Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!

Kot vsako leto, tudi letos študentske organizacije in študentski klubi s sloganom »Častim ½ litra!«, pozivajo vse študente, naj se v čim večjem številu odločijo za darovanje življenjsko pomembne tekočine, ki rešuje življenja.

V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.

Študentska krvodajalska akcija ‘Častim ½ litra’ bo potekala v prostorih Medicinske fakultete UM v ponedeljek, 4. aprila 2022, od 7.30 do 13.00 in v torek, 5. aprila 2022, od 7.30 do 13.00.

Zaradi preprečevanja možnih prenosov bolezni naj študentje svoj prihod obvezno potrdijo in tako pridobijo termin na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 02 321 22 71 ali 041 320 796, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.

“Počutim se žalostno, obupano, brez moči, dobesedno izmučeno …,” je zapisala na družbenem omrežju mama slabovidnega dekleta. Hčerki je namreč pomagala urediti opravljanje šolske prakse, pa je dobila pri tem same odklonitve v hotelih, kjer je vprašala, ali bi dekle vzeli na prakso. Na koncu se je ob pomoči dobrih ljudi zgodba obrnila na boljše.

“Celi teden sem klicala po telefonu vse hotele v Mariboru in na koncu še osebno obiskala hotele,” je zapisala mama in dodala, da mora hčerka Kaja opraviti tri tedne šolske obvezne prakse ter da v celem Mariboru nista dobili niti v enem hotelu potrditve.

“Nerada omenjam, da imam otroka z posebnimi potrebami, vedno rečem, da ima primanjkljaj vida, saj ima 8 % ostanka vida,” je zapisala in dodala (lektorirano): “Ko sem jim povedala, da je slabovidna, so raje odklonili in v par hotelih so mi rekli, da se jim ne da in nimajo časa se z njo ukvarjati, da nimajo živcev in kaj naj si z njo začnejo.”

Zapisala je, da je ostala brez besed, a da ne bo obupala in ji bo našla hotel, kjer bo opravljala prakso, pa čeprav jo bo vozila na drugi konec Slovenije. In tudi, da sta že dogovorili za razgovor izven Štajerske regije.

“Moja Kaja pa bo vedno moje zlato ❤❤❤ z vsemi napakami, ki jih ima, saj noben ni popolni, samo tega se nekateri ne zavedajo,” je zaključila prvi zapis mama, ki bi za svojo hčerko naredila vse.

Dekle je dobilo prakso, družina je hvaležna za pomoč

In ponovno se je izkazalo, da so družbena omrežja koristna, saj je mama uspela in z veseljem sporočila, da sta s hčerko našli delodajalca, ki bo Kajo vzel na prakso. Zapisala je (nelektorirano in objavljeno, kot je mama zapisala): “Dragi prijatelji iz FB hvala vam za vso pomoč, podpiro in vspodbudo glede Kajine obvezne prakse. Sva jo našle in dobile , tako da so še ljudje z dobrim ❤❤❤. Kje pa sva jo dobile pa razkrijem ob pravem času 🥰 Kaj se pa tiče določenih komentarjev , pa bi bilo bolje da bi se vzdržali 😉 Veliko vas je, ki me osebno poznate nisem nikoli Kaje zavijala v vato.😉 Dala sem ji že od malega svobodo , podporo da se osamosvoji 😉 Vsi ti strokovnjaki pa si mislijo, da imajo samo oni prav, da starši nevzgajajo pravilno 😥

(Naslovna slika je simbolična)

Slovensko-švedski par Saša Popelar in Šved Bobby Marko sta februarja prevzela v upravljanje kočo na Žavcarjevem vrhu, potem ko je prejšnji najemnik odšel k drugim izzivom. Zdaj Saša in Bobby urejata prostore v koči in njeno okolico ter poskrbita za domačo hrano na jedilniku.

“Moraš vedeti, kaj ven dat, kaj noter,” nam je povedala Saša Popelar, ko smo ju obiskali, in poudarila: “Moraš dati dušo v hišo, če hočeš delati.” V hišo namreč hočeta dati delček sebe, “da razmišlja hiša tako, kot razmišljava midva.” Saša in Bobby, ki je že vrsto let v Mariboru, sta bila pred tem oskrbnika koče na gorenjskem visokogorju. Saša pravi, da je tam bilo drugačno delo kot pa na Žavcarjevem vrhu. Pravi, da sta se veliko naučila in da jima znanja in izkušenj ne manjka.

Koča je pod okriljem Planinskega društva Matica Maribor

Koča je pod okriljem Planinskega društva Matica Maribor. “Več kot je članov, več kot je planincev v društvu, bolj hiša živi,” pravi Saša in dodaja: “Bolj lahko se popravlja, lahko so investicije večje, tako da ni vse odvisno od najemnika ali oskrbnika.”

Pomembna jima je urejena kuhinja in da ostaneta srčna

Povedala je, da jima je pomembna kuhinja, da lahko v njej pripravljata domače jedi. Sama peče kruh. “Pa da sva midva taka, kot sva. Srčna, normalna, delovna, brez pričakovanj,” je dejala in povedala, da sta tam zaradi ljudi. Na jedilniku bosta obdržala nekaj jedi, tudi skutine palačinke, jabolčni zavitek in drugo. V Mariboru sta že imela vegetarijansko ponudbo v lokalu v središču mesta, v planinah imata v jedilniku tudi mesne jedi.

Možno je prespati na skupnih ležiščih

Par ureja tudi skupna ležišča, kjer bo možno prespati, posebno sobo za popoldanski počitek, sobico, kamor lahko gre zaključena družba, sicer pa je na koči velika jedilnica, prav tako tudi terasa.

Več v videoprispevku:

<iframe src=”https://www.facebook.com/plugins/video.php?height=314&href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2Ftelevizijabktv%2Fvideos%2F1437810306642676%2F&show_text=true&width=560&t=0″ width=”560″ height=”429″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no” frameborder=”0″ allowfullscreen=”true” allow=”autoplay; clipboard-write; encrypted-media; picture-in-picture; web-share” allowFullScreen=”true”></iframe>

 

Na mariborski Osnovni šoli Tabor I se skoraj nobenega okna ne sme ali pa sploh ne more odpreti, zunanje stene bi bilo treba energetsko sanirati, skupaj z notranjimi tudi zvočno izolirati. Skoraj polovica radiatorjev ne dela.

Tla na hodnikih so ponekod valovita, požarna vrata je treba nujno zamenjati. Pred kratkim so imeli v ceveh tudi izgubo približno tisoč litrov vode, kar zdaj rešujejo. Vse to in še več pesti vodstvo te osnovne šole, ki želi za približno 600 učencev in osebje boljše pogoje za delo in učenje.

Polovica radiatorjev ne dela, streha iz azbestnih plošč …

Kako slabo stanje je na tej šoli, je na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor opozoril mestni svetnik Miha Recek in dal pobudo za čim prejšnjo obnovo te šole, ne nazadnje tudi drugih osnovnih šol. Začel je s tem, da je vseh potreb na mariborskih osnovnih šolah za približno 20 milijonov evrov in da je župan Saša Arsenovič namenil šolam zgolj 1,5 milijona evrov. Citiral je Martino Rajšp, ravnateljico Osnovne šole Tabor 1: “Večina oken se ne odpira, skoraj polovica radiatorjev ne dela, hodniki niso več ravni zaradi posedanja temeljev, asfaltna ploščad pred šolo je uničena …” Šola je še vedno prekrita z azbestnimi ploščami. Podal je pobudo, da “se prerazporedijo proračunska sredstva iz nesmiselnih nakupov v sanacijo šol za šoloobvezne otroke”.

Arsenovič: Situacija ni alarmantna

Župan Arsenovič mu je odgovoril, da so šole in vrtci osnovni podstat, brez katerega mesto ne more naprej, in da je dal narediti analizo stanja v primerjavi s prejšnjimi leti. Dejal je, da so v tem mandatu namenili bistveno več denarja za investicije v vrtce in šole kot kadar koli, da pa je res, da bodo morali v prihodnje narediti še več. A dodal je, da situacija ni tako slaba: “Veliko sredstev je zdaj že zagotovljenih in kaj se že zdaj tam tudi odvija. Tak da situacija ni tako alarmantna, kot kaže, kljub temu da je stanje nevzdržno,” in da so že v procesu izvajanja.

Đurov: MOM se bo prijavila na razpis ministrstva za energetsko sanacijo šole

Na pobudo je odgovarjal tudi v. d. direktorja občinske uprave Srečko Đurov. Namreč, da so nekaj sredstev že namenili OŠ Tabor I: “In sicer ravno v obnovo kuhinje v višini 540 tisoč evrov.” Dejal je še, da so  za to šolo namenili še rezervacijo sredstev v višini 1,7 milijona evrov in da se bo MOM prijavila tudi na razpis ministrstva za energetsko sanacijo šole.

Ravnateljica OŠ Tabor I izpostavlja, da so z obnovo že zelo pozni

Ravnateljica Martina Rajšp pa nam je pokazala dejansko stanje, ki je vse prej kot obetavno. Šola se ruši tako rekoč od zunaj in od znotraj. Temelji se posedajo, oken se ne da odpirati, razen redkih, ploščice pri vhodih v šolo so ali poškodovane ali pa jih ni, tla v šoli so neravna. Plošče, ki so namesto fasade, so poškodovane, izolacije ni. Ponekod so na stropih deske poškodovane ali pa odstopajo. Požarna vrata je treba nujno zamenjati. Vse to so takoj vidne poškodbe. “Zelo težko že sami krpamo vse skupaj,” je povedala Rajšpova, zato se obračajo na pristojna ministrstva in na MO Maribor kot lastnico šole. “Prva in osnovna težava, ki bi se je morali lotiti, je energetski plašč. Istočasno kot energetski plašč tudi stavbno pohištvo. Okna, ki so stara 45 let, enostavno niso več uporabna,” je dejala in pokazala tudi na strope, razsvetljavo, toplotno podpostajo, ki ni bila nikoli zamenjana. Prav tako ploščad pred šolo. Pa tudi cevi po šoli, ki so še litoželezne. Prav tisti dan, ko smo bili tam, so sanirali tudi del cevi, kjer so odkrili, da je izginilo več litrov vode pred 14 dnevi.  In kdaj bi se moralo že vse to popraviti in sanirati? Ravnateljica meni, da vsaj pred petimi leti.

Dosedanji načelnik PPP Maribor Milko Panikvar bo, po pooblastilu generalnega direktorja policije Antona Olaja, začasno prevzel vodenje
SEAP Celje. Zato so prometni policisti včeraj, 1. aprila 2022, dobili novega začasnega vodjo.

Do nadaljnjega jih bo namreč, po pooblastilu generalnega direktorja policije, vodil pomočnik načelnika Matej Vidovič.

Dosedanji načelnik je svojemu pomočniku včeraj ob navzočnosti direktorja PU Maribor Donalda Rusa in pomočnika direktorja Rafaela Viltužnika predal naloge vodenja policijske postaje.

Fotografija (z leve proti desni): Milko Panikvar, Donald Rus in Matej Vidovič

RK Maribor Branik se bo v 20. krogu lige NLB pomeril z RK SVIŠ Ivančna Gorica. Tokratno domačo tekmo bo gostila športna dvorana Duplek v Spodnjem Dupleku, kjer je vse pripravljeno na rokometni praznik.

Obračun v športni dvorani Duplek v Spodnjem Dupleku ob 19. uri.

Mariborčani so se po zmagi v Dobovi na tekmo pripravljali v odličnem razpoloženju. Ekipa je s 17 točkami na osmem mestu lige NLB, zaostanek do šestega mesta pa znaša vsega dve točki. Tokratni nasprotnik je trenutno na 12. mestu in za varovanci Luke Žvižeja zaostaja za devet točk.

Ekipi sta se v tej sezoni pomerili oktobra lani, ko je SVIŠ doma slavil s 25:20, kar je le še razlog več, da naši jutri odločno krenejo v svojo 20. tekmo v letošnjem državnem prvenstvu. Pri SVIŠ-u, ki ga vodi Aleksander Polak, je z 90 goli najnevarnejši Marko Marojević.

Trener Luka Žvižej je v napovedi povedal: “V goste prihaja ekipa SVIŠ-a iz Ivančne Gorice, proti kateri želimo točke zadržati doma. To nam lahko uspe samo s fanatično borbo v obrambi in s pametno igro v napadu. Vemo, da je SVIŠ zelo neugodna ekipa. Zdravstveno stanje ni najboljše. Še naprej smo brez poškodovanega Planinška, je pa vzdušje tisto, ki je na zares visokem nivoju. Iz tega izhajamo in si ob tem zelo želimo, da se tekma konča po naših načrtih.”

Fotografija: Trening RK Maribor Branik. Vir: RK Maribor Branik

Med šolskim letom in počitnicami pri ZPM Maribor izvajajo vrsto dejavnosti in programov za spodbujanje ustvarjalnosti in dejavnega preživljanja prostega časa otrok in mladostnikov, ki jih brez pomoči prostovoljk in prostovoljcev ne bi mogli izpeljati.

Vsako leto zato objavijo RAZPIS za nove prostovoljce za pomoč pri izvedbi prostočasnih programov v Domu ustvarjalnosti mladih (DUM) in povabimo vse, ki jih veseli delo z otroki na naslednjih področjih:

1. ustvarjalne delavnice – priprava in izvedba ustvarjalnih delavnic (likovnih, glasbenih, gibalnih …) v Domu ustvarjalnosti mladih in drugih lokacijah,
2. počitniške dejavnosti – priprava in izvedba ustvarjalnih vsebin ter spremstvo otrok na tematskih in sredinih izletih med vsemi počitnicami,
3. prireditve – pomoč pri izvedbi prireditev (Pustovanje, Festival prostovoljstva, Festival Lent, Neresna olimpijada, Teden otroka, Veseli december) in sodelovanje na prireditvah partnerskih organizacij,
4. okoljevarstvene vsebine – pomoč pri načrtovanju in izvedbi vsebin, ki so vezane na varovanje in ohranjanje narave, trajnostni razvoj in zdrav način življenja (Dan zemlje, Eko teden, Izmenjevalnica oblačil za mlade Cunjami …)

Pogoji za vključitev:
– dopolnjeno 16. leto starosti,
– smisel in veselje za delo z otroki in mladostniki,
– uspešno opravljeno usposabljanje (v organizaciji ZPM Maribor).

Če vas torej veseli prostovoljsko delo za delo z otroki in mladostniki v DUM-u, se do 5. aprila 2022 prijavite preko SPLETNE PRIJAVNICE. “V aprilu vas bomo povabili na uvodni sestanek, kjer vam bomo predstavili našo organizacijo ter vsebine in termine usposabljanj. Po končanem usposabljanju bomo z vami sklenili Dogovor o prostovoljskem delu za leto 2022,” so zapisali.

DODATNE INFORMACIJE: Tadeja Dobaj, 041 532 119, 02 229 94 52, tadeja@zpm-mb.si.

Univerza v Mariboru po besedah rektorja Zdravka Kačiča ne želi biti cokla, temveč pospeševalnik regijskega razvoja. Zato med drugim pospešeno vlaga v raziskovalno infrastrukturo, postaviti nameravajo tudi raziskovalni inštitut, ki bo nudil podporo gospodarstvu.

“Ne želimo biti cokla razvoja v Sloveniji, temveč aktivni soustvarjalci slovenske konkurenčnosti in zgodbe o uspehu. Kajti vemo, da imamo potencial. Okoli 20.000 ljudi se dnevno vozi v Avstrijo, kjer ustvarjajo dodano vrednost, medtem ko bi to lahko ustvarjali tudi pri nas,” je rektor dejal v pogovoru za STA.

Zaključujete prvi rektorski mandat in se potegujete za drugega. Kaj štejete za svoje največje dosežke v teh štirih letih?

Zadnji dve leti je zaznamoval covid-19 in eden od pomembnih dosežkov je bil, da smo na univerzi uspeli v kratkem času preiti na delo na daljavo, pri tem pa obdržati kakovost dela na ravni pred epidemijo. Imeli smo srečo, ker smo tik pred tem v okviru projekta HPC RIVR obnovili mrežno infrastrukturo, ki nam je to omogočila.

Ob tem smo pripravili novo strategijo univerze in izvedli ključne korake v procesu reakreditacije univerze. Za osrednje vodilo za naslednje desetletje smo si zastavili na raziskovalnem delu temelječe in na študenta osredinjeno poučevanje, predvsem pa se želimo še bolj uveljaviti kot raziskovalna univerza. Tako zdaj zaključujemo skupno skoraj 30 milijonov evrov vredne investicije v raziskovalno opremo v okviru projekta RIUM 1. V okviru projekta INNOVUM pa smo pripravili 22 projektov obnove in novogradenj, v kar so vključene praktično vse fakultete.

Začetek vašega mandata so zaznamovala domnevno sporna izplačila po avtorskih in podjemnih pogodbah v obdobju 2010 – 2016. Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju. Ste te odpravili?

Moram povedati, da so bile stvari v javnosti napačno interpretirane in zaradi teh neresnic oz. polresnic je bila univerzi povzročena velika škoda. Kljub temu smo zadevo temeljito preverili in nato v manj kot letu dni sprejeli vse ukrepe, ki jih je priporočila revizija. Obenem smo lani sprejeli dodatna merila, da bi preprečili morebitne nepravilnosti. Vso dokumentacijo smo predali organom pregona in računskemu sodišču in do sedaj nismo prejeli informacij, da bi kdo od teh ugotovil, da bi bilo dejansko kaj narobe.

V zadnjih letih ste na univerzi zagnali superračunalnik, izstrelili prvi slovenski nanosatelit v vesolje, načrtujete tudi raziskovalni inštitut na Smetanovi ulici. Čemu bo namenjen?

S Tehniško univerzo v Gradcu smo pripravili vlogo za odobritev projekta Teaming. V prvi fazi razpisa smo bili uspešni, dokumentacijo za drugo fazo bomo oddali septembra. Če bo projekt potrjen, bomo ustanovili center odličnosti, vrednost projekta pa bo okoli 30 milijonov evrov in med drugim predvideva tudi novogradnjo nasproti Tehniških fakultet.

Po trenutnih načrtih bo center odličnosti novi član Univerze v Mariboru, a bo povsem raziskovalno usmerjena. To bo torej raziskovalni inštitut, ki se bo ukvarjal s temeljnimi raziskavami, financiranimi predvsem z evropskimi sredstvi, pomemben del delovanja pa bo tudi podpora gospodarstvu. Da bi zajeli vsebine, ki naslavljajo dejanske potrebe gospodarstva, smo že ob pripravi projekta pritegnili k sodelovanju vrsto slovenskih podjetij. Vsebinsko smo osredotočeni na področje materialov in krožnega gospodarstva. Centra odličnosti, ki bi v načrtovani obliki deloval na teh področjih, v evropskem prostoru še ni.

Kaj menite o načinu podeljevanja koncesij in akreditacij zasebnim visokošolskim zavodom v zadnjih dveh letih? In ob tem na očitke, da javne univerze ne dajete na trg zaposljivega kadra?

Najprej bi veljalo ponovno ovrednotiti obstoječi sistem podeljevanja koncesij in ugotoviti, ali vsi koncesionarji dejansko izpolnjujejo predpisane pogoje. Žal pa se je zgodilo, da se je ob obstoječem sistemu, s katerim se ne ukvarjamo, podelilo dodatne koncesije. To ne zdrži presoj, ki bi jih morali predhodno narediti v zvezi s potrebnostjo takšnih programov.

Kar zadeva kritike zaposljivosti diplomantov javnih univerz, pa je treba jasno povedati, da je razlika med zaposlenostjo in zaposljivostjo. Generacija, ki jo vpisujemo, bo prišla na trg dela čez pet do sedem let. Če zdaj določamo število vpisnih mest za posamezen študijski program glede na število brezposelnih na tem področju, udarimo mimo. Potrebno je predvsem, da država dejansko izpolnjuje strateške razvojne dokumente, ki jih sprejema v parlamentu, in potem bomo tudi univerze vedele, kakšne bodo čez nekaj let potrebe na določenem področju.

Sicer pa na avstrijskem Štajerskem, ki je peta najrazvitejša regija v Evropi, precej intenzivno zaposlujejo diplomante naše univerze in nimajo pritožb nad njihovim znanjem. Težava mora torej biti nekje drugje.

Univerza se v zadnjem času aktivneje vključuje v razprave o dodeljevanju razvojnih sredstev. Kako še nameravate krepiti svoj glas?

Očitno je, da dosedanji način izvajanja kohezijske politike v Sloveniji ni ustrezen. Želimo si prodreti z razumevanjem, da je treba detektirati razvojne potenciale v lokalnih okoljih in jih potem tam tudi podpreti. Tako smo zasnovali koncept platforme INNOVUM s t.i. kolokacijskimi centri. To ne pomeni, da bo v vsaki vasi nekaj nastalo, ampak imamo določene centre, na primer Novo mesto je močno na področju industrije, Velenje in Krško v energetiki, Murska Sobota in Ptuj na prehrambenem področju. V teh centrih bi delali na uvajanju tehnoloških novosti in zaposlovali visoko tehnološki kader, ki bi s tem ostal v lokalnem okolju.

Kje še vidite pomembno vlogo Univerze v Mariboru v prihodnjih letih?

Evropa vedno bolj poudarja pomembnost gradnje skupnega evropskega visokošolskega prostora. Partnerji evropske univerzitetne pobude Athena ustanavljamo federacijo evropskih univerz, torej novo institucijo, ki bo ponujala študijske programe v angleškem jeziku in bo delovala globalno. Pri nas veliko govorimo o begu možganov, ki je velik problem, a morali bi govoriti tudi o pritoku možganov. ZDA in Avstralija zelo intenzivno delata na tem, saj se zavedata, da to pomeni veliko dodano vrednost za njihovo družbo.

Druga stvar, ki ji želimo dati poudarek, je vseživljenjsko učenje, kjer bi radi uvedli mikrodokazila in mikrokvalifikacije, kjer je znanje vrednoteno s točkami ECTS. Tako bi lahko v bistveno večji meri kot z rednimi študijskimi programi, ki so orientirani na prihodnost, naslavljali neposredne potrebe okolja oziroma gospodarstva.
Vir: STA

Gostinec, ki je imel do zdaj le dva manjša gostinska lokala, hoče zgraditi restavracijo, v katero vabi izključno mesojede goste. Vegetarijanci in vegani pri njemu niso zaželeni, je poudaril.

Zgradil bo popolnoma novo restavracijo

Pred kratkim je zemljišče ob zgornjem, tretjem ribniku na koncu mariborskega mestnega parka kupil Janez Visokogorski, ki se pravzaprav podaja v bolj konkretne gostinske vode. Do zdaj je namreč imel preko svojega podjetja dva manjša gostinska lokala, zdaj pa hoče na novokupljenem zemljišču narediti restavracijo, namenjeno izključno mesojedim gostom.

Čisto v vsakem obroku bodo meso ali mesni izdelki

“Dovolj imam tega, da nekateri ves čas poudarjajo, da meso ni zdravo in da je treba jesti samo zelenjavo in sadje,” nam je danes razlagal med kazanjem zemljišča, kjer bodo kmalu zabrneli gradbeni stroji. “Jaz sem gor rastel pri mesu, ne pa pri neki zelenjavi in sadju,” je slikovito nadaljeval in dodal: “Vidite, da sem zrasel in sem zdrav!” Nato pa še, da je našel somišljenike, ki njegovo idejo podpirajo. Tudi kuharja in kuharico, ki sta pravzaprav člana njegove družine. Prva je žena Sabina, ki že pripravlja jedilnike in jih preskuša. “Čisto v vsakem obroku bo meso. Tako v predjedi, juhi, glavni jedi,” nam je povedala in dodala, da preverja še sladice, v katerih je lahko meso. Sicer je specialist za sladice njun sin Peter, ki ga ob našem pogovoru ni bilo zraven. A tako Janez kot Sabina sta zagotovila, da gre tudi sladko in meso dobro skupaj.

Pozno jeseni stečejo prve nagradne akcije za mesojede goste

Zemljišče bodo v prihodnjih dneh zakoličili, izvajalec gradnje bo začel izkopavati zemljo za podkleteno zgradbo sredi aprila. Hiša, v kateri naj bi bila torej povsem mesna restavracija, pa naj bi po načrtih stala in bila opremljena že do konca leta. Janez Visokogorski nam je še dejal, da bodo pozno jeseni sprožili tudi velike akcije in nagradne igre za vse mesojede goste.

Ob 1.07 so morali gasilci PGD Maribor Studenci posredovati zaradi požara v naravi.

Skupaj z GVC1 in posadko šestih gasilcev so izvozili na Ljubljansko ulico. Preostali del odzvane ekipe je počakal v gasilskem domu. Ob prihodu na kraj so bili tam že gasilci Gasilske brigade Maribor. Zaradi hitre prijave in odziva je zagorela le manjša površina trave in se požar ni širil naprej.

Pogašena trava. Vir: PGD Maribor Studenci

Fotografiji s požara. Vir: PGD Maribor Studenci

Prostovoljni gasilci PGD Maribor Studenci so nekaj minut do polnoči bili poklicani na gašenje hudega požara na področju Sredme nad Bresternico.

Aktivirani so bili v drugem alarmu ob 23.49. Na kraju požara so že bili gasilci GB Maribor in PGD Kamnica. Gasilci iz PGD Maribor Studenci so jim pomagali pri gašenju in praznjenju objekta. Objekt je pogorel, v njem pa traktor, več kosilnic in nekaj opreme.

Gašenje požara na območju Sredme nad Bresternico. VIR: PGD Maribor Studenci
Vir: PGD Maribor Studenci

Vse fotografije. Vir: PGD Maribor Studenci

Mariborski mestni svetniki so danes v prvem branju potrdili novo strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor do leta 2027. Prav tako so soglašali z razglasitvijo devetih območij za gozdove s posebnim namenom, od česar si obetajo boljše gospodarjenje z njimi.

Status gozdov s posebnim pomenom dobivajo zaledje Mestnega parka, Kamnica, Studenci-Limbuš, Pekre, Pod Pohorjem, Betnavski gozd, Stražun, Tezenski gozd in Mariborski otok. “Na to smo čakali 40 let,” je povedal župan Saša Arsenovič. Zadnji takšen dokument na to temo je bil namreč sprejet leta 1983.

Gospodarjenje na območju gozdov s posebnim namenom ne izključuje lesno proizvodne funkcije, je pa prilagojeno poudarjenim socialnim in ekološkim funkcijam. Čeprav gre za delno zasebna zemljišča, bo občina lahko postavljala urbano opremo in izvajala druge aktivnosti, lastniki pa lahko v zameno dobijo nadomestilo. Občina lahko takšne površine tudi odkupi.

Mestni svetniki so se seznanili s poročilom nadzornega odbora občine za leto 2021 ter opravili prvo obravnavo odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Urbani center Tezno. Tam bodo v okviru izgradnje nove zdravstvene postaje med drugim tudi prostori mestne četrti, lekarna, šolsko igrišče in parkirišča. Več mestnih svetnikov je ob tem opozorilo na nevarno prometno ureditev in nujnost, da se pri načrtovanju predvidi ukrepe za izboljšanje na tem področju.

Predlog o ukinitvi statusa javne kulturne infrastrukture Vodnemu stolpu je župan že na začetku umaknil s seje “upoštevajoč stališča odbora za kulturo in zaznano potrebo po širši razpravi in dodatni utemeljitvi”. O tem bodo tako mestni svetniki razpravljali na eni od prihodnjih sej.

Umaknjena je bila tudi točka za podajo soglasja k izplačilu regresa gasilcem za obdobje 2010-2015, saj je ta zadeva že urejena. Župan je sklep že podpisal, v nadaljevanju mora potrditev dati le še svet zavoda.

Predstavnik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je predlagal, da mestni svetniki spregovorijo o kadrovskih menjavah v mariborskih javnih podjetjih, saj gre po njegovih besedah za “veliko nevarnost oškodovanja občinskega proračuna in javnih podjetij”. Župan je pojasnil, da je to stvar nadzornih svetov, zato se mu razprava na mestnem svetu o tem ne zdi utemeljena, obenem pa tudi ni pripravljenega ustreznega gradiva zanjo.

Med pobudami in vprašanji mestnih svetnikov in svetnic je Lista kolesarjev in pešcev pozvala k zagotovitvi igral gibalno oviranim otrokom, predstavnik liste Arsenovič za Maribor Jurček Legvart je napovedal dobrodelno kolesarjenje za Ukrajino, Vladimira Cokoja iz SDS je ponovno pozvala k izboljšanju prometne varnosti na cesti Malečnik-Ruperče, Matej Žmavc iz SD pa je predlagal ukrepe za zmanjšanje hitrosti pri osnovni šoli v Limbušu.

Glede dotrajanosti OŠ Tabor 1, ki jo je v današnji izdaji predstavil časnik Večer, je v. d. vodje mestne uprave Srečko Đurov povedal, da so za šolo lani zagotovili 540.000 evrov za obnovo kuhinje, letos in prihodnje leto pa so zanjo rezervirali še 1,7 milijona evrov. Prav tako jo nameravajo prijaviti na razpis pristojnega ministrstva za energetsko sanacijo.

“Verjamemo, da bo šola kmalu spet ponos mestu,” je dodal Đurov. Župan pa je dejal, da so v tem mandatu zagotovili bistveno več denarja za investicije v šole in vrtce kot kadarkoli prej, “je pa res, da bomo tega morali v prihodnje narediti še več”.

Funkcijo predsednika nadzornega sveta Javnega holdinga Maribor je pred dnevi prevzel nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Sava David Kastelic. Še vedno aktualna pa je menjava na čelu Energetike Maribor, saj razrešeni Alan Perc zaradi domnevno nezakonite razrešitve zahteva 360.000 evrov. Ob tem je za Večer povedal, da resno razmišlja o kandidaturi za župana Maribora.
Vir: STA

Vrtec Ivana Glinška Maribor je letos priredil že deseti, tradicionalni koncert pevskih zborov in plesnih skupin. Tokrat po dveh letih premora zaradi epidemije. 

Ravnateljica vrtca Ester Mlaj je v nagovoru poudarila, kako pomembno je, da si v tem prehitrem tempu življenja vzamemo čas za to, da prisluhnemo sebi in skozi glasbo začutimo moč pozitivizma, ki se širi s sočutjem na sočloveka.

Pri izvedbi prireditve, na kateri je nastopilo 150 otrok v šestih pevskih zborih in šestih plesnih skupinah, je sodelovalo 56 strokovnih delavcev. S prireditvijo so osvetlili pomen vrlin, človeške odličnosti in težnje k uresničevanju dobrega. Pristni nastopi otrok so bili prežeti z ustvarjalnostjo, optimizmom, igrivostjo, iz njih je odsevala vzajemnost in pripadnost.

 

Na socialnih omrežjih je zaokrožila novica, da so v Mariboru ugrabili deklico, ki naj bi bila učenka Osnovne šole borcev za severno mejo.

Vir: Facebook

Zadevo smo preverili pri policiji in tudi pri ravnateljici šole, Lučki Lazarev Šerbec. Dejala je, da so zjutraj prišli kriminalisti na šolo preverjati zadevo, a da nimajo informacije, da bi bilo na njihovi šoli. “Zjutraj so k nam prišli kriminalisti. Dobili so obvestilo, da naj bi nekdo neko deklico – na Greenwichu – neki moški, odpeljal in so prišli preveriti, če vemo kaj o tem in ali lahko damo podatke, če je katera deklica manjkala nenapovedano. Seveda smo šli preveriti. Nobena deklica in noben starš nam ni javil, da bi to bilo pri nas. Niti ni bilo to pred šolo, ampak je bilo na Greenwichu,” nam je dejala po telefonu.

Na Policijski upravi Maribor pa so dejali, da zadevo preverjajo. “Do sedaj nismo prejeli nobenega uradnega pogrešanja otroka,” so pojasnili na PU Maribor.

Na današnji novinarski konferenci so predstavili strategijo trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor za obdobje 2022-2027.

Nova strategija trajnostnega razvoja in trženja turistične destinacije Maribor, ki jo bo danes obravnaval mestni svet, med drugim predvideva do konca leta 2027 za 20 odstotkov višje število nočitev, vzpostavitev desetih čarterskih linij na mariborskem letališču in vsaj pet dodatnih nastanitvenih zmogljivosti višjega kakovostnega razreda.

“Želimo si, da sta seveda mesto in regija najboljša za nas, ki tu živimo, dolgoročno pa želimo tudi ostati gostoljubni in nagovarjati obiskovalce, da ostanejo pri nas dlje časa, da lahko spoznajo vse naše bisere,” je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal župan Saša Arsenovič.

Strateški dokument so začeli snovati junija lani sodelavci Mestne občine Maribor, Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor, Zavoda za turizem Maribor ter podjetij Futura DDB in Movio. K sodelovanju so povabili tudi vse ključne deležnike v destinaciji s področja kulture, športa, turističnega gospodarstva in izobraževanja. Po besedah župana sta tudi za prihodnji turistični razvoj ključna sodelovanje in povezovanje.

Vizija razvoja destinacije sledi cilju, da je Maribor “svetovno prepoznavna destinacija najstarejše vinske trte, ki v prepletu mestnega utripa in zelene narave razvaja z gastronomskimi, aktivnimi in trajnostnimi doživetji ter je središče vrhunskih kulturnih, športnih in poslovnih dogodkov širše regije”.

Ob tem so destinacijo po besedah Neve Pipan iz kabineta župana razdelili na svet ob Dravi, svet na Pohorju in svet vinorodnih gričev. Tržili jo bodo kot mesto vrhunskih dogodkov, mesto najstarejše trte na svetu, mesto vina in kulinarike, mesto kulturnih zakladov, mesto športa in top izhodišče za outdoor aktivnosti.

Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc priznava, da so si zadali ambiciozne cilje, a verjame, da imajo dovolj talenta za njihovo uresničenje. Doslej rekordno je bilo za mariborski turizem leto 2019 in po njegovih besedah želijo, da najkasneje v petih letih znova pridejo na to raven.

Med drugim bodo delali na razvoju kadra za delo v turizmu in gostinstvu, dvigu kakovosti storitev, trajnostnem turizmu, digitalizaciji in izgradnji potrebne infrastrukture. Za slednje bosta poskrbeli predvsem občina in razvojna agencija, prizadevali pa naj bi si tudi za privabljanje tako domačih kot tujih investitorjev.

Na področju infrastrukture se v dokumentu med drugim omenja nadaljnjo obnovo starega mestnega jedra in izgradnjo Dravske promenade, umestitev turistično-kulturnega objekta in vzpenjače na Piramidi, revitalizacijo objekta Račji dvor, ureditev razglednega platoja na Urbanu, obnovo kopališča Mariborski otok ter ureditev Stražunskega gozda in območja ob zgodnji postaji Pohorske vzpenjače.

V skladu s strategijo si bodo prizadevali tudi za razvoj nišnega turizma, kot so fotografski, mladinski, filmski in verski turizem. Velik poudarek je na razvoju in trženju dogodkov, prireditev in festivalov, kjer so zaznali velik razvojni potencial. Med zastavljenimi cilji je, da vsako leto pritegnejo vsaj enega organizatorja večjih kulturnih ali športnih dogodkov, kakršen je Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki ga bo Maribor gostil junija naslednje leto.

Primarni ciljni trgi so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska, Srbija, Hrvaška in ostale države nekdanje Jugoslavije.

V letu 2021 je bilo v Mestni občini Maribor realiziranih 256.470 prenočitev, prednjačili so gostje iz tujine. Povprečna doba bivanja v občini je bila dva dni in pol.
Vir: STA

Na Trgu svobode v Mariboru pred spomenikom NOB so se predstavili kandidati in kandidatke Levice, ki kandidirajo v Mariboru in okolici. Vsak od njih je poudaril, za kaj se bo zavzemal.

Član poslanske skupine Levice Primož Siter je predstavil kandidatno listo Levice za Maribor in okolico za državnozborske volitve letošnjega leta. Ob tem je poudaril: “Letošnje volitve ne bodo samo volitve, ampak bodo v bistvu referendum. Ne bomo izbirali med strankami, ki bodo tvorile naslednjo vladno koalicijo, ampak bomo dejansko izbirali med družbeno ureditvijo, ki si jo želimo v naslednjem obdobju.” V Levici zato pripravljajo program, ki nosi tudi vsebine za družbeno predrugačenje. “Predrugačenje družbe, ki bo stala na solidarnosti, na tovarištvu, ki bo okoljsko in podnebno osveščena in ki bo v družbo na vseh ravneh prinašala več dialoga, več vključenosti,” je še povedal Siter. Predstavil je glavne točke programa, ki je sicer zapisan v knjigi Prihodnost za vse. Povedal pa je še, da imajo za tokratne volitve pripravljeno močno kandidatno listo.

Prvi kandidat, ki se je predstavil, je Borut Osonkar, ki kandidira v volilnem okraju 6. Poudaril je, da Levici ni moč očitati nobene afere. Glavna izhodišča, ki jih je izpostavil, pa se dotikajo demokracije in človekovih pravic. Povedal je, da je treba povečati participacijo ljudi, sam je sodeloval pri snovanju participatornega proračuna v Mariboru. Omenil je tudi skrito revščino in revščino, ki sta v Mariboru in ju ponazoril s primerom upokojenk in vdov, ki nimajo denarja in se zato ne družijo z drugimi. Poudaril je še, da ne gredo v parlament “služit za penzijo, ampak mesta ne bomo pozabili”. Dejal je še, da mora Maribor postati izzivalec Ljubljane in pilotno mesto več projektov, od stanovanjskih zadrug naprej.

Ramona Arnuš, ena od kandidatk Levice na parlamentarnih volitvah in koordinatorka lokalnega odbora Levice v Mariboru, je povedala, da se bo zavzemala za ohranjanje dobrin, ki se njej zdijo pomembne, za javno šolstvo, varovanje okolja. Želi si tudi več aktivnosti mladih. Vlado Šega, mestni svetnik MOM in kandidat Levice v mariborskem volilnem okolju 1, pa je dejal, da je predsednik v združenju svetov delavcev, kjer se bori za vsaj enakopravno vlogo, če ne že pomembnejšo vlogo nosilcev dela pred nosilci kapitala. Naslednja kandidatka, ki se je predstavila, je Tatjana Greif, ki je v volilni enoti Maribor 4. Dejala je, da si bo prizadevala za več zadev, med drugim za vrnitev kulture v osredje družbe in za ultimat človekovih pravic. Pa tudi za ozelenitev urbanih površin, proti trofejnemu športnemu lovu in za zaščito okolja.

Predstavil se je tudi Matic Komel, ki je kandidat  Levice v okraju Maribor 3. Absurdno mu je, da se v Sloveniji vrstijo afere in korupcijski postopki, pri tem pa nihče ne odgovarja. Prepričan je, da je pomembno, da se pri volitvah izbira ljudi. Urška Lipovž kandidira v okraju Maribor 2 in meni, da si je treba pravico do prihodnosti izboriti. Omenila je okoljsko krizo na eni strani in družbeno krizo na drugi strani. Pravi, da nas pelje sistem prav v te kataklizme. Želi prihodnost s pravico do stanovanj, do varne starosti, pravica do javnega zdravstva in tudi pravica do umetnosti. Na predstavitvi je bila tudi Lucija Golčer, kandidatka Levice v občini Slovenske Konjice. Omenila je, da pozna svoj kraj, kjer si želi, da bi se kultura vrnila v središče, rada bi tudi dobre kolesarske poti, prepričana je, da lahko pomaga svojemu kraju in okolici.

V vuzenici so dobili Center ponovne uporabe, jer bo mogoče v zameno za prostovoljni dar, dobiti vse od oblačil, obutve, hišnega tekstila do šolskih potrebščin in igrač.

Kot je sporočil na socialnih omrežjih sporočil župan občine Vuzenica Franjo Golob, je  Župnijska Karitas Vuzenica otvorila Center ponovne uporabe. Gre za “prijeten kotiček, kjer bo mogoče v zameno za prostovoljni dar, dobiti vse od oblačil, obutve, hišnega tekstila do šolskih potrebščin in igrač. S ponovno uporabo uporabnih predmetov lahko prispevamo k varovanju okolja in hkrati privarčujemo. Vabljeni, da jih obiščete, na Mladinski ulici 4 v Vuzenici. Sodelavkam Karitas pa želim veliko uspehov pri njihovem poslanstvu,” je zapisal v objavi na Facebooku.

Vir: FB

 

Vir: FB

 

Z današnjim odprtjem razstave Čez sedem let vse prav pride se v Mariboru začenja Teden eko mode, ki ga pripravljajo Mladi za podnebno pravičnost v sodelovanju s kulturnim centrom GT22. Z njim želijo opozoriti na okoljsko in družbeno nepravične modne prakse in številne negativne posledice teh.

“Naveličani smo življenja v svetu, v katerem se je skoraj nemogoče oblačiti etično in trajnostno; v svetu hitre mode, neskončnih trendov in v svetu, ki ne nastopa dovolj odločno proti okolju in ljudem škodljivim modnim praksam,” sporočajo organizatorji.

Na razstavi na temo (ne)ekološke mode v prostorih GT22 na mariborskem Glavnem trgu bo svoja dela razstavilo 12 avtoric in avtorjev.

Ob razstavi se bo zvrstilo več dogodkov. V petek in soboto bodo potekale delavnice kvačkanja, vezenja in recikliranja oblačil, vzporedno bo potekala tudi izmenjevalnica.

Za soboto pripravljajo še Trajnostni Pop-Up Shop, na katerem bodo svoje izdelke prodajale ustvarjalke ekoloških modnih izdelkov in prodajalci vintage oblačil.

Kot izpostavljajo Mladi za podnebno pravičnost, je tekstilna industrija med največjimi onesnaževalci Zemlje, “odgovornost za zmanjšanje izpustov, odpadkov in za končanje izkoriščanja delovne sile pa ne bi smela biti preložena izključno na kupca”.

Ob tem navajajo zaskrbljujoče podatke. Od leta 1975 se je svetovna proizvodnja tekstila na prebivalca povečala iz 5,9 na 13 kilogramov letno. V ZDA potrošnik kupi novo oblačilo na vsakih pet dni.

Kombinacija slabe kakovosti izdelkov in velike potrošnje je odgovorna za drastično povečanje tekstilnih odpadkov. Svetovno povprečje letnih tekstilnih odpadkov na prebivalca je 17,5 kilograma, zavzemajo pa dobro petino mešanih komunalnih odpadkov. Samo 20 odstotkov oblačil se zbere za ponovno uporabo ali reciklažo, v EU še manj – 18 odstotkov.

Ogromno je tudi neprodanih in neuporabljenih oblačil. Britanska znamka Burberry naj bi v obdobju petih let zažgala za 90 milijonov vrednosti neprodanih oblačil, medtem pa več kot 90 odstotkov delavcev v oblačilni industriji globalno nima nikakršne možnosti pogajanja glede svojih plač in delovnih pogojev.
Vir: STA

Socialno šibkejši prebivalci občine Maribor lahko od 1. marca zaprosijo za pomoč občine pri plačilu stroškov za energijo. Vlog je doslej nekaj sto, kar je manj od pričakovanj, po poročanju medijev verjetno tudi zaradi dokazil, ki jih je treba priložiti. Na občini pravijo, da brez tega ni mogoč ustrezen nadzor, prva izplačila pa pričakujejo kmalu.

Mestna občina Maribor je za t. i. program reševanja energetske revščine zagotovila 200.000 evrov proračunskih sredstev. Razdeljevanje je poverila Rdečemu križu Maribor in Nadškofijski karitas Maribor.

Rdeči križ je do sredine prejšnjega tedna prejel okoli 150 vlog, Nadškofijska karitas pa 120. Ob predstavitvi ukrepa so na občini ocenjevali, da bodo lahko tako pomagali okoli 4000 družinam.

Župan Saša Arsenovič je na vprašanje STA o učinkovitosti ukrepa odgovoril, da je mariborska občina prva v Sloveniji zagotovila takšno pomoč, nato pa so sledile še druge podobne pobude.

“Manjše število vlog od prvotno načrtovane ocene je verjetno posledica več možnih pomoči, ki so trenutno v veljavi za pomoč vsem v socialni stiski,” ocenjujejo na občini.

Energetski vavčer v višini od 30 do 90 evrov lahko pridobijo mariborska gospodinjstva, katerih prihodki ne presegajo 680,56 evra na posameznega člana. Oddati pa morajo popolno vlogo z vrsto dokazil, med drugim odločbo centra za socialno delo, plačilno listo in kopijo potrdila z davčno številko.

“Zanesljivo je tudi na račun pridobivanja dokazil vlog manj,” je za časnik Večer nedavno povedal sekretar mariborskega Rdečega križa Metod Dolinšek.

Podžupanja Alenka Iskra pojasnjuje, da brez tega ne gre. “Obrazci, ki jih morajo izpolniti prosilci, so nujno potrebni, sicer ne bi mogli imeti nadzora. Zahtevan je minimum minimuma, da bi bilo čim bolj enostavno. A brez tega bi lahko prišlo do zlorab,” je povedala.

Po njenih besedah so prve vloge že v obdelavi in kmalu bodo izvedena tudi prva izplačila.

“Vesel bom, če bo čim več tega denarja prišlo do tistih, ki so te pomoči potrebni. Če bo treba pot olajšati, bomo to naredili, ker denar je namenjen meščanom in verjamem, da bo prišel tja, kamor mora,” je dodal župan Arsenovič.

Izredne razmere na trgu energentov se nadaljujejo tudi v letu 2022 in težko pričakovane umiritve le-teh žal še ni za pričakovati.

“Vse bolj odvisni od strateških odločitev na ravni države in drugih akterjev na svetovnem energetskem trgu, tudi v Plinarni Maribor ne moremo več zagotavljati dobave zemeljskega plina po trenutno veljavnih cenah. Zato napovedujemo in vas obveščamo, da bomo s 1. 5. 2022 spremenili cenika zemeljskega plina za obstoječe in nove gospodinjske in male poslovne odjemalce,” so sporočili iz Plinarne Maribor.

“Upamo, da vas bomo lahko v bližnji prihodnosti obvestili o spremembi cene, ki bo nakazovala umirjanje razmer na trgu zemeljskega plina in vas v želji po nadaljnjem sodelovanju prosimo za razumevanje,” so še zapisali v Plinarni Maribor.

foto: street view

UKC Maribor je danes, 30. 3. 2022, za 76 zaposlenih, ki so se upokojili v letu 2021, pripravil sprejem.

Navzoče sta nagovorila direktor UKC Maribor, prof. dr. Anton Crnjac, dr. med. ter strokovna direktorica prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., ki sta se jim zahvalila za delovni prispevek in jim zaželela obilo zdravja.

Več v posnetku spodaj.

Policisti Policijske postaje Maribor I so 28. 3. 2022 v jutranjih urah odvzeli prostost 34-letnemu moškemu iz Maribora, za katerega obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je izvršil tri kazniva dejanja ropov.

Sumijo ga ropa trafike v trgovskem centru na Ulici Vita Kraigherja 5 v Mariboru, ki je bil storjen 24. 2. 2022, v popoldanskem času, kjer je pri dejanju odtujil 4.700 evrov; ropa trafike v trgovskem centru na Ulici Vita Kraigherja 5 v Mariboru, ki je bil storjen 8. 3. 2022, v dopoldanskem času, kjer je odtujil 6.840 evrov; in ropa v lekarni na Partizanski cesti v Mariboru, ki je bil izvršen 23. 3. 2022, v popoldanskem času, kjer je odtujil več različnih tablet in manjšo vsoto denarja ter si s tem pridobil za 740 evrov premoženjske koristi.

Vsa tri dejanja je osumljenec izvršil na identičen način, in sicer je zamaskiran in s sončnimi očali vstopil v prostore navedenih prodajaln ter z nožem zagrozil zaposlenim ter od njih zahteval denar, ki so mu ga zaposlene morale dati v vrečko, nato je kraj zapustil.

Z zbiranjem obvestil in zagotovitvijo materialnih dokazov je policistom uspelo potrditi, da je osumljenec zaenkrat utemeljeno in nedvomno osumljen storitve kaznivih dejanj, storjenih 24. 2. 2022 in 23. 3. 2022. Zaradi tega so ga policisti 29. 3. 2022 v večernih urah s kazensko ovadbo privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ki je zoper njega odredil sodno pridržanje.

Glede ropa, storjenega 8. 3. 2022, pa še vedno poteka intenzivna kriminalistična preiskava, v kateri policisti zbirajo dokaze in analizirajo zavarovane sledi.

Senat Univerze v Mariboru je na torkovi seji sprejel pobudo za novo kategorijo nagrade za študente, in sicer listino za prispevek k inovacijski dejavnosti. Senatorji so se med drugim tudi seznanili s poročilom o izvedenih izobraževanjih, poimenovanih Izpopolni UM, za preteklo leto, so danes sporočili z univerze.

Univerza organizira omenjena izobraževanja od leta 2015. Poudarek je na usposabljanju visokošolskih učiteljev, vse več pa je zanimanja tudi med doktorskimi študenti in podpornimi strokovnimi službami.

Izobraževanja izvajajo izkušeni visokošolski učitelji in sodelavci univerze, pa tudi strokovnjaki iz drugih organizacij v Sloveniji in tujini, ki imajo izkušnje in strokovna znanja. Z vsakim letom raste število udeležencev; lani jih je bilo skoraj 3500, sodelovalo pa je 96 različnih izvajalcev.

Rektor Zdravko Kačič je člane senata uvodoma seznanil o tekočih aktivnostih vodstva, kjer je izpostavil pomemben premik v drugo fazo projekta Teaming, v okviru katerega se odpirajo priložnosti ustanovitve raziskovalnega inštituta. Poudaril je še prizadevanje univerze v reševanju begunske krize, kjer iščejo rešitve tako za študente kot raziskovalce in visokošolske učitelje.

Na področju novih študijskih vsebin so se senatorji seznanili z vlogo za akreditacijo novega študijskega programa za izpopolnjevanje Koordinator informacijskih dejavnosti Fakultete za naravoslovje in matematiko. Vsebina študijskega programa po navedbah univerze celovito naslavlja različne vidike digitalnega izobraževanja v šoli.

Senat je prav tako podal predhodno soglasje k začetku priprave novega študijskega programa 3. stopnje Anglistične študije Filozofske fakultete.

Senatorji so v skladu s smernicami Evropske komisije podali soglasje k pripravi predloga obveznega usposabljanja s področja visokošolske didaktike za asistente začetnike za delo s študenti z različnimi prilagoditvami. “Pogoj za uspešno inkluzijo študentov je tudi pripravljenost pedagoškega kadra na poučevanje in sprejemanje študentov s posebnimi potrebami, zato je še toliko bolj pomembno, da se primerno izobrazijo tudi na tem področju,” izpostavljajo na univerzi.

Senat je ob koncu sprejel študijski koledar za prihodnje študijsko leto, potrdil doktorske teme in podal soglasja za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev ter sodelavcev.

vir: sta

“Gremo v tako rekoč brezplačno uporabo koles MBajk, informativna točka je na Glavnem trgu. Upam, da se vas bo čim več vključilo v ta sistem souporabe koles. Veliki napori, tri leta pogajanja, ampak sedaj je sistem tukaj. Začnemo z 22 postajami, upam, da jih bo do konca mandata 27 in spomladi proti 32,” je na včerajšnji kavi z novinarji dejal župan MO Maribor Saša Arsenović.

Prvih 60 minut brezplačnih

V kolikor se odločite za letno naročnino, ki znaša 3€, imate v tem neomejeno število izposoj. Vse, kar morate narediti je, da se registrirate. Ena izposoja kolesa lahko traja največ 24 ur. Prvih 60 minut vsakokratne uporabe je brezplačnih, po prvi uri pa se uporaba zaračunava. Dodatnih 60 minut stane 1 €, za drugo dodatno uro 2 € in za vsako naslednjo dodatno uro 4 €.

Po besedah župana bodo obseg sistema postopno širili, pri tem pa računajo tudi na donatorska sredstva. Prav tako bi radi v prihodnje nadgradili obstoječo kartico za vožnjo z mestnimi avtobusi v t.i. mestno kartico, ki jo bo po zgledu ljubljanske Urbane možno uporabljati za različne namene, tudi izposojo koles. Europlakat se je z omenjeno pogodbo še zavezal, da bo postavil 50 novih nadstrešnic avtobusnih postajališč.

Januarja so z  direktorjem podjetja Europlakat Markom Kolblom podpisali koncesijsko pogodbo za 15 let. Vrednost pogodbe na letni ravni znaša 200.000 evrov, finančno pa se pokriva iz naslova oglaševanja na obstoječih oglasnih površinah. Občina je morala poskrbeti za električne priključke in ostala gradbena dela, kar je ocenjeno na okoli 150.000 evrov. Prva dela so se začela februarja.

Vzporedno občina po besedah župana odpravlja arhitektonske ovire in gradi kolesarske steze, načrtuje pa tudi smotrnejše ureditve motornega prometa. Tako bo t.i. železniški trikotnik postal multimodalno prometno vozlišče, Trg revolucije bo glavno vozlišče mestnega avtobusnega prometa, načrtujejo pa tudi nakup dveh manjših avtobusov, ki bosta stalno krožila med kliničnim centrom, glavno avtobusno postajo in nakupovalnim središčem Europark.

Več informacij najdete TUKAJ.

Sindikat voznikov avtobusov Slovenije po nedavnem imenovanju novega direktorja mariborskega javnega podjetja Marprom, ki zagotavlja mestni potniški promet v štajerski prestolnici, od mariborske občine kot ustanovitelja zaradi “nehigieničnosti zadnjih potez nadzornega sveta” pričakuje, da takoj preveri zakonitost delovanja nadzornikov.

Kot poudarjajo v sindikatu, ki je v Marpromu kot reprezentativni sindikat prisoten od leta 2018, že od začetka sodelovanja s tam zaposlenimi pričakujejo dostojno plačilo za opravljeno delo, varno in zdravo delovno okolje ter spoštovanje osnovnega človekovega dostojanstva.

“Mnenja smo namreč, da je vsak zaposleni največje bogastvo vsakega delodajalca in njegova najboljša naložba, kar mora delodajalec vsakodnevno potrjevati z dejanji, še posebej v tistih dejavnostih, kjer zaposleni delo opravljajo 24 ur na dan in 365 dni na leto v korist davkoplačevalcev,” pravijo v sindikatu.

Ob tem lastnikom leta 2011 ustanovljenega javnega podjetja sporočajo, da mora biti tudi v prihodnosti cilj, da Marprom ne ostane samo kakovosten in zanesljiv izvajalec mestnega potniškega prometa v Mariboru, ampak tudi da vsem zaposlenim skozi kakovostna delovna mesta omogoča dostojno plačilo za opravljeno delo in urejene delovne pogoje.

Opozarjali na združevanje šestih javnih podjetij

V omenjenem sindikatu so že ob ustanovitvi Javnega holdinga Maribor (JHM) leta 2020 opozarjali, da je združevanje šestih javnih podjetij, ki skrbijo za kakovost življenja občanov, s ciljem zmanjševanja stroškov za opravljene storitve, popolnoma napačno in nevarno, še posebej če jih argumentirajo tudi skozi optimizacijo stroškov dela.

“Še več, že takrat smo, oplemeniteni z izkušnjami iz preteklosti, prav tako opozarjali, da mora biti holding dodana vrednost za vsakega od javnih podjetij, ki se bodo združevala pod njegovim imenom, in ne zgolj projekt, ki ga je potrebno izpeljati za vsako ceno,” dodajajo v sindikatu.

Kot zdaj ugotavljajo, v podjetju voznega parka ne posodabljajo več z zadostno količino novih vozil, prav tako plačilo za opravljeno delo ni več odraz zahtevnosti dela. Zaposleni se po njihovem opažanju soočajo z vse večjimi stiskami, ki se kažejo v povečanem nezadovoljstvu.

Dolivanje olja na ogenj je bila po mnenju sindikata popolnoma solistična poteza nadzornega sveta javnega podjetja, ko so mimo volje zaposlenih imenovali na mesto direktorja nekoga, ki ga čakajo pomembne naloge tako na področju javnega potniška prometa kot tudi konsolidacije dejavnosti in doseganja sinergij znotraj holdinga, a naj ne bi imel izkušenj v tako specifični dejavnosti, kot je prevoz potnikov v mestnem potniškem prometu.

Ker ne pristajajo na to, da bi bila ogrožena kakovostna delovna mesta, ki jih financirajo davkoplačevalci, in s tem tudi možnost kakovostnega javnega mestnega prometa za občane Maribora, od ustanovitelja pričakujejo, da takoj zagotovi finančna sredstva tako za dostojno plačilo vseh v podjetju ter za posodobitev voznega parka.

Prav tako od ustanovitelja pričakujejo, da zaradi “nehigieničnosti zadnjih potez nadzornega sveta” takoj preveri zakonitost njegovega delovanja v zadnjem obdobju.

Mariborski župan Saša Arsenovič je v odzivu na omenjeno pismo dejal, da sam v ravnanju nadzornikov ne vidi nič nehigieničnega, saj nenazadnje dosedanji direktor Bernard Majhenič s svojega položaja ni bil razrešen, pač pa mu je potekel mandat in ni bil ponovno imenovan.

“V korporativnem svetu je to povsem nekaj normalnega. Z imenovanjem novega direktorja Šmigoca, ki je zelo dobro zastavil delo že na mestnih nepremičninah in je tudi vajen dela v velikih kolektivih, se lahko zaposleni počutijo povsem varne,” je dejal Arsenovič in zagotovil, da bodo tudi v prihodnje vlagali tako v zaposlene kot tudi v vozni park in celovito mobilnost mesta.

Novi direktor Matej Pavlič

Nadzorni svet Marproma, ki ga vodi Matej Pavlič, je prejšnji teden za novega direktorja podjetja, ki upravlja mestni avtobusni promet, pa tudi žičnice in smučišča na Pohorju, imenoval Ranka Šmigoca. Ta bo štiriletni mandat začel v petek, ko poteče mandat dosedanjemu direktorju Bernardu Majheniču.

Slednji je vodil Marprom devet let in se je po poročanju medijev prijavil na objavljeni javni razpis za direktorja, a nadzorni svet na prejšnji seji ni izbral nobenega od prijavljenih kandidatov.

vir: sta

V Veliki predavalnici Alma Mater Europea, se bo odvilo predavanje: Ukrajina v primežu med Evropejci in Sovjeti.

O tem, zakaj je Ukrajina ena največjih lepljenk med evropskimi državami? Zakaj je za ruskega voditelja Putina obenem predmet poželenja in intenzivnega besa? O tem in še več s poznavalcem ukrajinskih razmer, političnim analitikom, dr. Alešem Mavrom, ki se sicer ukvarja z antiko, a se je v evropski vzhod zaljubil že kot otrok. Vprašanjem zgodovine in sedanjosti postsovjetskega prostora, zlasti Ukrajine in Belorusije, pa se posveča že dobrih petnajst let.

Pridružite se v četrtek, 31. marca, ob 17. uri, v Veliki predavalnici Alma Mater Europaea – ECM (Slovenska ulica 17, Maribor), kjer bodo pokazali, da sta zgodovinski izkušnji Ukrajincev in Slovencev bližji, kot se zdi.

Predavanje boste lahko spremljali tudi ONLINE. Prijavite se na TUKAJ.

Ob prijavi prejmete na vaš e-poštni naslov individualni link za dostop do on-line spremljanja srečanja.

Študentski domovi Univerze v Mariboru so podprli projekt študentke Tine Knupleš Študentski becikl. Študentje si namreč lahko po novem izposodijo kolo, ko se odpravijo po opravkih in ga naslednji dan vrnejo.

Projekt Študentski becikl je nastal pod okriljem Lokalnega sklada za mlade z idejami – Banka idej 2021, ki ga je za namen financiranja projektov mladih razvil MKC Maribor. Projekt je s prostovoljnim delom podprla tudi Mariborska kolesarska mreža, na razpis pa ga je prijavila stanovalka Študentskih domov Univerze v Mariboru Tina Knupleš.

Študentski domovi Maribor spodbujajo stanovalke in stanovalce, da za svoje prevozno sredstvo uporabljajo predvsem kolesa. V vsakem naselju so poskrbeli za zunanje pokrite kolesarnice in tudi notranje kolesarnice. Vsako leto nekaj zapuščenih koles donirajo Mestni kolesarski mreži. V letu 2021 pa je nekaj doniranih koles prišlo nazaj z novim poslanstvom. Kot brezplačno prevozno sredstvo bodo služili vsem njihovim stanovalkam in stanovalcem, ki kolesa nimajo, a ga potrebujejo. Kolesa so posebej označena z nalepko. Shranjena so v kolesarnicah v naseljih Gosposvetska (kolesarnice v Domu 4) in Tyrševa (kolesarnica v Domu 3). Ključ za posamezno kolo lahko prevzamejo stanovalci v recepciji.

Evropski projekt PERSIST je bil razvit za izboljšanje zdravstvenih izidov, kakovosti življenja in spodbujanja zmanjšanja stresa. Projekt se osredotoča na bolnike, ki so preživeli raka dojke in raka debelega črevesa in danke.

Ti vrsti raka sta bili izbrani zaradi sorazmerno visoke pojavnosti in stopnje preživetja, kar pomeni relativno veliko preživelih prebivalcev, katerih spremljanje je mogoče izboljšati.

Na podlagi obdelave velikih podatkov in uporabe umetne inteligence se v okviru projekta razvija inovativen koncept spremljanja in podpore bolnikom po zdravljenju za rakom s pomočjo pametnih rešitev.

Namen inovacije je doseči izboljšanje kakovosti življenja po zdravljenju za bolnike in izgraditi platformo za podporo zdravnikom pri diagnosticiranju in sprejemanju odločitev v vsakodnevni praksi, ki bo doprinesla k optimizaciji odločanja in izidov zdravljenja.

V UKC Maribor in še treh evropskih bolnišnicah se izvaja pilotni projekt spremljanja bolnikov, ozdravljenih za rakom dojke in debelega črevesa, ki bo validiral učinkovitost oblikovanega inovativnega modela in njegov vpliv na kakovost življenja bolnikov po zdravljenju

Podrobnosti spodaj.

Na sedežu lokalnega odbora SDS so minuli konec tedna predstavili mariborske kandidate za državnozborske volitve, v mariborskih okrajih 7. volilne enote.

Kandidati, ki bodo kandidirali v okrajih 7. volilne enote so: Dejan Kaloh, Bernarda Mandres, Luka Simonič, Ivan Celcer, Barbara Klajderič, Miran Ulbin in Kaja Medved.

Kaj so povedali in za kaj se bodo zavzemali, če bodo izvoljeni, si oglejte v videu: