Podjetja iz Skupine Javnega holdinga Maribor si s posodabljanjem infrastrukture in z drugimi aktivnostmi prizadevajo za še učinkovitejše izvajanje gospodarskih javnih služb (GJS) v Mestni občini Maribor in s tem večje zadovoljstvo uporabnikov. Obenem svoje delovanje krepijo tudi v sosednjih občinah, kar je eden od strateških ciljev JHMB.

Tako je Javno podjetje Snaga konec aprila pričelo izvajati GJS ravnanja z odpadki v občini Hoče – Slivnica pri 3590 gospodinjstvih oz. cca 11.000 prebivalcih. Hkrati je v tej občini prevzelo v upravljanje zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Poleg zbiranja mešanih komunalnih odpadkov (1057 ton na leto), bioloških odpadkov (1270 ton), odpadne embalaže (407 ton) ter papirja in kartonske embalaže (366 ton), ki jih gospodinjstva v občini Hoče – Slivnica odložijo na svojih zbirnih mestih, jim bo Snaga v maju začela razdeljevati še posode za stekleno embalažo.

Pomembna pridobitev za Snago sta tudi dve novi 26-tonski triosni vozili za zbiranje odpadkov, ki sta bili predani v uporabo konec aprila. Pri tem eno specialno nizkopodno vozilo služi praznjenju podzemnih zbiralnic v centru Maribora, drugo s potisno ploščo pa zbiranju odpadne embalaže. Ta mesec bo Snaga v sklopu projekta, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, pričela še z vzpostavitvijo uličnih zbiralnic za ločeno zbiranje odpadnega jedilnega olja na pilotnem območju MO Maribor; postavljenih bo 12 uličnih zbiralnic, gospodinjstvom pa razdeljenih 4600 zbirnih posodic za odpadno jedilno olje.

Kaj trenutno poteka v posameznih podjetjih?

Medtem je Energetika Maribor, ki oskrbuje s toploto preko 13.000 gospodinjstev in 360 ostalih odjemalcev, 3. maja že zaključila ogrevalno sezono v sistemu daljinskega ogrevanja MO Maribor. Vendar lahko v primeru želje po ponovnem vklopu ogrevanja v posameznih objektih to na Energetiko sporoči upravitelj ali predstavnik stanovalcev, saj imajo uporabniki daljinskega ogrevanja v Mariboru možnost, da se o začetku in koncu ogrevalne sezone odločijo sami. Nekdaj sta bila začetek in konec ogrevalne sezone določena s pravilnikom, kjer je bilo predpisano, da se ogrevalna sezona začne, ko je zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri 12 °C ali manj, zaključi pa, ko je zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri več kot 12 °C. Slednje danes služi kot smernica za neuraden zaključek ogrevalne sezone, ko Energetika Maribor tudi prekine organiziran pristop k ogrevanju v mestu.

Pogrebno podjetje Maribor je zelo pomemben mejnik zabeležilo 1. marca, ko je vzpostavilo delovanje 24-urne dežurne pogrebne službe kot obvezne občinske GJS. Predhodno je bilo podjetje z odlokom določeno kot edini izvajalec te javne službe, katere temeljna dolžnost je vsak prevoz pokojnika s kraja smrti (bolnišnica, dom za ostarele, mesto nesreče …) do lastnih hladilnih prostorov.

Trenutno so v Pogrebnem podjetju v teku intenzivne priprave na Dneve dediščine evropskih pokopališč; gre za mednarodni projekt, ki vsako leto poteka zadnji teden v maju, v okviru njega pa se po najpomembnejših pokopališčih Evrope zvrstijo številni dogodki, posvečeni odkrivanju zgodovine, kulture, arhitekture in spominov, zapisanih v pokopališčih. Na področju infrastrukture je Pogrebno podjetje Maribor zaključilo remont tretje peči v upepeljevalnici Dobrava, v načrtu pa je še prenova javnih sanitarij na pokopališču Pobrežje.

Javno podjetje Marprom je ta čas v pričakovanju prihoda dveh novih električnih avtobusov, kakršni so še posebej primerni za ubrana območja, saj ne povzročajo hrupa ter emisij prašnih delcev in izpušnih plinov. Vozila bosta na liniji št. 6 med glavno avtobusno postajo in vznožjem Mariborskega Pohorja; te dni tako že poteka testiranje hitrih električnih polnilnic, nameščenih na začetni in končni postaji omenjene avtobusne linije, ki bo v prihodnje postala zelena linija.

Na področju Pohorja, kjer je bil aprila uspešno zaključen remont na gondoli, pa je Marprom že pričel s predprodajo sezonskih smučarskih vozovnic 2022/2023. Načrtovan prenos upravljanja pohorskih žičnic in smučišč z Javnega podjetja Marprom na družbo Šport Maribor ne bo imel nikakršnega vpliva na nakup oziroma uporabo vozovnic. Obe omenjeni podjetji sta namreč v 100-odstotni lasti JHMB in imata enoten cilj – nemoten prenos dejavnosti za uporabnike.

Investicije so v teku

Komunalno podjetje Nigrad še naprej aktivno deluje na področjih javne razsvetljave in prometne semaforizacije, kjer uresničuje projekt pametnega mesta. Prav tako je dejavno pri vzdrževanju kanalizacije in javnih prometnih površin, na vseh teh področjih pa se z uporabo nove tehnologije zavzema za izboljšanje storitev za občane. Ob rednem letnem vzdrževanju ima Nigrad odprtih tudi 15 aktivnih gradbišč. Med drugim pa je že zaključil ureditev postaj sistema Mbajk. Letos sicer načrtuje posodobitev voznega parka z več novimi kamioni.

Velik del aktivnosti Nigrada se nanaša še na evropske razvojne projekte, usmerjene v iskanje naprednih rešitev za čedalje večje okoljske izzive, ki jih prinaša sodoben čas. Tako je Nigrad partner širšega evropskega konzorcija pri dveh večjih evropskih projektih, Cinderela in Life RESTART; v sklopu teh si prizadeva, da Maribor postane eno od najsodobnejših mest v EU, ki vključuje principe krožnega gospodarstva in porabe sekundarnih materialov ter skrb za okolje v svoje celotno delovanje.

Mariborski vodovod je v letu 2022 pričel intenzivno izvajati zamenjave, obnove, sanacije in novogradnje vodooskrbnega omrežja v več občinah, ki jih oskrbuje s pitno vodo. Med nedavno dokončanimi projekti so zamenjava vodovoda v sklopu obnove promenade v Mestnem parku in ureditve Gregorčičeve ulice ter sanacija vodovodne cevi v kanalu Drave. V teku pa je še zamenjava oziroma izgradnja cevovodov na več lokacijah na območju MO Maribor in sosednjih občin Hoče – Slivnica, Duplek, Ruše in Lenart.

Na Medicinski fakulteti UM, kjer potekajo krvodajalske akcije Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, so danes gostili krvodajalca stokratnika.

Nov stokratnik je postal Danijel Cvilak, ki je kri prvič daroval leta 1979. Zdravstveno osebje Centra za transfuzijsko medicino in Rdeči Križ so se mu za to plemenito dejanje zahvalili z darilom.

Pod zvezdnatim nebom na Glavnem trgu v Mariboru bodo najlepše klasične melodije zazvenele 𝟐𝟕. 𝐦𝐚𝐣𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟐 𝐨𝐛 𝟐𝟎.𝟑𝟎 v družbi najlepših klasičnih melodij.

Pod taktirko maestra Simon Krečič bomo prisluhnili simfoničnemu orkestru SNG Maribor, opernemu zboru in solistkam ter solistom: 𝐒𝐚𝐛𝐢𝐧𝐚 𝐂𝐯𝐢𝐥𝐚𝐤, 𝐕𝐚𝐥𝐞𝐧𝐭𝐢𝐧𝐚 Č𝐮𝐝𝐞𝐧, 𝐍𝐢𝐤𝐚 𝐆𝐨𝐫𝐢č, 𝐏𝐞𝐭𝐲𝐚 𝐈𝐯𝐚𝐧𝐨𝐯𝐚, 𝐈𝐫𝐞𝐧𝐚 𝐏𝐞𝐭𝐤𝐨𝐯𝐚, 𝐀𝐧𝐝𝐫𝐞𝐣𝐚 𝐙𝐚𝐤𝐨𝐧𝐣𝐬𝐞𝐤 𝐊𝐫𝐭, 𝐌𝐚𝐫𝐭𝐢𝐧 𝐒𝐮š𝐧𝐢𝐤.

Program dogodka je objavljen na spletni strani TUKAJ.

Dogodek organizira društvo Ezl ek v okviru Festival EZL EK, v sodelovanju z Opera Balet SNG Maribor, Narodni dom Maribor ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor.

FOTO: Opera Balet SNG Maribor

50 svečano podeljenih certifikatov Družbeno odgovoren delodajalec – med njimi tudi Orodjarna Imenšek. Doslej je pristopni certifikat že prejelo 63 podjetij, skupaj z letošnjimi je bilo doslej podeljenih že 113 certifikatov, vključenih v sam postopek pridobivanja pa je kar 196 podjetij in organizacij.

Na sinočnji svečani podelitvi se je prejemnikom pridružilo 44 podjetij s pristopnim certifikatom in 6 z naprednim. Tako kot so potrdili tudi rezultati zadnje, III. raziskave v poslovni javnosti, s katero so v Ekvilib Inštitutu, nosilcu certificiranja družbeno odgovornih delodajalcev, preverili poznavanje družbene odgovornosti in certifikata: že 60 % predstavnikov vprašanih podjetij je dobro seznanjenih s konceptom družbene odgovornosti in izvaja vrsto ukrepov s tega področja.

Ekvilib Inštitut s partnerji, Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem delodajalcev Slovenije in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je nove certificirance sprejel na svečani prireditvi na Ljubljanskem gradu.

»Čedalje večja ozaveščenost delodajalcev o pomenu izvajanja ukrepov in aktivnosti na področju družbene odgovornosti, s katerimi krepijo organizacijsko kulturo in ugled blagovne znamke delodajalca ter vplivajo na celovito zaposlitveno izkušnjo, hkrati pa vseprisotna bitka za kadre, rezultirajo tudi v velikem številu prijav v postopek certificiranja,« je izpostavil Gašper Zakrajšek, vodja projekta certifikat Družbeno odgovoren delodajalec na Ekvilib Inštitutu, ki certificiranje izvaja skupaj s partnerji, GZS, ZDS in ZSSS že tretje leto. 44 podjetij in organizacij, ki so se prijavila v postopek certificiranja, je prejelo pristopni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, 6 pa je prvič prejelo tudi napredni certifikat.

Zgodbe certificiranih delodajalcev so različne in pestre, vsem pa je skupna težnja po dobrih odnosih, medsebojnem zaupanju in vključevanju večjega števila deležnikov organizacij. Do včerajšnje podelitve je pristopni certifikat že prejelo 63 podjetij, skupaj z letošnjimi pa je podeljenih že 113 certifikatov, v postopek pridobivanja pa jih je vključenih 196. Med dosedanjimi prejemniki certifikata Družbeno odgovoren delodajalec najdemo podjetja in organizacije iz desetih slovenskih regij, ki delujejo v najrazličnejših panogah in so različnih velikosti ter statusnih oblik.

V Orodjarni Imenšek d.o.o. iz Maribora, kjer proizvajajo orodja in komponente za avtomobilsko industrijo, se zavedajo prednosti, ki jih prinaša družbeno odgovorno ravnanje. Zato so se odločili pristopiti k certifikatu DOD. »Družbeno odgovorno ravnanje sprejemamo kot moralno obligacijo – vplivati na ljudi, okolje in družbo v pozitivni luči – to smatramo kot brezpogojno. Dejstvo, da se tako ravnanje odrazi v izboljšanju kazalnikov poslovanja pa naredi vse skupaj samo še toliko bolj enostavno in privlačno,« pojasnjuje Aleš Potisk, direktor podjetja.

Prvič pa je letos 6 podjetij prejelo tudi napredni certifikat

Po pridobitvi pristopnega certifikata se namreč letno ocenjuje, ali so bili zastavljeni ukrepi vpeljani skladno z izvedbenim načrtom implementacije. Ob doseženih ciljih organizacija pridobi napredni certifikat, ki je podeljen za tri leta ter se obnavlja preko letnih ocen stanja in revizij. Med njimi je tudi Biotehniški izobraževalni center, kjer verjamejo, da je družbena odgovornost ključnega pomena za izobraževalne ustanove. »Zaveza za družbeno odgovorno delovanje je za organizacijo s področja vzgoje in izobraževanja še posebej pomembna. Zavedamo se, da se odraža tudi v odnosu do dijakov in študentov, ki jih izobražujemo na BIC Ljubljana,” je ob prejemu certifikata povedala mag. Jasna Kržin Stepišnik, direktorica BIC.

Častna gostja na podelitvi, Katja Rihar Bajuk, generalna direktorica Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela, je prejemnikom certifikata čestitala in jih nagovorila ter ob tem omenila: »Podeljeni certifikati so potrditev prizadevanj usmerjenih v boljšo prihodnost dela. Slovenija se srečuje z izzivi trajnostnega razvoja in družbenimi izzivi, kot so migracije in neenakost in v tem razvoju lahko prav delodajalci prispevajo svoj košček v tem mozaiku.«.

FOTO: Anže Vrabl

Danes, soboto, 14. 5. 2022, bo ob 20.15 uri na stadionu Ljudski vrt v Mariboru odigrana prvenstvena nogometna tekma med NK Maribor in NK Aluminij.

Mariborska policija obiskovalce obvešča, da bodo zaradi učinkovitega zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja ter spremljanja in dokumentiranja policijskih postopkov policisti uporabili tehnična sredstva za fotografiranje in video snemanje.

Tehnična sredstva za video snemanje bodo uporabljena na krajih v mestu Maribor, kjer se po navadi zbirajo navijači, v okolici stadiona, tudi na samem stadionu.

Vse obiskovalce prireditve tudi pozivajo, da se na stadion odpravijo pravočasno ter da, če se bodo na prireditev pripeljali z osebnimi vozili, te parkirajo na za to določenih mestih.

“Pred nekaj dnevi naju je s sestrico zlobni človek odvrgel v koš za smeti, kjer so naju na srečo našli dobri ljudje, ki so vedeli, da mačji mladički nismo smeti,” so zapisali v Zavetišču za male živali Maribor.

“Moji sestrici na žalost ni uspelo, jaz pa že odpiram okice in komaj čakam, da bom raziskoval. Sem v dobrih rokah in se zaenkrat dobro počutim, čeprav zelo pogrešam svojo mamico in sestrico. PROSIM, sterilizirajte in kastrirajte svoje mucke, če pa že pride do mladičkov, pa jih pustite pri življenju in s svojo mamico, da odrastejo skupaj in kasneje poskrbite za odgovorno oddajo. Tudi mi mladički smo živa bitja, nismo sami krivi, da smo prišli na svet.. tudi mi si želimo materino ljubezen in kasneje lep dom,” dodajo.

Nismo odpadki, da bi nas metali v koš za smeti.. nismo kamenje, da bi nas metali v reke.. smo samo bitja, ki si želijo lepega življenja.” Mucek še ni za oddajo! Ko bo dovolj velik, da bo lahko v celoti veterinarsko urejen, bo tudi objavljen, da išče dom.

Danes, 11. 5. 2022, je v UKC Maribor potekala izjava za javnost in simbolni prerez traku ob otvoritvi novo zgrajenih požarnih dvigal v kirurški stolpnici.

Izjavo sta podala prof. dr. Anton Crnjac, dr. med., višji svétnik (direktor UKC Maribor) in Jure Dolinar – vodja po pooblastilu, Sektor za investicije in javna naročila (Ministrstvo za zdravje).

Pri prerezu traku sta se jima pridružila Helena Ulčar Šumčić – generalna direktorica, Direktorat za zdravstveno ekonomiko (Ministrstvo za zdravje) in prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. (strokovna direktorica UKC Maribor).

Več v video

Člani odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije so se na seji v Mariboru seznanili s sistemom kakovosti v tamkajšnjem kliničnem centru. Med drugim so razpravljali o možnih nastavkih za izboljšanje sistema specializacij in urgentnih centrov, ki so ob soočanju z epidemijo covida-19 pod velikim pritiskom.

Predsednik odbora Boštjan Kersnič je ob robu seje za STA povedal, da je na dnevnem redu obravnava poročila računskega sodišča, ki zdravniški zbornici očita, da nima ustreznega nadzora nad razpisovanjem specializacij v zdravstvu.

Prizadeval si bo, da bi na zdravniški zbornici znova začeli voditi sistem specializacij

“Zelo dobro se zavedamo, da je naloga razpisovanja specializacij in nadzor nad specializacijami stvar ministrstva, vendar smo do pred nekaj leti to paralelno vodili tudi na zdravniški zbornici. In bomo revitalizirali ta sistem, da dobimo vsaj en mehanizem, kako ta manko zdravnikov, ki ga zdaj opažamo na trgu, pravilno nasloviti,” je povedal.

Zdravniška zbornica je aprila objavila razpis 286 specializacij za zdravnike pri posameznih izvajalcih in za območje celotne države. Na 70 razpisanih mest za področje družinske medicine na ravni države so prejeli le 15 prijav.

Spremembe so po besedah Kersniča nujne tudi na področju urgentnih centrov

“Covidna kriza je pokazala zobe na več nivojih. Internistične postelje šepajo pravzaprav v vseh splošnih bolnišnicah, tudi klinična centra nista izjema. Meja med primarnim in sekundarnim zdravstvom je bila s temi urgentnimi centri porušena,” je povedal.

Urgentne centre je po njegovih ocenah treba ločiti od bolnišnic

“Ideja je, da bi novemu ministru predlagali, da bi se urgentni centri obravnavali kot ločena kritična infrastruktura. Tako bi se tudi s stališča plačil ločili od ostalih javnih institucij,” je dejal.

Spomnil je, da urgentni zdravniki odhajajo v tujino, ker so tam bolje plačani

“Pri nas v urgentnih centrih pa delajo recimo na oddelku za bolezni internisti. Ker interniste zaposlimo v urgentnih centrih, specialistična dejavnost pade. Ker specialistične dejavnosti nimamo, ne delamo ambulantnih pregledov in ko se bolnik toliko poslabša, pride v bolnišnico. Tako imamo začaran krog, ki izgleda kot spirala, ki se poglablja, in to moramo prekiniti, tako da urgentne centre damo urgentnim zdravnikom kot kritično infrastrukturo in da internisti začnejo delati specialistično ambulantno dejavnost, tako da ljudi obdržimo v domačem okolju, ne v bolnišnici,” je ponazoril.

Seja odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo je potekala v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. S takšnimi obiski se po besedah Kersniča podrobneje seznanjajo s posameznimi zdravstvenimi ustanovami in tako omogočajo prenos dobrih praks. “Poskušamo se dobiti v vsaki bolnišnici enkrat, da spoznavamo primere dobrih praks, ki jih potem poskušamo implementirati v lastnem okolju,” je povedal.

vir:sta

Mariborska šola, ki bo izvajala IB program, bo letošnje leto izkoristila za izobraževanje učiteljev, pridobitev licenc in izpeljavo vseh ostalih postopkov, začela redni vpis učencev, ki
bodo prag mednarodne šole prestopili v šolskem letu 2023/2024.

Prvič bodo v šolo z mednarodnim IB programom učenci vstopili jeseni 2023 je bila sprejeta odločitev MO Maribor, OŠ Leona Štuklja Maribor in Druge gimnazije Maribor.

Šola bo izvajala program mednarodne organizacije International Baccaleurate Organization iz Ženeve (v nadaljevanju: IB program) od 3. do 18. leta starosti. Kljub redni komunikaciji z MIZŠ, ki je sicer potekala v duhu podpore mariborskim načrtom, do roka, ko bi bilo odprtje šole v naslednjem šolskem letu še izvedljivo, ni bil dosežen dogovor o dodatnem financiranju s strani države.

Odločitev MO Maribor tako je, da bodo v letošnjem letu potekale dodatne pripravljalne aktivnosti, jeseni bo za učitelje izvedeno izobraževanje za izvajanje IB programa, sprememba Odloka o OŠ Leona Štuklja Maribor, speljani bodo vsi dodatni postopki in pripravljen poziv za vpis učencem. Vzporedno pa bodo intenzivno tudi potekali nadaljnji pogovori z MIZŠ.

Vodenje mednarodnega IB programa v Mariboru bo ob pomoči MO Maribor in skupaj z Drugo gimnazijo Maribor prevzela OŠ Leona Štuklja Maribor, ki za te potrebe že vzpostavlja vso infrastrukturo.

Ravnatelj mag. Mirko Škundrić: »Pobude za vzpostavitev IB programa mednarodne šole v Mariboru smo se zelo razveselili in ga pozdravljamo kot dodatno izobraževalno dejavnost v Mariboru. Maribor je zaradi svoje geografske lege pogosto na prehodu tujcev, ki želijo tukaj živeti, se izobraževati in delati. Mesto raste in se razvija, prav je, da se tudi izobraževalne aktivnosti razvijajo skupaj z mestom. Naši načrti so, da vzpostavimo vso potrebno infrastrukturo za delovanje šole, definiramo prostore in opremo, ki jo bomo potrebovali za šolo in se začnemo pripravljati na izobraževanje učiteljev in vpis za naslednje šolsko leto.«

V procesu priprave na odprtje mednarodne šole je bilo narejenih več zakonskih in vsebinskih korakov, ko je pridobitev soglasja k izvajanju takšnega programa na OŠ Leona Štuklja Maribor s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), s tem jim je tudi zagotovljeno financiranje v skladu z Zakonom o izvajanju mednarodnih programov v Republiki Sloveniji, redna komunikacija z MIZŠ glede možnosti dodatnega, programskega financiranja za obdobje par let in informativni vpis za učence in učitelje.

Vpis in interes je bil zadovoljiv glede na dejstvo, da dokončna odločitev o odprtju šole še ni bila sprejeta, ocenjujemo tudi, da je za vpis potrebno daljše časovno obdobje, da bo novico o odprtju šole dosegla vse potencialne zainteresirane osebe.

FOTO:  OŠ Leona Štuklja Maribor