Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Danes se je v Občini Ruše odvila 21. redna seja občinskega sveta Občine Ruše. Tudi tokrat ni šlo brez zapletov.

Do težav je prišlo tudi pri glasovanju o dnevnem redu. Oglasil se je Darko Knez – ZA – Združena akcija, ki je predlagal umik dodatnega gradiva pri 10. točki dnevnega reda – Aktivnosti in finančne posledice prostorskega umeščanja tras nove državne ceste v Rušah.

Knez: “Nismo zato tukaj, da se bomo seznanjali z različnimi variantami poteka obvoznice. OSOR je prepovedal vse aktivnosti v zvezi z obvoznico. Mi razumemo to gradivo kot nespoštovanje sklepov, ki smo jih sprejeli. Ne bomo glasovali o obvoznici, saj smatramo, da izvajate nadaljnje aktivnosti.”

Gradivo naj bi ponovno prejeli tik pred zdajci in sicer včeraj, le dan pred sejo, ob 14.50 uri. Poudaril je, da se mu to ne zdi dopustno. V gradivu naj bi manjkali nekateri stroški, za katere so zaprosili svetniki in sicer študija obremenitve s hrupom in predlog protihrupne zaščite, okoljsko poročilo, ki ga je Občina Ruše naročila januarja letos, prav tako prejem odločbe Ministrstva za okolje in prostor.

Martin Lesjak  se je pridružil Knezu in dejal: “Zahtevali smo aktivnosti in finančne posledice, ne to, kaj je naredila stroka. Če pa že bomo razpravljali, pa morajo biti predlogi sklepov poslani prej. Prosim, da se to umakne.”

Peter Juhart – Za -Združena Akcija je tik pred glasovanjem poudaril: “Mi smo najvišji organ odločanja v naši občini in stroka nam ne more vsiljevati določenih stvari, ki jih mi ne želimo. In mi smo izrecno izrazili svoje pomisleke glede obvoznice. In smo podali jasno stališče nas svetnikov, ki smo izvoljeni s strani občanov in občank, ki zastopamo njihove interese, da se ne strinjamo s to drugo varianto. In prosim, da se to spoštuje – občinski svet kot najvišji organ, kajti mi nismo neke marionete, s katerimi se da poigravati malo levo, malo desno.”

Županja Urška Repolusk je dejala: “Pri sklepih imate možnost, da izločite katerokoli varianto, ki je bila predlagana s strani stroke.”  Ko je predlagala celoten dnevni red pa hladen tuš. Svetniki so bili proti sprejemu, zato se je seja zaključila.

Županja je po zaključku, ko so svetniki odšli, dejala: “Ne vem, kaj jih je zmotilo. Zmotilo jih je namreč, po moje, da bi se mroali nekaj odločit v zvezi s tem, torej zaključit eno izmed možnih tras, ali traso ob železnici ali pa tisto prvo varianto, da bi se pač nek postopek ustavil, da bi mi lahko nadaljevali z delom. Tako pa smo zdaj v nekakšni pat poziciji, kjer z delom ne moremo nadaljevati.”

A Darko Knez je prav tako ob koncu povedal, kako naprej: “Mislim, da se moramo najprej z županjo in svetniki slišati. V naši svetniški skupini ZA – Združena akcija že tri leta in pol opozarjamo na odnos županje do svetnikov, nejn odnos se kaže že tudi preko pristopa do raznih projektov, do vseh ostalih stvari, ki jih želimo. Ne želi se pogovarjati, ne sliši.”

Nadaljeval je: “In očitno ne sliši tudi občanov, ki stanujejo ob predvideni trasi zahodne obvoznice. In zato smo se odločili, da na takšen način, kjer dobimo mi sklepe o odločanju neke variante, kjer živi, ne vem, 500 do tisoč ljudi, ki so vezani na to obvoznico, v roku 24 ur – to se nam zdi popolnoma nesprejemljivo. Menimo, da je za to potrebna neka širša demokratična razprava, mogoče preko zbora občanov, da dosežemo nek širši družbeni konsenz. Saj politika v končni fazi je to, da se dogovorimo, kako bomo ljudje živeli v tej občini, ne pa da poslušamo soliranje in trmoglavost naše županje.”

Spomnimo…

Občinski svet Občine Ruše je županji Urški Repolusk februarja na redni seji  prepovedal nadaljnje postopke in črpanje sredstev v zvezi z novo traso ruške obvoznice.

“Občinski svet Občine Ruše prepoveduje vse nadaljnje postopke in črpanje sredstev iz postavke 421 (izdelava prostorskih aktov/ področje prostorskega planiranja), v zvezi z novo traso ruške obvoznice. Aktivnosti se lahko nadaljujejo le na podlagi posebnega soglasja OSOR. Županja mora na naslednjo sejo OSOR uvrstiti točko dnevnega reda, o aktivnostih in finančnih posledicah za proračun od 1. januarja 2019 dalje, v zvezi z načrtovanjem vseh tras ruške obvoznice.”

Mariborska občina je po marčni predstavitvi nove spletne strani danes v sodelovanju s Fundacijo Prizma predstavila še prenovljeno platformo za oddajo pobud občanov Izboljšajmo Maribor. Po besedah vodje projekta Neve Pipan, lahko občani na njej oddajo pripombe, pobude in vprašanja, ki se nanašajo na vsa področja urbanega življenja.

Kot je povedala Pipanova, je dosedanja platforma nastala že leta 2013 in je že doslej predstavljala nekakšen most za komunikacijo z občani, a je bila precej pomanjkljiva. Nova platforma je zato obogatena in predstavlja nekakšno stičišče družbenega inoviranja ter izboljšuje orodja za upravljanje s pobudami občanov tudi v zalednem delu, saj bo olajšala delo tudi pristojnim mestnim uradom.

“Uporabnik lahko na platformi hitro in na kratko sporoči, kaj je zaznal v svojem okolju, kaj ga moti in zakaj meni, da bi morala mestna občina v okviru svojih pristojnosti zadevo rešiti. V primerjavi s prejšnjo je zdaj veliko bolj prijazen tudi uporabniški del platforme,” je dodala Pipanova. Po njenih navedbah je mogoče oddati tri vrste pobud, in sicer pod rubrikami Moti me, Imam idejo in Zanima me.

Kot je povedala vodja mestnega urada za komunalo, promet in prostor Suzana Fras, enega od tistih, ki prejemajo največ pobud, ter vsako jutro na svoje elektronske naslove prejmejo obvestila o prejetih pobudah, ki jih seveda preverijo in v primeru, da ta sodi v njihovo pristojnost in lahko nanjo neposredno odgovorijo, to storijo takoj. V primeru, da nimajo neposrednega odgovora, za pojasnila prosijo strokovne službe znotraj mestne občine ali javnega holdinga.

Platforma je po njenem mnenju zelo dobrodošla, saj so vse pobude transparentno na ogled tudi vsem ostalim občanom, ki jih lahko tudi podprejo ali komentirajo. Ob tem ljudem svetuje, da pobude napišejo čim bolj natančno, morda priložijo tudi fotografije, kdaj pa kdaj pa oddajo tudi kakšno pohvalo.

Na mariborski občini so na dosedanji platformi od leta 2013 prejeli okoli 2000 pobud in pripomb, bi si pa želeli še večjega odziva uporabnikov. Ti lahko vsaj prvi odziv pričakujejo najpozneje v 15 dneh, če je mogoče tudi prej, kar je odvisno predvsem od narave pobude in možnosti za njeno realizacijo. “Prvi odgovor seveda še ne pomeni nujno, da smo zadevo rešili, saj so nekatere pobude zelo kompleksne,” je še pojasnila Pipanova.

vir: sta

Zaradi izpada postajališča oz. obračališča Trčova – Griček, kjer avtobusi na linijah 10 Malečnik in 20 Grušova zaradi gradbenih del ne morejo varno obračati, bo od četrtka, 14. 4. 2022, med postajališčem Metava – Duplek, križišče in obračališčem Trčova – Griček za potnike zagotovljen prevoz s kombijem.

Takšno povezavo na omenjeni relaciji bo Marprom zagotavljal, dokler obračališče Trčova – Griček ne bo ponovno v uporabi. Potnikom se zahvaljujemo za razumevanje, so zapisali na Marpromu.

Spomnimo..

Obnova ceste v Trčovi se nadaljuje. Dela bi že morala biti zaključena, a je prišlo do težav. Domačini pa imajo dovolj, saj so skorajda odrezani od sveta.

Študentski svet Univerze v Mariboru je podal pozitivno mnenje h kandidaturi rektorja Zdravka Kačiča za nov mandat. Sklep je bil soglasno sprejet, so za STA danes povedali na univerzi.

Kačič je edini kandidat za volitve, ki bodo potekale 24. maja. Za kandidata za rektorja sta ga formalno predlagala senat fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter senat fakultete za strojništvo.

Senat univerze se je na torkovi seji seznanil z mnenjem študentskega sveta o kandidaturi in z ostalimi volilnimi opravili v postopku volitev rektorja. Volilna komisija, ki ji predseduje Saša Prelič, je poročala, da Kačič izpolnjuje formalne pogoje za rektorja.

Rektorja Univerze v Mariboru na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev: visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci; študentje in drugi delavci.

Senat univerze je v torek tudi potrdil predlog sporazuma z ukrajinsko univerzo Kremenčuk Mihailo Ostohradski.

vir: sta

V soboto, 23. aprila 2022, bo v Rušah drugi dobrodelni Anžetov triatlon, v sklopu lokalnega športnega dogodka Pomladni dan športa.

Gre za dobrodelni dogodek, ki ga po uspešnem prvem, uvodnem dogodku pripravlja Športni klub E.M.I. Pred dnevi, v petek, 8. aprila, jim je namreč v Športnem parku Ruše uspelo izvesti uvodni dobrodelni dogodek. Predsednik društva Bogomir Dolenc je poudaril, da lahko reče, da je več kot uspel: “In uspel je prav zaradi tistih najmlajših – otrok, mladostnikov, ki so se samoiniciativno pridružili in sodelovali skozi šport od jutra do večera. Njihova volja in želja je bila, da sodelujejo v dogodku in tako pomagajo svojim vrstnikom, ki se bojujejo z težkimi oblikami bolezni in otroškim rakom.”

Dobrodelni Anžetov triatlon. Vir: Društvo E.M.I.

Pomoč povezana s športom, gibanjem in rekreacijo

“Z nami je sodelovalo več kot 140 otrok! Plavanje, kolesarjenje in tek in skupno popoldansko druženje ob družabnem programu z glasbo in petjem je naredilo več kot popoln dogodek. Zahvaljujemo se vsem posameznikom, organizacijam in podjetjem, ki so nam prisluhnili in razumeli – razumeli, da se gre pravzaprav za otroke iz našega okolja in da z športom, gibanjem in rekreacijo pomagamo prav njim. Hvala vam,” je še sporočil Dolenc.

Drugi Anžetov triatlon  ponovno povezan z zbiranjem sredstev za otroke z rakom in otroke z drugimi neozdravljivimi boleznimi

Drugi Anžetov triatlon bo torej ponovno v Rušah,  in sicer v soboto 23. aprila 2022 v sklopu lokalnega športnega dogodka Pomladni dan športa. Dolenc vabi, da se jim pridružite in pomagate zbirati sredstva za otroke z rakom in otroke z drugimi neozdravljivimi boleznimi.

In kako se na dogodku donira sredstva?

S prijavnino, ki je prostovoljni prispevek udeleženca na prijavnem mestu (100 % donacija prijavnine). Ob nakupu donacijskega buffa z napisom “Anžetovi triatloni – ponosen donator” (12 evrovr se nameni v donacijo pri znesku prispevka 20 evrov),  društvo že zbira prednaročila društev in podjetij. Na dogodku bodo pekli tudi dobrodelne palačinke, prostovoljni prispevki bodo v celoti namenjeni donaciji. Sprejemajo pa tudi donacije raznih organizacij in podjetij, s katerimi se sklene donacijsko pogodbo.

Na mariborskem okrožnem sodišču tudi v tretje niso uspeli izpeljati predobravnavnega naroka za davčnega poznavalca Roka Snežiča, ki mu tožilstvo očita oškodovanje upnikov v leta 2013 razglašenem osebnem stečaju. Ker sodišču obdolženemu še vedno ni uspelo vročiti vabila, je sodnica Vanja Verdel Kokol napovedala ostrejše ukrepe.

Snežičeva zagovornica Anita Peček Stramšak je danes povedala, da je obdolženega skušala po telefonu priklicati dan pred obravnavo, a da pri tem ni bila uspešna.

Verdel Kokolova je nato pojasnila, da je sodišče vabilo na obravnavo Snežiču večkrat skušalo vročiti preko pristojne policijske postaje. Tudi tik pred današnjim narokom so jim s policije sporočili, da ga na nobenem od dveh znanih naslovov v Mariboru niso našli.

Že 23. februarja so ga uspeli priklicati, a jim je povedal, da se nahaja v tujini ter da se domov vrača 8. aprila. Potem ko ga policisti niso uspeli najti niti po tem datumu, je v vnovičnem pogovoru po telefonu dejal, da je še vedno v Bosni in Hercegovini, kjer naj bi čakal na operacijo po poškodbi kolka, okrevanje pa naj bi trajalo tri do štiri mesece.

Sodnica po današnjem že tretjem poskusu ni določila novega datuma za predobravnavni narok, je pa napovedala, da bo sodišče uporabilo ostrejše ukrepe. Kakšni naj bi ti bili, sicer ni pojasnila.

Načeloma bi sodišče izogibanje prihodu na predobravnavni narok lahko razumelo tudi kot nepriznavanje očitkov in bi torej lahko že razpisalo glavno obravnavo, a mora obdolženi najprej prevzeti vabilo. Kot je zato napovedala sodnica, bodo Snežiču skušali sodno gradivo izročati vsakodnevno, vse dokler ga ne bo prevzel.

Tožilstvo Snežiču očita oškodovanje upnikov v zvezi s prijavljeno terjatvijo njegove babice v postopku osebnega stečaja. Z njo naj bi namreč sklenil posojilno pogodbo v višini 400.000 evrov, nato pa je bila ta prijavljena kot terjatev v osebnem stečaju ter delno poplačana s prodajo nepremičnin v stečajnem postopku.

Tožilstvo je prepričano, da je bila omenjena posojilna pogodba fiktivna, z njenim poplačilom pa je bil oškodovan Furs, za kar mu grozi do pet let zapora.

Po poročanju medijev je babica prehitela finančno upravo in pred njo vpisala hipoteke na premoženje Snežiča. Prav zato je bila prva poplačana v stečaju in je dobila večino denarja, ki ga je stečajni upravitelj dobil s prodajo Snežičevega premoženja. Država je kasneje spremenila zakonodajo, zato da takšni primeri ne bi bili več možni.

Predobravnavni narok je bil na mariborskem okrožnem sodišču sklican že trikrat. Prvič je bil preložen zaradi zdravstvenih razlogov tako na strani tožilstva kot obrambe, drugič pa zaradi odsotnosti obdolženega.

vir: STA

Pred časom smo poročali, kakšne so plače najožjih sodelavcev župana Saše Arsenoviča na Mestni občini Maribor. V času epidemije marca 2020 je plača Jelke Vrečko dosegla v bruto znesku kar 6.198,05 evra. Od tega je slabih 700 evrov dodatka za stalno pripravljenost, ter 600 evrov dodatka za povečan obseg dela. V februarju 2022 je pristala na petem mestu, prejela je 4.180 evrov.

Izplačila plač za mesec februar župana Sašo Arsenoviča po višini plač uvrščajo na četrto mesto, prejel je 4.391.

Najvišjo plačo je prejela Mateja Cekić, vodja urada za finance in pomočnica direktorja mestne uprave in sicer 5.540 evrov. Na drugem mestu je Zorica Zajc Kvas, vodja skupne občine uprave, ki je prejela 5.180 evrov. Tretje mesto je pripadlo Nataši Rodošek, direktorici mestne uprave. Prejela je 4.662, kažejo podatki, ki jih je danes objavil Večer.

Kaj vse zajema plačilna lista najboljše plačane?

Kot na Večeru poročajo v nadaljevanju je dodatek za stalno pripravljenost znašal 1107. To pomeni, da je za za stalno pripravljenost dobila višji znesek, kot je minimalma plača v državi. Dobila je tudi dodatek za povečan obseg dela in sicer v višini 586 evrov. Poleg tega je prejela še položajni dodatek 234 evrov in dodatek za magisterij v višini 33 evrov.

“Do dodatka za stalno pripravljenost na MO Maribor so upravičene osebe, katerih prisotnost in razpoložljivost je nujno potrebna zaradi procesa dela ter narave delovnega mesta, ki ga zasedajo tudi zunaj rednega delovnega časa,” so za Večer pojasnili na občini.

In kdo ga prejema? Jelka Vrečko, Igor Leskovar, Neva Pipan, Jan Voh, Romana Rožman in Urban Dogša. Do februarja so ga prejemali še Nataša Rodošek, Lidija Krebl in Mitja Senekovič.

Po 30 letih, odkar so začeli z načrtovanjem umestitve državne ceste, se je pojavila nova trasa obvoznice. Krajani Smolnika so na nogah, županji pa očitajo, da je delala za njihovimi hrbti. Porušena hiša, ena ujeta med železnic in obvoznico, to so zgodbe, ki smo jih preverili na terenu.
Nova trasa ruške obvoznice je v zadnjih mesecih dvignila na noge krajane Smolnika. To so namreč opredelili v občinskem prostorskem načrtu, a je bila prvotna trasa predvidena drugje.

Dragica Pernat je iz sebe, na eni strani hiše ima namreč železniško progo, na drugi strani bi dobila protizvočno ograjo. Kronično bolnico skrbi, kaj bi se zgodilo,če bi potrebovala zdravniško pomoč. Ni v stiski le ona, temveč številni drugi, ki bi jim omenjena trasa spremenila življenjske pogoje. Ena izmed družin pa bi skoraj v celoti ostala brez dvorišča, protizvočni zid bi imeli le dva metra od vhoda.

Krajani so stopili skupaj in upajo na posluh, saj so po njihovih besedah večkrat naleteli na gluha ušesa. Poudarjajo, da ne bodo pristali na nobene Občinski svet Občine Ruše je sicer februarja županji prepovedal nadaljnje postopke in črpanje sredstev v zvezi z novo traso Ruške obvoznice.

Županjo smo prosili za odziv pred kamero, a so nam včeraj popoldan iz občine sporočili, da bodo na vprašanja odgovorili pisno. Objavimo jih, ko jih prejmemo.

Več v prispevku.

Zavod PIP je v sodelovanju s Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji izvedel delovno akcijo preuredimo okolje. Tako so skupaj z občani prispevali k lepšemu in bolj zdravemu okolju.

V sobotnih dopoldanskih urah so se pridružili mariborski čistilni akciji, nato pa odpravili v Dom pod Gorco. Cilji Evropske unije so veliki. Kot pove vodja predstavništva Evropska komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je trenutno največja želja mir. In da bo naše okolje čistejše, lahko v prvi fazi pripomoremo sami.

V Domu pod Gorco, kjer sicer dajejo velik poudarek okolju, so se tako uporabniki družili ob sajenju medovitih rastlin. Dejstvo je, da je starejša generacija tista, ki lahko mladim veliko da.

Simbolično so posadili tudi drevo pred samim domom. V okviru Evropskega zelenega dogovora se je EU zavezala, da do leta 2030 zasadi vsaj 3 milijarde dodatnih dreves v Evropski uniji.

Več v prispevku.

V petek so učenci OŠ Kamnica v okviru čistilne akcije čistili v kraju. Ob startu so se zbrali pred kulturnim domom Kamnica, kjer jih je pričakalo osebje Mariborskega Vodovoda in njihova maskota Vidra.

Pogovarjali so se o smeteh in otroci so pokazali, kako zelo so osveščeni o vsem. Nato jim je Vidra razdelila presenečenja, ki so otroci bili zelo veseli. Sebastijan Jaušovec, predsednik KS Kamnica, je ob tem dejal, da je izjemno ponosen, ko vidi, kako zavzeto se takšnih akcij lotevajo najmlajši, od katerih je odvisna naša prihodnost.

Čistilna akcija se je nadaljevala tudi včeraj, ko so se je udeležili številni krajani in različna društva.

Predsednik KS je ob tem dejal: “Akcija je bila uspešna, kljub izjemno slabemu vremenu. Po kraju smo namestili opozorilne table, očistili gozdove, travnike , potoke….Zahvaljujemo se starši tudi vam, da ste poslali otroke kljub vremenu. Tudi tokrat jih je obiskala Vida Vidra, s katero so otroci pokramljali, nato jim je razdelila presenečenja.”

“Čistilne akcije se je udeležila tudi skupna občinska uprava Maribor, za kar jim iskrena hvala. Iskrena hvala Mariborskemu vodovodu za vnovično sodelovanje. Hvala društvom, župniji, Snagi in seveda vam krajani  brez vas akcija nebi uspela. Vnovič ste dokazali, da vam je mar za naravo in za kraj Kamnica.”

 

V Vuzenici bodo od 11. aprila do 14. aprila potekala akcija zbiranja kosovnih odpadkov. “Da bi dodatno zmanjšali pojav nepravilnega odlaganja (in sežiganja) silažne folije, družba Kocerod omogoča oddajo čiste silažne folije tudi v času akcije zbiranja kosovnih odpadkov (na že znanih razporedih lokacij zbiranja),” so zapisali na spletni strani Občine Vuzenica.

Podrobnosti najdete na povezavi.

RAZPORED ZBIRANJA KOSOVNIH ODPADKOV (na vseh lokacijah od 11.00 do 16.30):
Vuzenica – pri Huti 11. 4. 2022
Sv. Vid – igrišče12. 4. 2022
Sv. Primož – pri Prodnarju13. 4. 2022
Dravče – avtobusno postajališče14. 4. 2022
Vir: spletna stran Občine Vuzenica

V Večnamenski športni dvorani Lovrenc na Pohorju se je včeraj odvil tradicionalni velikonočni sejem.

Velikonočne in druge dobrote pa so privabile številne obiskovalce

Lokalna društva in posamezniki so se predstavili z rokodelskimi in umetniškimi izdelki ter domačimi dobrotami. V okviru sejma so potekale ustvarjalne delavnice za otroke, kulturni program in otroška predstava.

 

Nekaj fotografij si lahko ogledate spodaj:


V večjem delu evropskih dežel prihajajo velikonočni prazniki (15., 17. in 18. aprila, petek, nedelja, ponedeljek). Iz Prometno-informacijskega centra za državne ceste opozarjajo na možnost močno povečanega prometa že v četrtek 14. aprila ter po praznikih v torek, 19. aprila.

Omejitev prometa tovornih vozil in skupin vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, velja ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih od 8. do 22. ure. V petek pred Veliko nočjo bo veljala od 14. do 22. ure. Parkiranje težkih vozil na avtocestnih počivališčih bo omejeno na 25 ur.

Na mejnem prehodu Fernetiči (A3) italijanski državni organi ob vstopu v državo izvajajo povečan obseg aktivnosti, vezane na humanitarni koridor in sprejem potnikov iz Ukrajine. Pred prehodom na slovenski strani je zaprt prehitevalni pas zaradi preventive (možnost zastoja).

Na Madžarskem bo zaradi del predvidoma do konca aprila zaprto počivališče Kerka na avtocesti M70, med prehodom Pince in priključkom Tornyiszentmiklós v obe smeri.

Od sobote, 9. 4. od polnoči predvidoma do nedelje, 10. 4. do 20. ure, bo zaprt priključek Vodice proti Ljubljani (izvoz in uvoz na AC) zaradi dela na regionalni cesti Zbilje-Vodice (zaprta v noči na soboto, 8./9. 4., od polnoči predvidoma do sobote, 9. 4., do 15. ure). Obvoz bo preko priključka Brnik.

Od nedelje 10. 4. od 6. ure, do ponedeljka, 11. 4. do 3. ure, bo na odseku Logatec-Unec proti Kopru promet potekal po enem pasu.

Na štajerski avtocesti bosta med predoroma Golo Rebro in Pletovarje, v nedeljo, 10. 4. od 7. do 20. ure zaprta prehitevalna pasova v obe smeri. Na odseku Celje-Arja vas proti Mariboru pa bo zaprt vozni pas od 8. do 17. ure.

Na primorski avtocesti bo bencinski servis Lom-vzhod proti Ljubljani, od ponedeljka, 11. 4. od 9. ure naprej do konca aprila zaprt za prodajo. Počivališče bo odprto, možne pa bodo občasne popolne zapore počivališča.

Vsakodnevno je upočasnjen promet z občasnimi zastoji na cestah proti večjim mestom zaradi jutranje in popoldanske prometne konice (v obratni smeri). Dnevno je potrebno računati na daljši čas potovanja, posebno ob poslabšanem vremenu.
Vir: STA

Minuli četrtek je v Narodni galeriji Ljubljana potekala slovesnost s podelitvijo priznanj v okviru natečaja »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2020-2022«, pod okriljem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Med dobitniki je bil tudi Center za pomoč na domu Maribor.“Nacionalno priznanje je prejel primer dobre prakse »Pro-Akt – AKTIVNO NA POTI DO ZDRAVJA«, ki smo ga razvili zaposleni na Center za pomoč na domu Maribor,” so sporočili s centra.

Glavna dejavnost Centera za pomoč na domu Maribor je izvajanje javne službe pomoč družini na domu v obliki socialne oskrbe na domu, ob tem pa izvajamo tudi druge spremljajoče aktivnosti ter socialnovarstvene programe. “Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne morejo oskrbovati ali negovati sami, pri čemer pa njihovi svojci take oskrbe ne zmorejo ali zanjo nimajo možnosti. Osnovna dejavnost zavoda se izvaja na območju ustanoviteljice, Mestne občine Maribor, ter občin Hoče-Slivnica, Rače-Fram in Starše. Vsi zaposleni se trudimo, da našim uporabnikom omogočamo prijazno, samostojno in dostojno življenje v njihovem domačem okolju, zato je naše delo fizično in psihično zahtevno,” so zapisali v sporočilu za javnost.

V želji, da bi izboljšali dobro počutje zaposlenih in jih povezali v dobro delujoč delovni tim, so nadgradili in prenovili obstoječi sistem varnosti in zdravja pri delu. “Z lastnim znanjem smo pripravili projekt »Pro-Akt – Aktivno na poti do zdravja«, ki daje velik poudarek preprečevanju in obvladovanju kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Skozi ankete in številne razgovore se je izoblikoval nabor aktivnosti, ki si jih zaposleni želimo v okviru promocije zdravja na delovnem mestu,” so še zapisali. K temu pa dodajajo, da so “uredili Pro-Akt sobo, ki je namenjena individualnim terapijam za zaposlene ter aktivnim odmorom. Fizioterapevt in delovni terapevt svetujeta sodelavcem primerno vadbo glede na njihove težave, vključno s pripravo plana učvrstitve določenih mišic in delov telesa, na katerih se pri posamezniku nakazuje večje tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj. Zaposlenim so na voljo masaža, barvna svetlobna terapija, uporaba kinezioloških trakov, izposoja vadbenih pripomočkov, pisno in video gradivo z vajami za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. Poleg tega organiziramo usposabljanja za samopomoč pri lajšanju bolečin v mišicah in druge delavnice, namenjene dobremu počutju vseh zaposlenih.”

Inovativnost projekta Pro-Akt se izkazuje predvsem v načinu, na kakršnega so v Centru za pomoč na domu Maribor v promocijo zdravja na delovnem mestu vključili dodatno znanje in spretnosti njihovih zaposlenih. “Z medsebojnim motiviranjem in spodbujanjem zaposleni aktivno razmišljamo o varnosti in zdravju pri delu ter aktivno skrbimo za svoje zdravje. Naše aktivnosti pa že izkazujejo dvig ravni preventivne kulture na področju varnosti in zdravja, manj je bolniških odsotnosti oziroma so le te krajše, predvsem pa je opazna tesnejša povezanost delovnega tima,” so še dodali.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je navedeni primer dobre prakse prijavilo tudi na 15. evropski natečaj za priznanja za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu, ki ga je razpisala Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, so sporočili.

Tradicionalni projekt Kluba mariborskih študentov, oder KMŠ oder, bo tudi letos v sklopu Festivala Lent omogočal mladim glasbenikom predstavitev širši množici. Društvo KMŠ prijave zbira do 17. 4. 2022.

“Še veš, kakšen je občutek, ko si na odru res čisto svoboden? Ko cela ulica mladih utripa v ritmu tvoje glasbe?” so zapisali. Oder KMŠ bo tokrat že osmič popestril poletne večere. V preteklih letih je na odru nastopilo že veliko nadobudnih umetnikov in umetnic. Med njimi pa tudi nekaj uveljavljenih imen, kot so Koala Voice, Joker Out, Emkej, Bilbi, Adi Smolar.

V Klubu mariborskih študentov sporočajo še to: “Če ste zadnji dve leti preživeli doma, v coni udobja in negotovosti – potem je čas, da spet stopite v “spotlight” našega odra brez strehe. Zdaj pa res ni več izgovorov!”

Razpis je namenjen tistim, ki so stari do 30 let in prihajajo iz Štajerske, najsi so posamezniki ali pa imajo glasbene skupine.  Prijavijo se lahko do 17. 4. 2022 na razpis za nastop. Razpis je objavljen na  Facebook strani Kluba mariborskih študentov

Tudi letos bodo obiskovalci izbirali glasbeno točko, ki jih bo najbolj navdušila ter jim tako dodelili 500 evrov za pomoč pri nadaljnji karieri. Ponovno pa bodo izbirali nekoga, ki se mu bo ponudila edinstvena priložnost, da prihodnje leto nastopi na enem izmed večjih odrov Festivala Lent.

Fotografija: Oder KMŠ: Foto Klub mariborskih študentov

V soboto, 9. aprila 2022, bo ob 20.15 na stadionu Ljudski vrt v Mariboru odigrana prvenstvena nogometna tekma 30. kroga Prve lige Telemach Slovenija med kluboma NK Maribor in NK Olimpija.

Vse obiskovalce prireditve obveščajo, da bo Policija zaradi učinkovitega zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja ter spremljanja in dokumentiranja policijskih postopkov uporabila tehnična sredstva za fotografiranje in videosnemanje.

Tehnična sredstva za video snemanje bodo uporabljena na krajih v mestu Maribor, kjer se po navadi zbirajo navijači, v okolici stadiona, kakor tudi na samem stadionu, tako na tleh kot v zraku.

Obenem vse obiskovalce prireditve obveščajo, da bo organizator tekme na vhodih na stadion izvajal t. i. “personalizacijo vstopnic”. To pomeni, da se bo treba ob vstopu na stadion izkazati z osebnim dokumentom, na vstopnico pa morate izpisati svoje osebne podatke. Storite to že pred prihodom na stadion, da ne bo po nepotrebnem prihajalo do gneče, so zapisali.

Vse obiskovalce prireditve tudi pozivajo, da se na stadion odpravijo pravočasno in da, če se bodo na prireditev pripeljali z osebnimi vozili, te parkirajo na za to določenih mestih.

Turistična tržnica je potekala v torek, 5. aprila v Mercator centru Maribor Tabor, Ulica Eve Lovše 1, Maribor kot celodnevni dogodek tako, da se del šol predstavilo dopoldan med 9. in 11. uro in zaključilo ob 12. uri z razglasitvijo, drugi del pa je potekal popoldan med 14. in 16. uro ter se zaključil z razglasitvijo ob 17. uri.

Zlata priznanja so prejele šole:
– OŠ J. Hudalesa Jurovski dol
– OŠ Ljudski vrt Ptuj
– OŠ Sveti Tomaž
– OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
– OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
– OŠ Cirkovce
– OŠ Radlje ob Dravi
– OŠ Puconci
– OŠ Miška Kranjca Velika Polana

Na 36. festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki letos poteka na temo Voda in zdravilni turizem, sodeluje 76 slovenskih osnovnih šol.

Zaključil se bo 5. maja s turistično tržnico v Mercatorjevem centru v Mariboru. Na sejmu bodo mladi na stojnicah predstavili zamisli za nove turistične produkte povezane z vodo in zdravilnim turizmom.

Višje sodišče je pritrdilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču, da pripada nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju 50 tisoč evrov odškodnine zaradi neupravičene obsodbe v primeru Ježovita, poroča Delo.

Kangler, trenutno državni sekretar na notranjem ministrstvu, je sicer zahteval okoli 661.000 evrov in z odločitvijo okrožnega sodišča ni bil zadovoljen, zato se je pritožil.

Odškodninski zahtevek se je nanašal na pet sodnih postopkov, ki so v preteklosti potekali zoper Kanglerja in so se v celoti zaključili z oprostitvijo ali ustavitvijo postopka. To so zadeve Ježovita, kolektor na mariborski tržnici, lutkovno gledališče, radarji ter zadevo podžupanje Astrid Bah.

V zadevi Ježovita je tožilstvo Kanglerju očitalo dodelitev službenega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Sprva je bil obsojen na sedem mesecev zapora, nato pa je po izločitvi prisluhov iz spisa tožilstvo obtožnico umaknilo.

Nekaj več kot 200.000 evrov odškodnine je Kangler terjal za izgubljene plače, ker je zaradi zadeve Ježovita izgubil položaj državnega svetnika in tudi ni mogel dobiti druge službe. Od države je zahteval še 410.000 evrov odškodnine zaradi čustvenih bolečin, ki so mu jih povzročila leta sodnih postopkov.

Kot poroča Delo, so višji sodniki potrdili odločitev “glede zavrnitve višje zahtevane odškodnine za škodo zaradi prenehanja funkcije državnega svetnika in glede odškodnine zaradi nepremoženjske škode v posledici neupravičene obsodbe”. Višje sodišče je tako menilo, da je prisojena odškodnina zaradi neupravičene obsodbe ustrezna. Potrdilo je tudi temelj in višino prisojene škode za izgubo dohodka državnega svetnika, tako da je ta del sodbe pravnomočen.

Je pa višje sodišče delno ugodilo Kanglerjevi pritožbi in razveljavilo sodbo v delu, kjer je okrožno sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.

Okrožno sodišče bo tako moralo v ponovljenem postopku odločiti o morebitni odškodnini zaradi nezmožnosti zaposlitve pri družbi Varnost od aprila 2013 do marca 2020, ko je bil imenovan na mesto državnega sekretarja, saj v zvezi s tem v prvem postopku ni zaslišalo predlagane priče. Prav tako po oceni višjega sodišča ni zadostno obrazložilo zavrnitve zahtevka v delu, ki se nanaša na trditve o montiranih procesih oz. odškodnino za domnevno protipravno ravnanje tožilstva in sodišča.

Prvostopenjsko sodišče mora tudi ugotoviti, ali je bilo odločanje sodnikov v posameznih postopkih proti Kanglerju kljub kasnejšemu uspešnemu epilogu očitno grobo in napačno. Za odškodninsko odgovornost države namreč ne zadošča kakršna koli nepravilnost, ki jo zagreši sodnik, temveč mora biti izpolnjen standard t. i. kvalificirane napačnosti odločitve zaradi očitne in grobe kršitve prava in sodniških dolžnosti, piše časnik.

Ugotoviti mora tudi, ali ta morebitna škoda presega običajne neugodnosti zaradi poteka kazenskega postopka. Prav tako mora raziskati, ali je med domnevno protipravnim ravnanjem sodnikov in škodo obstajala vzročna zveza.

Narok v ponovljenem sojenju je razpisan za 16. maj.
Vir: STA

V Selnici ob Dravi so podelili zlate vrtnice tistim posameznikom in družinam, ki skrbijo za čim lepšo, zeleno okolico svojih hiš in imajo zgledno urejene vrtove, balkone, tudi okenske police. Dobili pa so tudi posebnega nagrajenca, ki si prizadeva za to, da so posamezna območja Selnice urejena.

Več v videoprispevku:

Poročali smo že, da tudi Plinarna Maribor občutno viša položnice, saj se izredne razmere na trgu energentov se nadaljujejo tudi v letu 2022 in težko pričakovane umiritve le-teh žal še ni za pričakovati.

“Vse bolj odvisni od strateških odločitev na ravni države in drugih akterjev na svetovnem energetskem trgu, tudi v Plinarni Maribor ne moremo več zagotavljati dobave zemeljskega plina po trenutno veljavnih cenah. Zato napovedujemo in vas obveščamo, da bomo s 1. 5. 2022 spremenili cenika zemeljskega plina za obstoječe in nove gospodinjske in male poslovne odjemalce,” so sporočili iz Plinarne Maribor.

Na Večeru poročajo, da se bo cena s sedanjih 57 evrov za megavatno uro (brez dajatev in DDV) za obstoječe odjemalce zvišala za 26,3 odstotka in bo znašala 72 evrov. Za povprečno 70 kvadratnih metrov veliko stanovanja, bo strošek višji približno 11 evrov. V nadaljevanju zapišejo tudi, da se bodo cene znižale za nove odjemalce, oz. tiste, ki so pogodbo sklenili po 17. decembru 2021.

Več TUKAJ.

Danes sta UKC Maribor obiskala g. Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in g. Matej Tonin, podpredsednik Vlade RS in minister za obrambo.

Skupaj z vodstvom UKC Maribor so med drugim spregovorili o negovalni bolnišnici, rušitvi in novogradnji infekcijske klinike, izgradnji požarnih dvigal.

Več spodaj.

Podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič je med današnjim obiskom v Mariboru povedala, da si bo njena stranka prizadevala za manjšanje razvojnih razlik v državi. “Absolutno se zavzemamo za decentralizacijo Slovenije. Torej da se enakomerno porazdelijo sredstva in da se obdrži sposobne kadre v Sloveniji,” je povedala.Izpostavila je razkorak med vzhodom in zahodom države pri dodeljevanju razvojnih sredstev. “Prizadevala si bom, da bo Štajerski oziroma vzhodni Sloveniji podeljenih več sredstev za razvoj na vseh področjih, od kmetijstva in gospodarstva do izobraževanja in kulture,” je dejala v izjavi za medije na Glavnem trgu. “Maribor je Sloveniji dal veliko in prav je, da Slovenija začne Mariboru vračati,” je dodala.

Zaveda se, da spremembe niso dosegljive v kratkem. “Gibanje Svoboda je svoj program zastavilo do leta 2030. Absolutno je tukaj potrebno sodelovanje več deležnikov; ni samo država tista, ki bo to naredila, ima pa pomembno vlogo,” je dejala.

Napovedala je tesno sodelovanje z Univerzo v Mariboru, “ki je že pripravila nekatere rešitve”. V okviru obiska se bo med drugim srečala tudi z mariborskimi gostinci, s katerimi bo spregovorila o problematiki pomanjkanja kadra in drugih težavah, ki jih tarejo.

Podpredsednica je poudarila, da so se v stranki združili ljudje, ki prej niso bili dejavni v politiki. “V Gibanju Svoboda smo ljudje brez nahrbtnikov. Smo ljudje, entuziasti, idealisti, mogoče preveč idealisti, a želimo si živeti v tej državi, želimo si, da bi bili ljudje v tej državi spoštovani, da bi dobro živeli, da bi bilo poskrbljeno za našo prihodnost, da bi mlade družine ostajale tukaj in da bi vsak lahko rekel, da je v Sloveniji prijetno živeti,” je navedla.

Sama bo na volitvah 24. aprila nastopila kot kandidatka v volilni enoti Ljubljana Center. V sedmi volilni enoti pa so kandidati Gibanja Svoboda Martin Marzidovšek, Rastislav Vrečko, Barbara Kolenko Helbl, Lena Grgurevič, Leonida Polajnar, Andreja Rajbenšu, Tomaž Lah, Urban Kodrič, Vesna Skerbinek, David Stupica in aktualni nepovezani poslanec Jurij Lep.
Vir: STA

Mestna občina Maribor namerava postaviti plavajoči paviljon na Dravi. V prvi vrsti bo namenjen organizaciji manjših dogodkov in prireditev, “sicer pa bi deloval kot točka oddiha, s katere se opazuje reko in staro mestno tkivo”, so za STA povedali na občini.

Kot izhaja iz objavljenega natečaja v reviji Outsider, bo paviljon postavljen na plavajoči splav v velikosti osem do deset kvadratnih metrov. Njegova višina zaradi plovbe pod mostovi ne sme presegati štiri metre. Zelo zaželeno je, da je čim večji del konstrukcije iz lesa, ni pa obvezujoče.

Paviljon kot prireditveni prostor, na katerem bi lahko bili manjši koncerti, pogovori ali pokušine vina, bo po navedbah občine aktiviran predvsem v času Festivala Lent, sicer pa mora plavajoča struktura omogočati enostavne premike na drugo lokacijo ob reki in hitro programsko prilagajanje. “Paviljon mora poudariti obstoječe kvalitete prostora in dvignjeno nabrežje Lenta bolje povezati z reko ter ljudi posledično približati vodi,” še dodajajo na občini.

Konstrukcijo nameravajo uporabljati na različnih lokacijah

“Plavajoči paviljon bo mogoče umestiti na različne točke ob nabrežju, kar je odvisno od lokacije dogodkov, ki se bodo na njem odvijali. Njegova izhodiščna pozicija, ki jo predvideva ta natečaj, pa je na nabrežju ob starem srednjeveškem mestnem središču, torej na Lentu,” pravijo na občini.

Zaželeno je, da ima paviljon streho, ni pa obvezujoče. Prav tako morajo snovalci podobe tega objekta predvideti snemljivo oziroma odstranljivo ploščad oziroma mostiček, ki bo omogočal dostop do paviljona z nabrežja.

Natečajne rešitve bodo zbirali do konca maja, rezultate pa razglasili predvidoma junija. Kdaj bo izvedba, še ni znano. “Časovnica in finančna konstrukcija je odvisna od zmagovalne rešitve,” pravijo na občini.

Ideja plavajočega paviljona na reki Dravi se navezuje na mariborsko zgodovino splavarstva

V objavi natečaja na občini tudi izpostavljajo, da bo nabrežje Drave, predvsem Lent, v prihodnjih letih revitalizirano in obnovljeno. Predvidena je urejena peš in kolesarska pot na obeh bregovih reke ter izgradnja nove brvi pod Starim mostom.

vir: STA

“Več mesecev MO Maribor z Nigradom na čelu obnavlja 100 metrov ceste v Trčovi. Pozivam župana, da pride na teren in razloži ljudem, zakaj ta sramota,” je na družabnih omrežjih zapisal Oskar Neuvirt. Domačini so obupani, nekateri  si sedaj raje želijo stare ceste, polne lukenj, samo da bi bila prevozna. Sprašujejo se, kaj se dogaja.

Nigrad je sicer oktobra lani začel tretjo fazo rekonstrukcije ceste v Trčovi, ki jo mariborska občina po sklopih prenavlja že okoli 10 let. Dela bi se morala zaključiti predvidoma decembra, pa se izvajajo še danes. Neuradno naj bi prišlo do napak pri izvedbi. Stroje naj bi pripeljali že novembra, a naj bi jih nato preselili na drugo lokacijo.

“Občina nas je pozabila, smo na obrobju”

Oskar Neuvirt nam je dejal: “Danes sem bil na terenu, obiskal nas je tudi mestni svetnik in si ogledal, kako je. Po včerajšnji objavi so se številni odzvali, pred tem pa o tem ne duha, ne sluha. Vsi se čudijo, kako to, da traja tako dolgo.” 

Tudi Branko Lukič, lastnik samopostrežne trgovine Griček,  je razočaran. Dejal nam je: “Dva dni nazaj so ukinili še mestni in šolski avtobus. Skoraj odrezani smo od vsega.” Poleg vsega je težava tudi promet, saj kupci dejansko ne morejo do trgovine. “Če bi se držali roka, bi potrpeli, seveda, a to se vleče in skupaj traja že osem let. Zadnja etapa pa več mesecev. Noben iz občine ne pride na teren, delavci delajo, a kaj, ko so zgolj štirje. Kaj lahko storijo štiri zaposleni v tako velikem projektu,” se še sprašuje Lukič.

Ni mogoče zagotavljati varnega obračanja avtobusa

“V Trčovi, kjer poteka obnova ceste, je bilo med današnjim pregledom stanja ugotovljeno, da zaradi razširitve gradbišča na obračališču Trčova – Griček ni več mogoče zagotavljati varnega obračanja avtobusa,” so zapisali na Marpromu in dodali: “Zaradi tega avtobusi na mestnih linijah št. 10 Malečnik in 20 Grušova ter na šolski liniji Malečnik do nadaljnjega oziroma zaključka gradbenih del vozijo samo do postajališča Metava – Duplek križišče, kjer obračajo in vozijo nazaj po ustaljeni trasi.”

Na MO Maribor so nam dejali, da je po pogodbi rok 120 dni od uvedbe izvajalca v delo (uvedba v delo je bila konec septembra
2021), vendar so se dela zaradi raznih nepredvidenih okoliščin podaljšala. “Delo zajema rekonstrukcijo ceste, izgradnjo kanalizacije za komunalne in padavinske
odpadne vode (ločen sistem)”. Vrednost investicije je 439.370 evrov bruto. Dela bodo predvidoma zaključena konec meseca maja 2022.

“Pogodbena dela so se pričela izvajati v zimskih mesecih, bile so težave z dobavo materiala, epidemija Covid-19 (skoraj celotna ekipa je v vmesnem času prebolela Covid) in druga dodatna nepredvidena dela (ob izkopu smo naleteli na dotrajan fekalni kanal, ki ga je bilo potrebno zamenjati in ponovno umestiti v traso rekonstrukcije ceste/prilagajanje prečnih prerezov),” še pojasnjujejo.

Več s terena sledi jutri.

Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor organizira v četrtek, 7. aprila 2022, med 8. in 12. uro dan odprtih vrat.

Nataša Vidnar, vodja Centra za krepitev zdravja, je ob napovedi dneva odprtih vrat dejala: “Sredi pandemije, onesnaženega planeta, vse pogostejših kronično nenalezljivih bolezni, kot so rak, astma, bolezni srca, bo Svetovna zdravstvena organizacija na svetovni dan zdravja 2022, posvetila svetovno pozornost nujnim ukrepom, potrebnim za ohranjanje zdravja ljudi in planeta, ter spodbujala gibanje za ustvarjanje družbe osredotočene na dobro počutje. Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja je »Naše zdravje, naš planet!«. WHO ocenjuje, da je več kot 13 milijonov smrti po vsem svetu vsako leto posledica okoljskih vzrokov, ki se jim je mogoče izogniti. To vključuje podnebno krizo, ki je največja nevarnost za zdravje, s katero se sooča človeštvo. Podnebna kriza je tudi zdravstvena kriza.” Dodala je še: “Dejavniki tveganja pomembno pripomorejo k razvoju bolezni, zato želimo s sodobnimi zdravstveno vzgojnimi metodami ljudi seznaniti, kako koristno je spremeniti nezdrav način življenja. Skušamo jih motivirati, da se odločijo za zdravo življenje, saj strah pred boleznijo in skrb za zdravje nista zgolj osebni interes, ampak prerašča v družbeno normo.”

Dejavnosti ob svetovnem dnevu zdravja

Ob svetovnem dnevu zdravja bodo na več lokacijah izvajali različne aktivnosti, meritve s svetovanjem in predavanja:

Sejna soba ZD Maribor, Sodna ulica 13, 3. nadstropje:
– od 8. do 10. ure: brezplačne meritve krvnega tlaka, vrednosti glukoze v krvi s svetovanjem in Svit kontaktna točka
– ob 10. uri: predavanje z naslovom: Najboljše darilo to pomlad–zdravo srce, Marjana Lesničar, dipl. m. s.

Centralni laboratorij ZD Maribor, Sodna ulica 13, 2. nadstropje:
– od 8. do 11. ure: 30 % popust na laboratorijske preiskave

Multimedijska predavalnica, Vošnjakova 2-4, 6. nadstropje:
– ob 8.30 uri: praktična izvedba Tehnike sproščanja (mag. psihologije)
– ob 10.uri: predavanje z naslovom: Zdravi odnosi, Maja Bizjak, sms, viš.soc.del.
– ob 11.30 uri: predavanje z naslovom: Brezplačne aktivnosti in predstavitev CKZ ZD Maribor, Nataša Vidnar, dipl.m.s., univ. dipl. org.

Pred vhodom v ZD Maribor, Ul. talcev 5:
– ob 10 uri: Pohod na Kalvarijo

Motivacija za spremembo gibalnih navad, aktivnosti na prostem, v naravi (s strani dipl. fizioterapevtov in mag. kineziologije), sodelovanje različnih društev in podjetij z medicinskimi pripomočki (Hospic, Diafit, Tosama, Roche, Društvo za kronično vnetno bolezen, Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, Skupina za samopomoč bolnikov z rakom, Društvo sladkornih bolnikov).

Slika je simbolična. Vir: Pixabay.com

Konzorcij 12 slovenskih podjetij na čelu z družbo Marles je v okviru projekta Dom24h razvil hišo z inovativnim konceptom bivanja in dela na domu. Objekt je z vrsto na novo razvitih rešitev energetsko samozadosten in se med drugim ponaša z enovitim informacijskim sistemom upravljanja pametnih naprav in pohištva.

“Hiša Dom24h je optimalna kombinacija energetske samozadostnosti, ekološke trajnostno naravnane gradnje in sodobnih tehnoloških rešitev,” je ob današnjem slovesnem odprtju demonstracijskega objekta v Limbušu v družbi predsednika republike Boruta Pahorja povedal direktor Marlesa Matej Vukmanič.

Prokurist podjetja Bogdan Božac je pojasnil, da je bila osnovna ideja leta 2018, da naredijo dom, v katerem človek preživi 24 ur na dan, kar pomeni, da lahko v njem tudi dela. “Potem je prišla epidemija covida-19 in pokazala, kako vizionarsko je bilo naše razmišljanje,” je dejal.

V konzorciju so še Gorenje, Petrol, Helios, Alples, Danfoss, Robotina, Eti, Jub, Intectiv, Smartis in Špica. Skupno so v projekt vložili 12 milijonov evrov, vsak pa je poskrbel za inovativne rešitve na svojem področju. Pomembnost projekta sta prepoznala tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Evropski sklad za regionalni razvoj, ki sta prispevala pet milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Objekt deluje po konceptu neto ničenergijske stavbe. Oskrbo z elektriko omogoča energija sonca z integrirano fotovoltaično elektrarno, presežki pa se nalagajo v električnem hranilniku, ki je prav tako integriran v objekt, ali se oddajajo v odprto omrežje. Omogoča dvosmerno povezavo s skupnostnimi sistemi oskrbe z energijo in lahko po besedah Božaca učinkovito deluje samostojno ali kot enota pametne skupnosti.

Hiša ima kompatibilno in povezljivo notranjo opremo, povezana je v oblak in digitalni dvojček, kar omogoča stalno spremljanje njenega stanja.

Pri zasnovi konstrukcije so uporabili ekološke gradbene materiale, superizolacijo, inovativen sistem prezračevanja, rekuperacijo toplote z zelo visokim izkoristkom ter specialne barve in premaze za uravnavanje vlage. Med drugim je v stavbi tudi stropno ogrevanje in ohlajevanje ter polnilnica za električna vozila.

Osnovni namen projekta Dom24h je razvoj in demonstracija novega koncepta bivanja ter dela na domu ter razvoj podsistemov in produktov za pametne stavbe prihodnosti. Demonstracijski objekt, v katerem so vse te nove rešitve združene, je na ogled na sedežu Marlesa v Limbušu pri Mariboru, posamezne rešitve pa so na voljo pri partnerjih projekta, ki so jih razvili.

V Marlesu, ki je najstarejši in največji slovenski proizvajalec montažnih hiš, so ob tem povedali, da so lani kljub povišanim cenam energentov in surovin uspeli optimizirati poslovanje ter povečati dobiček in proizvodnjo.

“Kljub izzivom smo leto zaključili uspešno. Povišali smo prihodke in ustvarili več kot milijon evrov EBITDA. Zaradi povečanja obsega dela smo povečali število zaposlenih za več kot deset odstotkov,” je povedal Božac.

Doslej so v Marlesu zgradili več kot 28.000 individualnih objektov ter več kot 400 šol in vrtcev.

Zaposlujejo okoli 150 ljudi. Proizvodnja je v Lovrencu na Pohorju, prodajna mesta pa tako v Sloveniji kot Avstriji. “Naša strateška usmeritev je, da gradimo iz okolju in ljudem prijaznih materialov. Naše vodilo je trajnostna gradnja,” je še povedal Božac.

vir: sta, dom24h.si

Na razpis za volitve rektorja Univerze v Mariboru, ki je bil objavljen na podlagi sklepa Senata Univerze v Mariboru 22. februarja 2022, 289. člena Statuta Univerze v Mariboru in Pravilnika o volitvah rektorja Univerze v Mariboru, je v predpisanem roku prispela ena kandidatura. Volilna komisija univerze je ugotovila, da kandidat izpolnjuje pogoje in na podlagi sklepa oblikovala naslednjo kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru: prof. dr. Zdravko KAČIČ. Volilna komisija je hkrati s sklepom pozvala Študentski svet Univerze v Mariboru, da najkasneje do 11. aprila do 12. ure poda mnenje o kandidatu za rektorja.

Kot so sporočili iz Univerze v Mariboru je volilna komisija univerze ugotovila, da kandidat izpolnjuje pogoje in na podlagi sklepa oblikovala naslednjo kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru: prof. dr. Zdravko KAČIČ. “Volilna komisija je hkrati s sklepom pozvala Študentski svet Univerze v Mariboru, da najkasneje do 11. aprila do 12. ure poda mnenje o kandidatu za rektorja. Poročilo o dosedanjem poteku kandidacijskega postopka bo obravnaval Senat Univerze v Mariboru na svoji izredni seji, ki bo 12. aprila 2022 in bo hkrati potrdil tudi kandidatno listo kandidatov za rektorja Univerze v Mariboru,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Za rektorja Univerze v Mariboru je lahko izvoljen redni profesor, ki je na Univerzi v Mariboru zaposlen s polnim delovnim časom za nedoločen čas, ki je javno priznan visokošolski učitelj Univerze v Mariboru in ki izkazuje, da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne, znanstvenoraziskovalne in strokovne dejavnosti; da je na osnovi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo, da je vesten, zgleden in uspešen pri opravljanju svojih zadolžitev. Vsa dokumentacija v zvezi z volitvami rektorja bo objavljena na spletni strani Univerze v Mariboru.

Rektorja Univerze v Mariboru na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev: visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci; študentje in drugi delavci. Splošne, neposredne in tajne volitve bodo potekale 24. maja 2022.

Lunos je postal najboljši zaposlovalec med malimi podjetji v izboru najuglednejših in najuspešnejših slovenskih zaposlovalcev Zlata nit, ki ga že petnajst let organizira družba Dnevnik.

»Vesel in ponosen sem, da smo v Lunosu postali najboljši zaposlovalci lanskega leta v kategoriji malih podjetij. Zdravi in kakovostni odnosi so pri nas na prvem mestu, saj se zavedamo, da le zadovoljni zaposleni, ki na delovnem mestu uresničujejo svoje talente, delajo dobro in tako tudi prispevajo k uspehu in ugledu podjetja. To bo naše vodilo tudi v prihodnje, hkrati pa upam, da se nam bo na tej poti pridružilo še več malih podjetij. Zavedati se je namreč treba, da je zdrav odnos na delovnem mestu temelj prihodnosti zdrave družbe,« je prejem uglednega naziva komentiral Milan Kuster, direktor podjetja Lunos, ki je v Sloveniji sinonim za kakovostne in inovativne decentralne prezračevalne sisteme. »Če sem jaz bogat, morajo biti vsi bogati. Moj največji uspeh je, da je kolega pri 23. letih po končani fakulteti prišel v podjetje kot začetnik in nas pet let kasneje povabil na odprtje hiše z bazenom, ki si jo je postavil brez kredita – s tem, kar je zaslužil v našem podjetju,« je še dodal direktor Lunosa. Ekipa 20 zaposlenih z 38 zunanjimi sodelavci, predvsem monterji, tvori uigrano ekipo.

Ponosni so na lasten razvoj in kakovosten proizvod, ki ga vsako leto še izboljšajo. Razvoj podjetja gradijo okoli zdravega jedra. Posvečajo se skrbnemu in strokovnemu izboru in vključevanju sodelavcev, kompatibilnih z organizacijsko kulturo Lunosa. Zaposleni kakovost odnosov ocenjujejo z nadpovprečnimi ocenami, fluktuacija kadrov je nizka. Dobra klima v podjetju se prenaša tudi na zadovoljne stranke, saj Lunosove prezračevalne sisteme uporablja več kot 100.000 Slovencev.

Kadrovskim rošadam v Mariboru očitno ni videti konca. Po tem, ko so razrežili direktorja Marproma Bernarda Majheniča, je zdaj bil na potezi Srečko Vilar, ki v Mariboru velja za sinonim za Zlato lisico. Novi generalni sekretar Zlate lisice je Gregor Lednik, sicer predsednik ASK Branik.

Po poročanju časnika Večer se je za Srečka Vilarja končalo 30-letno obdobje vodenja elitnega športnega dogodka, Zlate lisice. Kot je povedal za Večer je vseh teh letih v vlogi generalnega sekretarja konec marca nenadoma ostal brez posla. “Vse se je začelo 23. marca ob 11. uri, ko so se v moji pisarni pojavili člani vodstva ASK Branik: predsednik Grega Lednik in dva podpredsednika – Matjaž Kranjc in Trivo Krempl. Prišli so z eno samo zahtevo, naj odstopim. Bil sem začuden, saj pred tem ni bilo nobene tovrstne najave, tudi očitkov na moje delo ni bilo. Moj odstop so zahtevali, ker je potrebna pomladitev. Ker na takšen način nisem želel odstopiti, so napovedali razrešitev. Do tega je prišlo še isti večer, na seji izvršnega odbora kluba. Med razgovorom so mi nakazali tudi, da premalo sodelujem z mestno oblastjo, je povedal za prej omenjeni časnik.

Podrobnosti sledijo…