V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v okviru programa najbolj ogroženim drugič v tem letu dobavilo 372 ton različnih prehrambenih izdelkov, so sporočili z ministrstva. Prehrambene izdelke bosta partnerski organizaciji, Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije, dostavili na razdelilna mesta.
Ministrstvo je v okviru pomoči najbolj ogroženim oziroma operativnega programa za hrano dobavilo 98.820 kilogramov pšenične bele moke TIP 500, 60.960 kilogramov jajčnih testenin, 44.064 kilogramov brušenega dolgozrnatega riža, 84.000 litrov jedilnega rafiniranega sončničnega olja, 41.088 kilogramov konzerviranega fižola in 43.084 kilogramov konzerviranih pelatov.
Podrobnejše informacije o terminih razdeljevanja paketov s hrano in upravičenosti do izdelkov nudijo območna združenja obeh partnerskih organizacij.
V mesecu septembru je predvidena še ena dobava prehrambenih izdelkov.
Ministrstvo bo letos v okviru pomoči najbolj ogroženim oziroma operativnega programa za hrano sicer dobavilo več kot 1600 ton prehrambenih izdelkov.
Operativni program za hrano in osnovno materialno pomoč se sofinancira iz sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in se izvaja od leta 2014 z namenom zagotoviti pomoč materialno in socialno najbolj ogroženim osebam v Sloveniji v obliki prehrambenih izdelkov, kot so moka, testenine, riž, mleko, olje, konzervirana zelenjava ter z izvajanjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo socialno vključevanje materialno in socialno najbolj ogroženih oseb, so še dodali v sporočilu za javnost.
V Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti (LPR) so na župana MOM Saša Arsenoviča naslovili poziv, da iz predvidene obravnave novega občinskega prostorskega načrta (OPN) umakne predvideno umestitev sežigalnice, ki je predvidena na območju v bližini Snagine sortirnice (EUP TA-18).
Njihovo obrazložitev objavljamo v celoti:
Predvidena umestitev sežigalnice je v nasprotju z vsemi občinskimi akti, ki bi takšen poseg v prostor sploh dovoljevali. Prav tako zanjo ni razloga, saj se je MOM sprejela Strategijo prehoda mesta Maribor v krožno gospodarstvo, v Trajnostni urbani strategiji pa izrazil voljo, da si mesto sežigalnice ne želi. Prebivalci Maribora vse bolj ločujejo odpadke, trenutno pa je takšnih, ki bi bili primerni za sežig in s tem za ekonomsko rentabilnost sežigalnice, manj kot 10% količin, potrebnih za delovanje sežigalnice v predvidenem obsegu. Povedano drugače, kar 90% odpadkov bi naj vozili od drugod!
Navsezadnje ni zanemarljivo, da se optimistični pričetek obratovanja sežigalnic predvideva v roku 7 let (2029-30), kar je časovno preveč oddaljeno, da bi lahko kakorkoli pripomoglo k blažitvi trenutne energetske krize. Ravno nasprotno, 7 let se bo ves denar kanaliziral v izgradnjo sežigalnice namesto v povečevanje deleža obnovljivih virov energije in izboljšave električnih omrežij.
Zaključek:
V LPR smo mnenja, da za umestitev sežigalnice ne more in ne sme odločati župan MOM Saša Arsenovič in njegova koalicija, temveč morajo o bistveni spremembi svojega življenjskega okolja odločati občani sami. V kolikor bo njegova koalicija v občinskem svetu predviden OPN, vključujoč sežigalnico, sprejela, pa v LPR napovedujemo izvedbo referenduma na sprejeti akt.
Prve aktivnosti osveščanja občanov bomo pričeli že v prihodnjih dneh. Hkrati pa napovedujemo, da bomo v imenu naše svetniške skupine LPR do predvidenega roka 3.7.2022, naslovili utemeljene pripombe na predmetno gradivo.
Skupščina družbe Energija plus, ki je v 51-odstotni lasti HSE, je v sredo za novega direktorja družbe imenovala Alana Perca, dosedanjega prokurista. Perc je štiriletni mandat nastopil danes, na tem mestu pa je zamenjal dosedanjega direktorja Bojana Horvata, ki bo odslej namestnik direktorja družbe.
Perc je magister MBA in univerzitetni diplomirani inženir strojništva. Ima 28 let delovnih izkušenj, vse s področja energetike: šest let je bil direktor Plinarne Maribor in 12 let Energetike Maribor, na Energiji plus pa je bil doslej zaposlen kot prokurist, so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
Energija plus je nastala leta 2011 z izčlenitvijo dejavnosti prodaje električne energije iz Elektra Maribor. Ta je julija lani s HSE podpisala pogodbo o prodaji oz. nakupu deleža, v začetku tega meseca pa je sklenila še pogodbo o prenosu 51-odstotnega poslovnega deleža v družbi Energija plus. Agencija za varstvo konkurence je lastniški vstop HSE v Energijo plus odobrila sredi maja.
Energija plus je dobaviteljica električne energije in drugih energentov na območju Slovenije, aktivna pa je predvsem na področju dejavnosti nakupa in prodaje električne energije in zemeljskega plina ter pri proizvodnji toplotne energije za gospodinjstva in velike poslovne sisteme. Z vstopom v skupino HSE je poleg ECE, ki se je skupini HSE pridružila oktobra 2021, postala druga družba skupine HSE na področju prodaje električne energije končnim odjemalcem.
Danes, 15. junija, nekaj pred 9. uro so bili gasilci GB Maribor napoteni na intervencijo.
Po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje je prišlo do požara. Bralka, ki nam je posredovala fotografije nam je zapisala, da posredujejo na Kardeljevi.
“Ob 8.54 je na Kardeljevi cesti v Mariboru v poslovnem lokalu v pritličju večstanovanjske stolpnice zagorel koš za smeti. Gasilci JZ GB Maribor so požar pogasili, prostore pregledali z merilcem nevarnih plinov in termovizijsko kamero.”
V kolikor naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com.
Poročali smo, da je Center Gustava Šiliha pripravil dobrodelni koncert, na katerem so zbirali prostovoljne prispevke za nakup novega šolskega vozila. Zbiranje denarja pa je potekalo tudi preko sporočil SMS. Novica o tem je dosegla tudi Luko Dončiča, ki se je na prošnje za pomoč odzval in Centru Gustava Šiliha prispeval denar.
“Spoštovani starši in vsi prijatelji Centra Gustava Šiliha Maribor,” so danes sporočili iz Centra Gustava Šiliha v Mariboru in zapisali: “V začetku maja smo v čudovitem ambientu pred našim Centrom Gustava Šiliha Maribor v sodelovanju s študentskim orkestrom Maribor izvedli Dobrodelni koncert pod brezami in tako začeli z akcijo zbiranja denarja za kombi, ki ga naši otroci in mladostniki potrebujejo za vključevanje v okolje, za lažje učenje za življenje ter za premagovanje vseh majhnih podrobnosti vsakdana, ki so za večino ljudi samo preprost gib, misel ali dejavnost, našim otrokom in mladostnikom pa predstavljajo vrh strme gore, na katero ne moremo peš, lahko pa se nanjo odpeljemo s kombijem.”
Hvaležni so vsem, ki so jim pri tem pomagali: “Pravijo, da je največja umetnost poslušati nekoga in ga tudi slišati. Iskreno smo hvaležni vsem, ki ste nas slišali in nam pomagali z vašim prispevkom približati naš cilj.”
Luka prispeval denar za nakup kombija in ureditev dvigala v Domu Antona Skale
“Slišal pa nas je tudi Luka Dončič. Vsi učenci in zaposleni Centra Gustava Šiliha Maribor smo se v tem tednu neizmerno razveselili donacije našega »velikega« športnika Luka Dončiča, ki nam je nakazal sredstva za nakup kombija in ureditev dvigala v Domu Antona Skale. Tako se nam je odprlo tisoč različnih možnosti, da se zapeljemo preko ovir, ki se nam postavljajo na pot,” še pravijo in dodajajo:
Otroci in mladostniki kličejo: »Hvala Luka, imamo te radi in veseli bomo tvojega obiska.«
“Naša dobrodelna akcija je tako zaključena in veselje v našem Centru Gustava Šiliha Maribor je veliko in čisto primerno približajočemu se poletju. Zaradi vsem znane situacije v svetu, bomo na kombi čakali še nekaj mesecev, a to bo prijetno pričakovanje. Zaobljuba naših športnikov, ki sodelujejo v »Specialni olimpiadi« pravi ” …če ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poizkusu” Mi bomo pogumni še naprej. Luka Dončič pa dokazuje, da ni velik samo po centimetrih, ampak še večji v svojem srcu. Hvala Luka in vsi, ki ste nas slišali,” so zapisali učenci in zaposleni Centra Gustava Šiliha Maribor.
Tudi mi smo bili na dobrodelnem koncertu Centra Gustava Šiliha in poročali tako o samem koncertu kot tudi akciji:
Večer poroča, da je mariborski župan Saša Arsenovič odpovedal najemno pogodbo ministrstvu za javno upravo v Ulici heroja Staneta 1.
Na ministrstvu pa, kot zapišejo v nadaljevanju, opozarjajo, da je odpoved nezakonita. Opozorili so, da je ne bodo upoštevali, saj gre za posebno razmerje, ki temelji na določbah Zakona o upravi, ki občini ne dopušča možnosti enostranske odpovedi razmerja.
Na to se je danes odzval tudi mariborski župan Saša Aresnović: “V teh treh in pol letih smo ugotovili, da smo vsi na slabšem, tako lokalna uprava – mestna občina, ki smo razkropljeni v štirih, pet hiš. Po drugi strani pa nam mestno hišo zaseda upravna enota brezplačno, ta ista enota nam zaseda Prešernova 6, ki je odlična pozicija za stanovanjsko gradnjo.”
Na eni izmed točk prihodnje redne seje Mestnega sveta Mestne občine Maribor je bila predvidena razprava o ceniku prevoza potnikov s krožno kabinsko žičnico na Mariborsko Pohorje. A točko so umaknili iz obravnave.
Iz 6 na kar 13 evrov za povratno vožnjo
Danes je potrebno za eno vožnjo odšteti 4 evre, za povratno vožnjo pa 6 evrov. Otroci od 6 do 15 let, dijaki, študentje, upokojenci in starejši občani nad 65 let, morajo plačati 2 evra za eno vožnjo, za povratno pa 3 evre. Če bi predlog sprejeli, bi se cena drastično zvišala. Za enosmerno vozovnico bi morali odrasli plačati 9 evrov, za povratno vozovnico pa 13 evrov.
“Imeli smo čisto nevzdržno ceno 4 evre v eno smer, 6 evrov povratna. Treba je bilo narediti nov elaborat, en del leti na elektriko, en del pa tudi na pravilno, zakonito obračunavanje amortizacije, tako da imamo še en izziv prilagoditev, uskladitev cene za posamične prevoze. Sedaj iz proračuna v višini več sto tisoč evrov, proti milijon kaže, sofinanciramo obiskovalce Pohorja, ne nujno meščane. Tako da bomo skušali interes naših meščanov zaščititi z nespremenjeno karto letne karte,” je dejal mariborski župan Saša Arsenović.
Tako naj bi cena letna vozovnice ostala enaka. Povedal je, da si ob vseh stroških, ki jih ima občina, ne morejo privoščiti sofinanciranja “luksuza”.
Pred našo kamero je stopil predsednik vlade Robert Golob. Srečali smo se na mariborskem Lentu in spregovoril je o več aktualnih tematikah za Maribor.
Najbolj pereče vprašanje, gotovo ste bili večkrat vprašani danes, kako je s podporo aktualnemu županu Arsenoviču na lokalnih volitvah. Prepričana sem, da bo Svoboda imela svojega kandidata, je to aktualni župan, so v igri druga imena, ste bili na lokacijah danes, s kakšnim drugim namenom?
Ste videli, kje vse sem bil? Nikjer ni bilo nobene politične konotacije in v resnici imamo sestanek s simpatizerji stranke šele zdaj. Torej naši lokalni simpatizerji se z nami sestajajo danes ob tej uri, po tem najinem pogovoru. Sem pa spoznal danes kar nekaj pomembnih akterjev v Mariboru, tudi obstoječega župana. Danes sem ga srečal prvič, ni naredil slabega vtisa, naredil je čisto v redu vtis in iz tega vidika ne izključujem čisto nikogar.
Da pa bo Svoboda v Mariboru poskušala zmagati na lokalnih volitvah pa tudi ne skrivam. Mislim, da je to v interesu tudi Maribora, zaradi tega, ker je to najboljši način, da podpremo tako na eni strani na lokalnem nivoju, kot na drugi na državni. Da res Maribor spravimo nazaj na tisto, ki mu pripada. In to, da je postane prestolnica severovzhodne Slovenije. Verjamem, da bo to najlažje, če bomo imeli na obeh straneh isto politično grupacijo.
Si je kdo od ljudi, s katerimi ste se danes srečali, zaželel vaše politične podpore za župana Maribora? Vemo, omenjajo se Alan Perc, Marko Slavič, morda celo Vladimir Rukavina?
Zaenkrat še vsi, ali pa nihče. Zato, ker ti pogovori še niso stekli. Ko pa bodo, verjemite mi, da jih bomo naprej imeli na stranki, do konca meseca junija bo vse znano. Ne bomo vlekli, do konca junija bo vse znano.
Torej takrat bodo Mariborčani vedeli koga podpira Svoboda na lokalnih volitvah?
Zagotovo in jaz verjamem, da bom tudi tekom prve polovice julija tudi na obisku in, da takrat bomo lahko o tem tudi javno spregovorili zagotovo.
Celotne pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom, pa si lahko ogledate spodaj.
Že več let pri mitnici Muta organizirajo turnir v malem nogometu. Tudi tokrat se je odvil v sklopu občinskega praznika. Udeležilo se ga je kar osem ekip.
Po šestih urah igre se je turnir zaključil. Zmagala je ekipa iz Vuhreda, na drugem mestu so bili nogometaši iz Raven, tretje mesto pa je pripadlo nogometašem iz Bistriškega jarka.
Predsednik vlade Robert Golob je ob današnjem delovnem obisku v Mariboru poudaril, da je edini pravilen razvoj Slovenije policentričen razvoj. V vzhodnem delu Slovenije po njegovi oceni manjka enakovredna prestolnica Ljubljani. Golob je dejal, da ima Maribor ogromno pokazati celotni Sloveniji, današnji obisk pa je tudi priznanje regiji.
Maribor je po Golobovih besedah prestolnica kulture in ima “precej za pokazati celi Sloveniji”. Verjame, da bodo lahko nekatere stvari v bodoče še bolje razvijali, predvsem pa da bodo Mariboru “vrnili del tistega sijaja, ki ga je nekoč imel”.
Kot primer dobre prakse decentralizacije države je Golob v izjavi za medije ob robu obiska navedel Agencijo za energijo. “To je ena redkih, bojim se, da celo edina državna institucija, ki je vse od svoje ustanovitve v Mariboru, neodvisna in odlično deluje,” je dejal. Zanj je to zgled, kako bi morala delovati decentralizacija državne uprave. Ob tem je izpostavil, da je v Mariboru za tako institucijo “dovolj kritične mase, da se je lahko ta zapolnila z lokalnimi kadri in lahko opravlja državno funkcijo popolnoma kompetentno”.
Poleg Goloba sta Maribor danes obiskali tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Na obisku so se dotaknili tudi nekaterih prioritet vlade, kot so zeleni preboj, decentralizacija države, prehrana, kmetijstvo in samooskrba.
Golob je med drugim obiskal Agencijo za energijo in medgeneracijski center, Dom Danice Vogrinec ter Fakulteto za elektrotehniko, informatiko in računalništvo Univerze v Mariboru, kjer se je seznanil s projektoma Trisat ter EDIH.
Srečal pa se je tudi z županom Mestne občine Maribor Sašo Arsenovičem
Ta je povedal, da sta s predsednikom vlade govorila o številnih tematikah, od regionalnega razvoja in debirokratizacije do oskrbe starejših, položaja mladih in zadržanja kadra v Sloveniji. Šlo naj bi za pomenek splošne narave, brez konkretnih dogovorov, saj naj bi se teh lotili v nadaljevanju.
“Strinjala sva se, da bo potrebna večja podpora na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) za zagotavljanje naših predstavništev v Bruslju, zato da bi bili uspešnejši tudi pri črpanju sredstev iz direktnih operacij, ne le tistih, ki so namenjeni blaženju razlik v razvitosti posameznih regij,” je še povedal župan.
Na novinarsko vprašanje, če sta govorila tudi morebitni podpori Gibanja Svoboda na jesenskih lokalnih volitvah, je župan dejal, da o tem nista “niti malo govorila”. Golob pa je v izjavi za medije dejal, da bo Gibanje Svoboda v vseh mestnih občinah zagotovo nastopilo s svojo listo.
Kot smo že poročali je predsednik vlade Robert Golob na delovnem obisku v Mariboru.
Spraševali smo se, kako to, da v programu obiska ni srečanja z županom Mestne občine Maribor. Neuradno smo sicer izvedeli, da naj bi se dobila na kosilu.
V popoldanskih urah pa so dopolnili program. Ob 14. uri se bosta mariborski župan in predsednik vlade z ekipo sestala na kosilu v restavraciji Sedem, kar so nam potrdili tudi na mariborski občini.
Danes je na prvem delovnem obisku v Mariboru predsednik vlade RobertGolob.
Najprej se je na Agenciji za energijo srečal z mariborskimi predstavniki s področja energetike. Po tem je obiskal mariborsko fakulteto za elektrotehniko, informatiko in računalništvo, kjer se je seznanil s projektom slovenskih nanosatelitov Trisat, ki predstavlja nov način spremljanja zemeljskega površja in naravnih katastrof, ter s projektom EDIH (European Digital Innovation Hubs), ki prek digitalnega inovacijskega stičišča na mariborski univerzi prispeva k digitalnemu prehodu Slovenije.
Popoldan bo premier Golob obiskal Višjo strokovno šolo za gostinstvo in turizem, Dom Danice Vogrinec, SNG Maribor ter Stadion Ljudski vrt.
Po naših neuradnih informacijah naj bi se dobil tudi z mariborskim županom Sašem Arsenovičem.
Predsednik vlade dr. Robert Golob se bo z ministricama @emilija_st in Ireno Šinko danes mudil na delovnem obisku v Mariboru.
Poročali smo že, da je v Sloveniji prišlo po pomankanja zdravil za otroke s paracetamolom.
Pred časom smo poročali, da v Sloveniji zmanjkuje otroških zdravil z vsebnostjo paracetamola, ki znižuje temperaturo in lajša bolečine, in otroških antibiotikov. Podobne težave ima vsa Evropska unija.
V Mariborski lekarna pojasnjujejo: “Kot je bilo že večkrat pojasnjeno v medijih, nekaj časa ni bil dobavljiv Calpol sirup za otroke, ki vsebuje paracetamol. Posledično je zato v lekarnah občasno zmanjkalo sirupa Daleron z enako sestavo, a je trenutno dobavljiv in v Lekarnah Maribor na zalogi, prav tako ena od jakosti sirupa Calpol.”
“Lekarne dnevno nabavljamo zdravila preko veledrogerij in zelo skrbno pazimo na ustrezne zaloge zdravil. Kadar jih zmanjka pri proizvajalcih in veledrogerijah, jih posledično kmalu tudi v večini lekarn. Natančne vzroke za pomanjkanje določenih zdravil poznajo proizvajalci, ob pomanjkanju pa se v iskanje rešitev vključi tudi JAZMP (Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke),” še za naš medij pojasnijo v Mariborskih lekarnah.
Cene bi lahko narasle
Prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljan je za N1 Slovenija posvaril, da bi se zdravila lahko v prihodnjih mesecih podražila za vsaj toliko kot energenti. Po nekaterih ocenah se bodo generična zdravila, ki pomenijo velik delež na tržišču, podražila do 25 odstotkov. Največ je prav generičnih zdravil, saj v to skupino sodijo zdravila, ki pridejo na trg šele, ko poteče patentno varstvo zdravilu originatorju. Takšni zdravili sta na primer Lekadol in Daleron.
Medtem na Javni agenciji RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) za N1 pojasnjujejo, da Slovenija za določanje cen zdravil, ki se financirajo iz javnih sredstev, uporablja t. i. sistem referenčnih cen. To pomeni, da se zdravilom cena določa s preračuni iz veljavnih cen v Avstriji, Nemčiji in Franciji. Cene v povprečju v zadnjem času rahlo upadajo, a kmalu bi se lahko zgodil preobrat, saj zaznavajo trend “v rahlem poviševanju cen zaradi dviga cen izhodnih snovi in transporta”. Obseg sprememb in časovnica bosta zaradi omenjenega načina izračuna cen odvisna predvsem od višine sprememb cen v treh referenčnih državah, so še pojasnili za N1.
Ne letošnji, že 61. Izvedbi memorialnega tekmovanja za Baumgartnov pas, ki je v organizaciji Judo kluba Branik Maribor, je ponovno v članski konkurenci prednjačil domači Judo klub Branik Maribor.
V najzanimivejši kategoriji, ki šteje tudi za prestižno lovoriko za zlati Baumgartnov pas so bili najuspešnejši domači borci, ki so z Enejem Mariničem na čelu poskrbeli, da je lovorika ponovno, že petič zapored, ostala doma.
Ponovno je pas osvojil domačin Enej Marinič, ki pokazal dobre borbe in zanesljivo potrdil primat najboljšega. V finalu mu je tokrat nasproti stal nasprotnik iz avstrijskega kluba UNION Graz ISLAMHANOV Saif-Islam, ki pa ni mogel resno ogroziti favoriziranega domačina.
Tretji mesti sta osvojila Gal Bertalanič Žižek in Jaro Vezjak, oba Judo klub branik Maribor.
Zmagovalci pri članih in članicah po kategorijah:
Člani:
Do 60 kg: Gabriel Zadravec, Judo klub Branik
Do 66 kg: Staš Kokotovič, Judo klub Duplek
Do 73 kg: Miha Brence, Judo klub Impol
Do 81 kg: Adam Bergant, Judo klub Impol
Do 90 kg: Saif-Islam Slamhanov, Union Graz
Do 100 kg: Peter Vezjak, Judo klub Branik
Nad 100 kg: Enej Marinič, Judo klub Branik
Članice:
Do 48 kg: Jessica Fiala, SU Noricum Leibnitz
Do 52 kg: Nađa Mlađen, Judo klub Branik
Do 57 kg: Maša Slavinec, Judo klub Križevci
Do 63 kg: Christina Raffler, UNION Raika Osttirol
Do 70 kg: Uršula Mazovec, Z’Dežele Sankaku
Do 78 kg: Tina Pestotnik, Judo klub Sokol
Nad 78 kg: Viktorija Stojnič, ŠD Tatami
Po članskem delu so se predstavili mlajši v kategorijah kadetinj in kadetov ter mlajših kadetinj i kadetov.
Vseh starostnih kategorijah skupaj je največ medalj prav tako osvojil domač Judo klub Branik Maribor, za njimi so se razvrstili ljubljanski klub ŠD Tatami, Judo klub Apolon pa je zasedel tretje mesto. Na mariborskih tatamijih se je predstavilo 120 judoist in judoistov iz 30 klubov iz štirih držav. Domačini so se ponovno izkazali z odlično organizacijo prestižnega dogodka v dvorani, kjer se bo v letu 2023 predstavil judo v okviru največjega mednarodnega športnega dogodka v Sloveniji OFEM.
Nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jih podeljuje GZS, za leto 2021 prejmejo donedavni predsednik uprave skupine Kolektor Radovan Bolko, direktor družbe REM Igor Kastelic, direktorica družbe Roto Slovenija Nuša Pavlinjek Slavinec, direktor družbe Atlantic Droga Kolinska Enzo Smrekar in tudi direktor mariborske družbe Bintegra Dušan Rauter.
Nagrade, ki jih Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) gospodarstvenikom podeljuje kot priznanje za njihovo večletno uspešno vodenje podjetja, so prejeli na slovesnosti v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Dušan Rauter je soustanovitelj in od leta 2010 direktor družbe Bintegra, ki podjetjem zagotavlja programsko opremo. Nudi rešitve poslovne integracije: IT-rešitve za povezovanje poslovnih procesov ter aplikacije za povečanje učinkovitosti, IT-fleksibilnosti in pospeševanja uvajanja novih izdelkov na trg. Družba je pretežno usmerjena na domači trg. Rešitve razvijajo primarno z lastnimi razvojnimi sredstvi, v podjetju deluje raziskovalna skupina Bintegra s petimi raziskovalci. Cilj je postati eden izmed najbolj prepoznavnih dobaviteljev IT-rešitev v Sloveniji na področju razvoja poslovnih integracij sistemov in na področju digitalne preobrazbe z uporabo orodij DXP (Digital Experience Platforms).
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je ta teden posloval v Mestni občini Maribor ter s sodelavci poskušal pomagati občankam in občanom pri uveljavljanju njihovih pravic. Med drugim je bil seznanjen z domnevno neodzivnostjo uradnih institucij, predvsem centra za socialno delo, ki ne odgovarja na vloge ljudi tudi več kot pol leta.
Zanimanje za obisk varuha je bilo veliko. “Prijavilo se je res veliko število pobudnikov, 21 jih je bilo, zato resno razmišljamo, da bi glede na interes ponovili poslovanje v Mestni občini Maribor,” je v izjavi za medije povedal Svetina. Težave občank in občanov so podobne kot v drugih slovenskih krajih. “Medtem ko smo se pred leti v Mariboru srečevali predvsem s stanovanjsko problematiko, zdaj te skoraj ni zaznati. Imamo en problem deložacije,” je dejal.
Več primerov se je nanašalo na invalidsko problematiko in domnevno neodzivnost centra za socialno delo. “To je rak rana našega sistema, ko se institucije ne čutijo dolžne odgovarjati ljudem,” je povedal varuh. Več pa v spodnjem video prispevku.
Z županom Sašo Arsenovičem sta govorila o načrtovani mednarodni šoli v Mariboru. Varuh to idejo podpira. “Na žalost moram ugotoviti, da tukaj ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ni odigralo vloge, ki bi jo moralo, da bi omogočilo ustanovitev mednarodne šole v Mariboru, ki jo vsekakor potrebuje,” je povedal Svetina.
V torek, 7. junija, so v avli Študentskih domov Univerze v Mariboru otvorili razstavo Pozdrav poletju, katere avtorica je Katja Kozjek Varl.
Katja je umetnost začutila že v otroških letih, zato jo je pot zanesla na Pedagoško fakulteto, kjer je tudi diplomirala. Vabilu študentskih domov se je z veseljem odzvala. Omenjena razstava je sicer 15 razstava, ki jo je pripravila.
Na gradu Vurberk v Dupleku so včeraj priredili Vurkofest. Gre za projekt Osnovne šole Duplek in Korena ter obeh vrtcev. Otroci so projekt skupaj z učitelji in vzgojitelji priredili drugič in tako popestrili dogajanje v kraju.
Obe osnovni šoli in vsi vrtci v občini Duplek so se na Vurkofest pripravljali že nekaj časa, danes pa so vse tudi pokazali. Kulturno umetniške vsebine in igre za vse generacije so pripravili učenci OŠ Duplek in Korena z enotami vrtca. Vrčtčevski otroci in osnovnošolci so že v popoldanskih urah na prireditvenem prostoru, v amfiteatru, priredili glasbene vsebine, ki so potekale skozi ves dan. Na odru se jim bodo pridružili še glasbeni gostje Rok Terkaj, Igor Saksida, Ana Resnik, bobnarji Sokijeve bobnarske šole Soki’s in drugi.
Osnovnošolci so bili pod izjemnim vtisom. Pravijo, da se izjemno veseli, da so bili lahko del takega projekta in, da se bodo naučili tudi nekaj kar jim bo še kdaj prišlo prav. Prav tako pa so nanje ponosne tudi v sodelujoči iz obeh šol in vrtcev. So pa ob tem združili tudi medgeneracijske vezi. Ob bogateh delavnicah , športnih in kulturnih vložkih, ki so jih pripravili, so poskrbeli tudi za hrano in pijačo.
V Kulturnem domu Vurberk pa so pripravili še razstavo fotogradij na temo razglednice kraja.
Robert Kereži, mariborski ultra trail tekač, organizira konec meseca dva pohoda na mariborska griča.
25. junija 2022 med 8. in 12. uro na ploščadi ŠD Center Maribor tako pripravlja skupaj z ekipo medgeneracijski orientacijski pohod na Kalvarijo pod imenom Premaj(mo) Kalvarijo. Že zdaj sprejemajo prijave tako na pohod, ki je dolg 5 km, kot tudi na trail tek sedmih križev (22 km) in trail tek štirih križev (11 km). Imeli pa bodo tudi tečaj nordijske hoje. Dogodek je v okviru Festivala Lent 2022 in športnega Art kampa, pripravlja ga ŠD Ultra+Robert s soorganizatorji ŠD Center Maribor, Srednjo šola za gostinstvo in turizem Maribor in Zeleno jabolko sport. Želijo spodbuditi ljudi, predvsem pa najmlajše in najstarejše, da se priključijo preventivnim športnim aktivnostim ter ponovni socializaciji in druženju. Strokovnjaki iz različnih področij so namreč ugotovili, da je obdobje zadnjih dveh let, ko je bila razglašena epidemija in z njo povezani ukrepi, ta zelo posegla v gibalne, rekreativne in športne navade ljudi. Prijave na posamezne discipline so možne TUKAJ.
29. junija 2022 pa bo med 18.30 in 19.30 še dogodek Obkrožimo Piramido. V eni uri se bodo lahko udeleženci povzpeli, kolikokrat bodo želeli in zmogli na Piramido. Ob tem pa ni pomembno, ali bo nekdo šel gor enkrat ali večkrat. Več informacij je TUKAJ.
Kereži nam je povedal, kako bosta vzpona potekala, kaj sploh pomeni, da je nekdo ultra trail tekač in še marsikaj drugega:
Mariborski vodovod sporoča informacije o možnostih polnjenja hišnih bazenov.
Vodo za polnjenje bazenov si lahko uporabniki na sistemu, ki ga ima v upravljanju Mariborski vodovod, zagotovijo na naslednje načine:
– Polnjenje bazena iz lastnega priključka. V tem primeru je kot strošek obračunana vodarina po ceniku občine, v kateri se bazen polni, prav tako pa se obračuna komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini). V tem primeru prosimo uporabnike, da v oddelek obračuna vode na Mariborskem vodovodu sporočijo stanje vodomera po končanem polnjenju bazena na telefonsko številko 02/320-77-00, tipka 1.
– Polnjenje bazena iz hidranta. Storitev se naroči na podjetju Mariborski vodovod. Polnjenje izvede delavec Mariborskega vodovoda. Strošek, ki se v tem primeru obračuna pa je vodarina po ceniku občine, v kateri se odjem vode izvaja, komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini) in strošek storitve Mariborskega vodovoda, ki je odvisen od lokacije polnjenja. Delavec Mariborskega vodovoda pred polnjenjem obvesti oz. se posvetuje z vodjo izmene v Sektorju črpanja vode Mariborskega vodovoda (na telefonski številki 031 329 253), ki mora biti seznanjen z odjemom na sistemu. Nastavna cev se za namen polnjenja bazena preko hidranta individualnim strankam ne izdaja.
– Polnjenje preko gasilskih društev. Storitev se naroči pri lokalnem gasilskem društvu. Odjemna mesta, kjer gasilci točijo vodo v cisterne za prevoz vode so vnaprej določena in jih je potrebno dosledno upoštevati. Pred točenjem mora gasilec, ki bo vršil odjem, to sporočiti vodji izmene v Sektorju črpanja vode mariborskega vodovoda (na telefonsko številko 031 329 253). Strošek je v tem primeru količina vode po ceniku občine, v kateri se odjem s strani gasilcev izvaja, komunalna storitev za odvajanje vode (storitev zaračuna izvajalec javne službe za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v občini) in strošek, ki ga obračuna gasilsko društvo.
Kadar je v veljavi omejitev porabe pitne vode (npr. zaradi suše), se polnjenje bazenov ne sme izvajati nikjer na sistemu.
Voda iz bazena je opredeljena kot komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17). Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15) pa se v ta namen plačuje tudi okoljska dajatev.
Mariborsko društvo za cerebralno paralizo Sonček, ki je bilo vpisano v register društev leta 1982, obeležuje štiri desetletja svojega delovanja. Na Glavnem trgu v Mariboru bo danes priredilo Ples na vozičkih, da bi pokazalo, da so osebe s cerebralno paralizo zmožne vsega, tudi plesa.
Po napovedih bo zaplesalo 40 članov plesne skupine Sonček oziroma 20 parov, pri čemer je en plesalec na vozičku, drugi pa na nogah. Za dodatni program bosta poskrbela Plesna šola Pingi in 6pack Čukur.
Društvo želi z dogodkom, ki bo potekal pod pokroviteljstvom župana Saše Arsenoviča, pokazati, da imajo osebe s cerebralno paralizo številne sposobnosti, potrebe in želje ne glede na gibalne in intelektualne ovire. “Želijo si biti del družbe, v njej aktivni in ustvarjalni. Ples je zgolj ena od aktivnosti, ki jih povezuje in osrečuje,” so ob obletnici sporočili iz društva Sonček Maribor.
Takšni dogodki so v društvu stalnica
Dodali so, da so plesni in glasbeni dogodki v društvu stalnica. “Plesna skupina Sonček s pomočjo plesnega učitelja in koreografa Andreja Novotnya ustvarja čudovite plesne produkcije.”
Mariborsko društvo je eno od 16 društev v Sloveniji, povezanih v Zvezo Sonček. V Mariboru pod okriljem Centra Sonček delujeta v Trubarjevi ulici društvo in podjetje Sončna pot, na Vetrinjski ulici je Sončkova dobrodelna trgovina in na Pobrežju varstveno delovni center. V programe vključujejo več kot 500 uporabnikov.
VIR: STA
Na pogovor smo povabili Vladimirja Rukavino, direktorja Narodnega doma Maribor in prvega moža Festivala Lent. Spregovorili smo o tem, kaj nas letos čaka na festivalu, kaj se dogaja med pripravami v zakulisju, o prizoriščih, pogledih na prihodnost festivala in še marsičem zanimivem.
Intervju smo opravili v samem centru Maribora, lahko bi rekli kar v dnevni sobi mesta. Lokacija je bila izbrana z namenom – Trg Leona Štuklja.
Gospod Rukavina, tukaj na Trgu Leona Štuklja bo med Festivalom Lent glavni oder, kajne?
“Tako je, tukaj bo letos glavni oder. Spet se selimo, kot smo že navajeni. Od Drave v mesto, z Rotovškega trga na Glavni trg, zdaj pa smo tukaj. Torej trenutno midva sediva na odru, nekoč smo imeli oder na drugi strani trga, velikokrat improviziramo in v tem je pravzaprav čar. Če ne drugega, pridejo ljudje pogledati, kako so odri obrnjeni in kje so. Ja, trenutno smo v teku priprav na nekaterih starih, na nekaterih novih prizoriščih, v upanju in čakanju, da bo pa končno spet Lent naše prizorišče in da bo predvsem obnovljeno.”
24. 6., datum se neumorno bliža, letos 30., jubilejni Festival Lent. A ste zaradi te številke kaj bolj pod pritiskom?
“Zaradi te številke sem samo malo starejši. Pritiski, pa veste, so enaki. Takrat ko smo začeli, pred 29 leti torej, ker je to 30. Festival Lent, takrat smo bili pod pritiskom, ker niti nismo vedeli, kaj nas pri vsem tem skupaj čaka. Potem so se ti pritiski stopnjevali, postajali različni, česar smo se navadili, ampak seveda po drugi strani stvari z dobro ekipo potekajo razmeroma ustaljeno. Seveda slišimo na primer, da tam ne bo elektrike, da se bo tam še zidalo, ampak to so stvari, na katere smo navajeni, in jaz mislim, da jim bomo kos.”
Torej tiste stvari, na katere imate vpliv, so pod kontrolo, včasih pa pride tudi do situacije, na katere nimate vpliva?
“Vse znamo skontrolirati, edino seveda vreme je pa tisto, na katerega nimamo nobenega vpliva, čeprav smo že za mašo dali, pa ne vem kaj še, ampak na koncu – kaj ‘čmo. Že na začetku je bilo tako, da če je bil dež, so ljudje vzeli palerine, dežnike in so prišli. Upam da bo letos tega dežja čim manj, ampak če bo, pa upam, da bodo ljudje seveda, ki komaj čakajo na pričetek Festivala Lent, prišli v polnem številu in naredili Maribor prazničen.”
Dajte nam malo odstreti zavese v zakulisje, kaj se pravzaprav pri organizatorjih zdaj dogaja, če rečeva, nekaj dni pred začetkom Festivala Lent? Program je postavljen, kaj so torej zadnje finese?
“Vseeno se dogaja še predvsem pri tehniki, dejansko na naše načrte seveda vplivajo podražitve, ki so izzvane s krizo, z vsem tem skupaj in v zadnjem momentu pride to vsega tega. Lovimo zadnje sponzorje, tudi zaradi tega lovimo zadnje donatorje. Usklajujemo stvari z mediji, večina stvari je že natisnjenih, urejamo še zadnje “hospitality riderje” za nastopajoče. Ogromno tega je, Narodni dom je kot nek čebelnjak, telefoni pregorevajo, maili letijo … Ampak smo v prijetnem pričakovanju.”
Kaj čaka Mariborčane in seveda vse tuje goste, ki se bodo letos udeležili Festivala Lent? Vem, vrhuncev je ogromno, pa vendar, da malce predstaviva program.
“Vedno je nehvaležno govoriti o teh vrhuncih ravno zaradi tega, ker jaz trdim, da je to festival, na katerem najde vsakdo nekaj zase. Tudi letos je program zastavljen na ta način. Začniva recimo pri Art kampu, ki se pridružuje Festivalu Lent v parku za družine, za otroke. Ustvarjalnice, krasni programi seveda tudi popoldan in zvečer. Pa če gremo skozi mesto, ulično gledališče letos z najmanj dvema spektakloma, spet bomo ljudi dvignili na 20 metrov višine, jim bodo odzgoraj igrali, ustvarjali, plesali … Povorke folkarta skozi mesto pa zopet otvoritev folkarta tukaj na tem trgu. Ker vse te noše, ki prihajajo z vseh kontinentov, letos še posebej iz Južne Amerike, čisto drugače zablestijo tukaj kot pa samo na ulici. Potem so seveda na festivalu nekateri naši stari znanci. Če govorimo o glavnem odru, začenjamo z našim starim prijateljem Magnificom, prepričan sem, da bo takšen kot vedno, upam samo, da ne bo ‘rabil’, kot nekoč na odru na Dravi, ne bo ‘rabil’ med publiko. Seveda takrat, ko je deževalo, pa je prišel med ljudi, se slekel do pasu. Upam, da to letos ne bo treba. Potem imam en res krasen program, Vlatko Stefanovski, eden najboljših kitaristov na svetu, ampak tokrat z orkestrom in zborom nacionalnega makedonskega ansambla Tanec, poslastica, ki se je ne sme izpustiti. Dan pred tem že Laibach s svojo prekrasno predstavo v Minoritih. Pa komedije potem v Minoritih pa tukaj Bajaga, perfekten muzikal, ki prihaja iz Novega sada, ki je letos prestolnica kulture. Maribor je bil točno pred 10 leti evropska prestolnica kulture, torej te niti in ta povezava seveda še vedno delujejo. Zaključujemo Festival Lent s Šukarjem in potem s perfektnim pihalci iz Makedonije Džambo Aguševi, res veselica za začetek festivala. Kaj naj še omenim? Večerov – Jurčkov oder.”
Oder z novim imenom.
“Ja, seveda, zaradi tega, ker Jurčkovega ne bomo opustili, Večerovega letos nimamo, ker ni prizorišča na Rotovškem trgu, ki je v izgradnji. Katero koli od teh imen – ne bi bilo prav, da pozabimo, zato smo združili program in jasno tudi ime.”
Prihodnje leto, pa torej ponovno ločeno, predvideno?
“Če bodo stvari narejene do konca, če bo mesto izgrajeno, ne samo to ločeno, verjetno še kaj drugega. No in na tem Jurčkovem – Večerovem odru bodo, upam da, nastopile vse glavne legende, ki so v preteklosti že bile. Unionska dvorana, salon glasbenih umetnikov in še in še bi na koncu lahko naštevali. Seveda Minoriti s prekrasnim jazzom, ampak ko govorim, na koncu še skoraj sam si ne morem zapomniti. In krasno je, da ljudje gredo (pogledat, op. p.) ali v elektronske medije ali seveda naše zloženke, ki so na razpolago, in si zares označijo, kaj je to, kar bi želeli videti, ker tega je ogromno. Predvsem pa trdim eno stvar: je dosti, so vsi žanri, ampak vse izjemno kakovostno.”
Povedala sva že, da z razlogom sediva na tem mestu, letos je glavni oder tu na Trgu Leona Štuklja, pred leti, omenili ste že, izjemna kulisa malo nižje na Lentu, plavajoči oder. Kako gledate na ta projekt, da trenutno odra tam ni, si želite, da bi še kdaj bil oziroma od koga vse je to odvisno?
“Absolutno bi si želel, da bi oder bil spet tam, zaradi tega, ker ravno po tem odru smo se razlikovali od ostalih festivalov, ki na nekem trgu sredi mesta postavijo oder, pripeljejo izvajalce in je to to. Po tem smo se razlikovali, Bregenz je recimo najbližje mesto, ki ima plavajoči oder … In predvsem spektakularna kulisa, tisti labodi, ki plavajo na koncu okoli odra, še posebej, če je na odru labodje jezero recimo. Pa tribune za nekaj tisoč ljudi … To je bila veduta tega festivala in upam, da z obnovo Lenta se bo to ponovilo. Ali na tem istem mestu ali na katerem drugem. Res pa je, da je to odločitev našega lastnika, torej ustanovitelja, mesta Maribor, ki seveda mesto pospešeno in lepo prenavlja. Svoje želje smo izrazili in sedaj dela na tem stroka. Upam, da bomo kmalu v prihodnosti lahko doživeli Festival Lent v lepem srednjeevropskem mestu z urejenim mestnim središčem, z urejeno obalo reke Drave in tudi s kakšnim plavajočim odrom.”
Tudi sama reka, da toplim poletnim nočem poseben pridih, tam je kar hladneje.
“Absolutno, včasih je celo zelo hladno, recimo zabeležili smo nižje temperature tudi kot Zlata lisica, ampak po drugi strani kaj ‘čmo. Kot je bilo rečeno, ljudje se oblečejo, pripravijo in vseeno pridejo in to je tisto, kar je najpomembnejše.”
Pa tudi sama promenada na Lentu, pred leti je mrgolelo ljudi, Lent je bil zaprt v času Festivala Lent.
“No, tudi zdaj bo verjetno delno zaprt, če se bodo začela ta obnovitvena dela. Res je, da zaradi tega, ker se nismo smeli družiti na ta način in tako množično že zadnji dve leti nismo imeli ognjemetov, ki so tudi pripeljali ljudi sem. Ampak mogoče se bodo te stvari v prihodnosti ponavljale, velikanska želja je, da bi se enkrat na Dravi pojavila neka ogromna vodna zavesa, na katero bi na koncu koncev projektirali laserske šove, filmske projekcije in tako naprej. To sva si zamislila z Bojanom Labovičem že pred kakšnimi dvajsetimi leti. Torej en tak spektakel po motivih Zlate Vokačeve, po Marpurgi Knjige senc in zanesljivo je to, če je na pravi način narejeno, pravi spektakel, ki bi pripeljal v Maribor ljudi od blizu in od daleč. To je še ena od neizsanjanih želja, za katere pa mislim, da je v prihodnosti še dovolj časa, upam samo, da bo dovolj sredstev.”
Torej ideje, vizije so, kaj pa finančno zaledje?
“S financami je vse težje, odvisni smo od deleža, ki nam ga da ustanovitelj in ki ni velik. Festival je zdaj vreden milijon evrov, od ustanovitelja dobimo 200 tisoč, ostalo moramo zaslužiti sami na trgu. S sponzorji še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. Seveda, stvari se spreminjajo, nekoč je Festival Lent – in Narodni dom – imel skupaj toliko sponzorstev skupaj kot Festival Ljubljana in Cankarjev dom skupaj. Danes žal več ni tako.”
Zakaj, čemu pripisujete to?
“Lastništva so se zamenjala, po drugi strani gre tudi za politične, v katere se ne želim vpletati. Če pogledamo Festival Ljubljana, je danes vreden pet milijonov evrov, od tega jih štiri milijone zagotovi mesto Ljubljana. Vsekakor bomo potrebovali višjo podporo, tako s strani države kot s strani mesta. Ker je treba vedeti: če bo vložek večji, bo seveda na koncu učinek toliko večji.”
Ognjemet letos da ali ne?
“Letos ga ne bo, zaradi tega, ker nismo vedeli, kaj to pomeni, po eni strani glede zbiranja ljudi, želeli smo biti zavestni, po drugi strani pa seveda govorimo o stroških, ki jih je treba pokriti. Torej letos ne, v prihodnosti pa upamo, da ja.”
S torkom, 14. junija, se na petih lokacijah po mariborski občini začenja zbiranje pomoči za pobrateno mesto Harkov, mariborska občina bo mestu namenila tudi avtobus.
Župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič je že takoj ob začetku konflikta v Ukrajini izrazil podporo županu pobratenega mesta Harkova, g. Ihorju Terekhovu, ki se je nato meseca maja obrnil na mesto Maribor s prošnjo, ali bi bilo možno dostaviti kakšno opremo mestnim službam, ki skrbijo za vzdrževanje mestne infrastrukture in bivanjskih pogojev.
Javni holding Maribor bo tako za pobrateno mesto Harkov namenil avtobus Iveco Daily 65C17CC s 23 sedeži in kapacitetami za 14 stojišč, letnik 2011. Za uradno predajo avtobusa mestu Harkov mora biti urejena še dokumentacija in vzdrževalna dela, da bo vozilo pripravljeno za predajo.
Ponovno pa bo stekla tudi akcija zbiranja humanitarne pomoči, ki bo tokrat namenjena ciljno za mesto Harkov. Pomoč se bo zbirala do teže tona in pol.
Ponovno se bodo zbirali:
– Higienski pripomočki (plenice, sanitetni material, šamponi, deodoranti, milo, zobne ščetke, vlažilni robčki,..
– Hrana (zapakiran trajnejši kruh, mleko, otroška prehrana, konzerve, čaji, kava, moka, kaša,.) Hrana ne sme biti v stekleni embalaži, mora biti vsaj pol leta pred rokom uporabe in zapakirana v originalno embalažo. Oprema mora biti uporabna in primerna za delitev končnim upravičencem.
Lokacije zbiranja so:
– KS Kamnica, Vrbanska cesta 97, 2351 Kamnica,
– MČ Cente, Kacova ulica 1, 2000 Maribor,
– MČ Tezno, Panonska 12, 2000 Maribor,
– MČ Studenci, Šarhova 53a, 2000 Maribor,
– MČ Tabor, Metelkova 63, 2000 Maribor.
Termin zbiranja (do zbrane količine pomoči, kar je približno tona in pol) je torek in četrtek od 11.00 do 15.00 ure ali po dogovoru s referentom v sredo do 17.00 ure.
Kot smo poročali, je sezona na Mariborskem otoku tik pred vrati, ljudje že nestrpno pričakujejo odprtje, a dan odprtja se je zaradi zamude del na mostu zamaknil.
Na Mestni občini Maribor smo preverili, kdo je izvajalec del in kakšni bodo penali, glede na to, da s tem tudi Mariborski otok oz. podjetje Šport Maribor utrpi gospodarsko škodo, ko ne odpre vrat, takrat ko jih bi lahko oz. je bilo načrtovano: “Izvajalec del je podjetje SENMED, d. o. o. Pogodbeni rok za investicijo vredno 537.130,70 EUR je bil do 30. 5. 2022.”
“Skladno z določili pogodbe višina pogodbene kazni v primeru neupravičene zamude pri izvedbi pogodbeno definiranih del znaša 2 ‰ (dva promila) od skupne vrednosti pogodbenih del z DDV za vsak zamujeni dan. Vsota pogodbene kazni lahko znaša največ 5 % (pet odstotkov) od skupne vrednosti pogodbenih del,” nam pojasnijo na mariborski občini.
Dela ne bodo končana do sredine julija
Nadzor nad izvedbo del sicer opravlja podjetje INŽENIRING BIRO, d. o. o., iz Maribora. Na MO Maribor nam še pojasnijo, da so oddali delo za obnovo mostu na Mariborski otok pravočasno in z dovolj dolgim rokom: “Žal izvajalec del ni zaključil v pogodbenem roku, kljub temu da smo ga na pogoj začetka kopalne sezone in tveganja v zvezi s prekoračitvijo roka večkrat opozorili.”
“Prav tako MOM predlagane spremembe pogodbenega roka ni sprejel. S strani izvajalca smo nedavno prejeli obvestilo o možnih datumih dokončanja del, v katerem sporoča, da prehod mostu ne bo možen pred 3. 7. 2022, vsa dela pa naj bi bila zaključena do 15. 7. 2022, kar bo zagotovo vplivalo na datum začetka kopalne sezone, ki se bo torej nekoliko zamaknila. Naročnik bo ravnal v skladu s pogodbenimi določili,” še pojasnijo na občini.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor (SŠGT Maribor) je eko šola, kar pomeni, da v izobraževalni proces vključujemo tudi ozaveščanje dijakov o okoljsko odgovornem ravnanju, glede na naravo poklicev, za katere izobražujemo, predvsem o preprečevanju nastajanja odpadne hrane.
Ponosni so, da so Mariborske tržnice v svojem naslednjem projektu, ki se prične to soboto, 11. junija, na osrednji tržnici na Vodnikovem trgu, njihovo šolo prepoznale kot strokovnega partnerja, saj bodo obiskovalcem tržnice skupaj pokazali, kakšne kulinarične specialitete je mogoče ustvarjati iz sezonske hrane, ki jo prodajajo lokalni ponudniki.
“Z veseljem smo se odzvali povabilu, da z dijaki eno soboto v mesecu obiskovalcem predstavimo, kakšne okusne jedi je mogoče pripraviti iz lokalnih sezonskih sestavin. Dijaki se bodo na kuhanje pripravljali s šolskimi mentorji, recept, po katerem bodo kuhali, pa bo na voljo obiskovalcem Tržnice okusov,« je povedal ravnatelj SŠGT Maribor Dušan Erjavec. Projekt je nov korak pri spodbujanju dijakov, da opravijo čim več praktičnega dela, s katerim si nabirajo dragocene izkušnje pred vstopom na trg dela, sodelovali pa bodo predvsem tisti, ki se izobražujejo za poklic kuharja. »Gostinstvo in turizem sta panogi, ki ju je epidemija najbolj prizadela, hkrati pa je povpraševanje po kadru ogromno. Verjamemo, da tovrstni projekti pripomorejo k promociji poklicev, hkrati pa opozarjajo, da moramo te poklice bolj spoštovati in ceniti – tudi ko pride do plačila za strokovno opravljeno delo,” je prepričan Erjavec in doda, da tudi zaradi tega vodstvo šole skrbno izbira projekte, v katerih sodelujejo dijaki.
Na Tržnici okusov bo vsako soboto dišalo iz loncev. “Enkrat na mesec bodo kuhali dijaki SŠGT Maribor, preostale kulinarične izzive pa bomo prepustili kuharskemu chefu Sebastijanu Žitniku, sicer zaposlenemu na SŠGT Maribor. V Mariborskih tržnicah si prizadevamo obiskovalce ozaveščati o pomembnosti kratkih in zanesljivih oskrbnih verig in visoki kvaliteti lokalno pridelane hrane. Ker se zavedamo, da nam pogosto zmanjka idej, kakšne jedi pripraviti iz lokalnih sestavin, smo se povezali s šolo, ki je v mestu in širše že večkrat dokazala, da po strokovnosti in inovativnosti sodi v sam slovenski vrh. Obiskovalci Tržnice okusov na osrednji tržnici bodo pripravljene jedi lahko tudi okušali, recept jedi pa bomo dopolnili tudi s seznamom ponudnikov na Mariborskih tržnicah, ki potrebne sestavine prodajajo,” je razložila Nataša Matijevič, vodja Mariborskih tržnic.
FOTO: Mariborske tržnice
Tržnica okusov bo obiskovalcem na voljo vsako soboto, med 10. in 13. uro na osrednji tržnici na Vodnikovem trgu, recepte jedi, ki jih bodo pripravljali dijaki, pa bodo objavljali tudi na profilih družbenih omrežij šole.
V UKC Maribor so že pred leti napovedali, da si prizadevajo, da v porodnišnici steče 24-urna epiduralna analgezija. Danes so sporočili, da delajo po najboljši močeh, da bo ta kmalu na voljo ves dan.
Na novinarski konferenci so spregovorili prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., strokovna direktorica UKC Maribor, dr. Jožica Wagner Kovačec, dr. med., predstojnica Oddelka za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin in izr. prof. dr. Faris Mujezinović, dr. med., predstojnik Oddelka za perinatologijo.
Leta 2020 so skoraj pri 23 odstotkih vaginalnih porodov izvedli 24-urna epiduralno, v prvem polletju je bil ta procent skoraj 44 odstotkov vseh porodnic. Povedali so, da so se že sedaj trudili po najboljših močeh, da bi pripadla vsem, a žal v nekaj primerih to ni bilo mogoče. Tako ta več ni vezana na čas, v kolikor so ekipe proste, jo lahko nosečnica dobi.
Včeraj smo poročali, da je bila iz Mestnega parka ukradena znamenita in sprehajalcem parka dobro poznana fontana »FITOLITI« mariborskega kiparja Vojka Štuhca.
Na Mestni občini Maribor so dejali, da so dogodek nemudoma prijavili policiji, ki je že opravila poizvedovanja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je ponoči nekdo skulpturo naložil na kamion in odpeljal: “Gre za nedopustno kaznivo dejanje in nespoštovanje kulturne dediščine Maribora.”
Večina bralcev se je vprašala, kako je to mogoče?
“Tudi posnetka sta zavajajoča, saj bi po njiju sklepali, da so jo tatovi odmontirali iz podstavka, čeprav so prenovitvena dela še v teku in fontana še ni bila pritrjena na svoje mesto,” je pod objavo zapisala Mojca.
Nika Autor pa je pod objavo Mestne občine Maribor zapisala: “Fontana je več mesecev popolnoma nezaščitena, pod milim nebom ležala na tleh, ob robu poti na gradbišču. Izgledala je zavrženo, čakajoča na odvoz na deponijo. Podobna usoda je doletela izjemno dobro ohranjene znamenite polkrožne klopce, ki so več kot 60 let krasile mestni park, polovica katerih je sedaj uničenih. Najbrž se bolj splača naročiti nove?”
FOTO: Žiga Brdnik
V nadaljevanju je Nika še zapisala: “Dogodek, pa prej kot o nepridipravu priča predvsem o odsotnosti razumevanja kulturne dediščine in umetnosti v projektih prenove MOM-a. Kdo v projektu prenove ni načrtoval primerne hrambe, varovanja in zaščite? Glede na zadnji fiasko, postavitev potopnih smetnjakov kar na/v formo vivo Nettleshipa (Poletno veselje, 1986), lahko razumemo takšen dogodek tudi kot nadaljevanje te odsotnosti. Ali boste naročili repliko?”
Z vprašanji smo se obrnili tudi na MOM, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Na nas se je obrnil bralec, ki je včeraj v eni izmed restavracij v Mariboru naročil dostavo preko Wolta. Naročil je Cezarjevo solato.
“Obrnilo mi je želodec”
Po uri čakanja se le razveseli klica dostavljavca, da je pred stavbo. “Presenečen sem bil nad porcijo, ki sem jo dobil, tudi solata je bila videti zelo okusna. Solato prelijem z omako in ko pridem do krotonov me skoraj kap. Nekaj miga,” nam pojasni bralec v nadaljevanju. Opazi, da je v solati velika žuželka. “Kakšna majhna, komaj opazna, me ne bi zmotila, ampak to, kako so lahko to spregledali? Premika se! Solata torej ni bila niti oprana.”
Obrnil se je na Woltovo podporo, kjer so se opravičili za slabo izkušnjo in mu vrnili kupnino. Naročil je dve solati, a se druge raje ni niti dotaknil. “Vsa pohvala Woltu in Lari, za hiter odziv in vračilo denarja, solate pa raje, vsaj nekaj časa, ne bom naročal.” Osebno se je obrnil tudi v restavracijo, kjer so mu ob prejemu klica dejali le, da bodo sporočilo predali.
V kolikor naletite na kaj, kar menite, da si zasluži pozornost, nam to lahko posredujete na info.bktv@gmail.com.
Mestni svetnik Miha Recek je uspešno pridobil donacijo več kot tono prehranskih izdelkov za otroke iz Ukrajine, ki so nastanjeni v Sloveniji. Priznava, da pomoči ni bilo lahko dobiti, a se je na koncu le uresničila njegova želja po pomoči.
Miha Recek nam je dejal: “Ko se je začela vojna v Ukrajini in so začeli prihajati tudi begunci k nam v Slovenijo, sem se odločil, da pomagam po svojih močeh. Najprej sem stopil v kontakt z Intesom, kjer sem želel kupiti 1000 kg moke, a so mi odvrnili, da imajo vso moko že prodano. Nato sem prišel na idejo, da bi lahko znana podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane kaj donirala.”
Poklical je več podjetji, a odzvali so se le v Podravki: “Kjer je sicer trajalo 2 meseca, a na koncu je bila zgodba uspešno zaključena. Pošiljko si je Rdeči križ Maribor moral ponj iti sam, a vseeno so donirali veliko prehranskih izdelkov z daljšim rokom trajanja (ribe,paštete,čokoladice,otroško hrano itd).”
Rdeči križ bo to sedaj sam distribuiral po centrih v Sloveniji, kjer so nastanjeni ukrajinski otroci. “Moja nova naloga bo, ker sem uredil donacijo za ukrajinske otroke je prav, da uredim tudi donacijo za naše, Slovenske otroke in tega se bom lotil takoj,” še pove Recek.
dr. Robert Golob se bo z ministricama 
