ko so bile cene surovin nižje za 0,1 odstotka. “Julijske visoke uvozne cene energentov so signal za nadaljevanje cenovnih pritiskov v prihodnjih mesecih,” je zapisal Ivanc.

vir:sta

Društvo zeliščarjev Maribor je v trgovskem središču Europark pripravilo veliko razstavo zelišč in drugih rastlin, s katerimi želijo pokazati njihove lastnosti in koristi.

Imeli so tudi nekaj kozarcev suhih zelišč. Izvedeli smo, za kaj se lahko uporabljajo zelišča, med njimi tudi marjetice, ameriški slamnik, pegasti badelj, sivka …

Več v prispevku.

Na parkirišču trgovskega centra E.Leclerc v Mariboru se danes začenja tridnevno največje usposabljanje gasilcev in prvih posredovalcev s področja tehničnega reševanja ob prometnih nesrečah v tem delu Evrope, ki so ga organizatorji poimenovali Heavy Rescue Slovenia. Deveta tovrstna vaja doslej se bo v Mariboru odvila prvič po štiriletnem premoru.

Ekipo organizatorjev sestavlja skupina gasilcev in mednarodno priznanih inštruktorjev na področju tehničnega reševanja, ki v Sloveniji že deset let pripravlja različne seminarje in usposabljanja na tematiko tehničnega reševanja. Letošnji dogodek bo po njihovem ponujal ustaljen sistem izobraževanja ter nekaj pomembnih novosti in dodatkov.

Kot pojasnjujejo, je Heavy Rescue Slovenia (HRS) v tem delu Evrope največje tovrstno usposabljanje, njihova ekipa pa si je v tem času pridobila mednarodni ugled, saj se usposabljanja, poleg slovenskih gasilcev, udeležuje vedno več gasilskih kolegov tudi iz Italije, Hrvaške, Črne gore in Srbije. Letos bodo gostili tudi Špance, hkrati pa sami vse pogosteje sodelujejo na usposabljanjih v omenjenih državah.

Do ideje sta prišla poklicna gasilca, ki sta leta 2009 dobila priložnost obiskati največje tovrstno izobraževanje na svetu v Nemčiji. V Slovenijo sta se vrnila z idejo, da to lahko izvedeta tudi doma za svoje gasilce. Slovenski standard, velikost organizacijske ekipe, finance in ostale možnosti seveda niso dopuščale tako prestižnega dogodka, a sta vseeno februarja 2010 že izpeljala prvi, tridnevni tečaj v Ljubljani na Rudniku, ki se ga je udeležilo okoli 170 tečajnikov.

Podobna zgodba, le da dvodnevna, se je ponovila šestkrat, na zadnje pa leta 2018 v ljubljanskem BTC, ko so hkrati izvedli še prvi sejem gasilske opreme in tehnike, ki ga je obiskalo več kot 6000 ljudi. Po štiriletnem premoru se ekipa tokrat vrača z novim znanjem, izkušnjami in pristopi.

Usposabljanje je bilo v osnovi ustvarjeno za pripadnike gasilskih enot, ker pa je v resnični situaciji na kraju nesreče še veliko drugih pomembnih reševalnih služb in ker se mnogi postopki v intervenciji prepletajo z reševalci, zdravniki, policisti, tudi vojaki in podobno, so k tečaju povabili tudi njih.

Tudi v Mariboru bo ob usposabljanju vse do zaključka dogodka v nedeljo med 9. in 17. uro potekal gasilski sejem, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije pa v soboto simpozij na temo sodobnih električnih vozil in s tem povezanimi izzivi za gasilce.

Med zanimivejšimi spremljevalnimi dogodki velja omeniti še sobotno nočno dirko gasilskih parov in srečanje gasilskih vozil Man v nedeljo, ko bo potekalo še usposabljanje mlajših in malo manj izkušenih gasilcev.

vir: sta