Letošnja zimska sezona na Pohorju v izvedbi podjetja Marprom se bo zaključila 31. marca 2022, to je na 112. smučarski dan.

Pred tem bo to soboto in nedeljo, 26.–27. marca, na Arehu znova obratovala tudi sedežnica Pisker, nato pa bodo od ponedeljka do četrtka, 28.–31. marca, v pogonu vlečnice Cojzarica, Ruška in Areh. V četrtek, ko bo zadnji smučarski dan, bo smuka na Arehu mogoča od 8. do 14. ure, dnevne smučarske vozovnice pa bodo omenjenega dne naprodaj po promocijski ceni 1 evro/osebo.

Krožna kabinska žičnica na Mariborskem Pohorju bo zadnji vikend v letošnji smučarski sezoni obratovala po voznem redu vsako polno uro, z Bellevueja na Areh pa bo vozil en smučarski avtobus, in sicer po voznem redu, ki velja ob delavnikih.

Po koncu zimske sezone bodo na krožni kabinski žičnici aprila prišla na vrsto redna spomladanska vzdrževalna dela; načrtovana so v terminu 4.–20. april vse ponedeljke (z izjemo velikonočnega), torke in srede, ko prevoz z gondolo posledično ne bo mogoč.

Pri nadgradnji železniške proge Maribor – Šentilj je med izvajanjem gradbenih del prišlo do večje poškodbe cestišča na Šentiljski cesti (št. 107), zato je cesta na tem odseku popolnoma zaprta.

Izvajalec del je že pristopil k opravljanju posledic poškodovanega dela ceste, ki se bo pričela takoj po opravljenih predhodnih varnostnih pregledih.

V času sanacije bo promet potekal po obvozih, ki so ustrezno urejeni in označeni.

slika je simbolična

MO Maribor je lansko pomlad pridobila državna sredstva za obnovo treh kulturnih spomenikov v mestu, in sicer Čeligijevega stolpa, Sinagoge in mariborskega gradu.

Z obnovo Čeligijevega stolpa in Sinagoge bo MO Maribor zaključila v kratkem, v tem tednu pa so se začela dela na dotrajanem vzhodnem pročelju mariborskega gradu, medtem ko je bila statična sanacija stabilnosti stropne konstrukcije nad Viteško dvorano že izvedena.

Iz državnega proračuna je MO Maribor maja 2021 na podlagi Javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju nepremične kulturne dediščine, ki jih v letih 2021-2022 sofinancira RS prejela sredstva v višini 376 000 evrov za obnovo treh pomembnih kulturnih spomenikov, in sicer: Čeligijevega stolpa, sanacijo Sinagoge in statično sanacijo Viteške dvorane z obnovo vzhodnega pročelja mariborskega gradu, so zapisali v sporočilu za javnost.

Pročelje na vzhodni strani gradu bomo obnovili tako, da bomo ohranili prvobitnost spomeniško varovanega objekta

Dela bodo zajemala sanacijo temeljnih delov vkopanih zidov in vseh vidnih delov. S statično sanacijo dotrajane stropne konstrukcije nad Viteško dvorano pa smo v lanskem letu preprečili nastanek nadaljnjih poškodb na štukaturah in poslikavah na stropu. Zagotovili smo stabilnost in protipotresno varnost stropne konstrukcije, v kasnejši fazi pa bomo lahko pristopili tudi k obnovi samih poslikav in štukatur.

Izvajalec del je podjetje MATA TIM, d.o.o., ki bo sanacijo pročelja (področje podzidka do prvega venca, nad podstavkom, oboke in napušč) in sanacijo temeljnih ter vkopanih zidov izvedel v roku treh mesecev. Vrednost sanacije znaša 97 000 evrov, od tega je 43 000 evrov sofinanciranih s strani zgoraj imenovanega razpisa.

Za sanacijo vlage v spomeniku državnega pomena Sinagoga Maribor je bo občina prejela 111.555 evrov, za sanacijo Čeligijevega stolpa pa 141 000 evrov. Oba projekta bosta zaključena v mesecu aprilu.

V Mariboru se danes začenja letošnja edicija Festivala sprehodov, ki ga s ciljem odkrivanja manj znanih kotičkov mesta in okolice prireja Rajzefiber, program društva Hiša!. Do 2. aprila je predvidenih 45 različnih tematskih sprehodov, od odkrivanja rovov pod gričem Piramida in srednjeveškega Maribora do iskanja zlata v Dravi.

“Letos se nam je po dveh letih odpovedi in prestavljanja na jesenski termin končno uspelo vrniti na ta spomladanski termin, ki se nam zdi primernejši za naš festival,” je za STA povedal programski vodja festivala Vid Kmetič.

Kot je dejal, so ponovno pripravili pisano paleto sprehodov in zanimivih tem, večere pa bodo tradicionalno namenili Sprehajanju misli oziroma pogovorom o temah, ki zadevajo mesto, njegovo zgodovino in dediščino ter možnosti predstavitve njegovih danosti.

Dogajanje se bo začelo z današnjo okroglo mizo na temo griča Piramida, na katerem se je pričela pisati mestna zgodovina in za katerega se še vedno zdi, da predstavlja neizkoriščen turistični potencial mesta. Takšno razpravo so v Rajzefibru gostili že leta 2019, tokratno snidenje pa razumejo kot priložnost, da se preveri, kako daleč so načrti, predstavljeni pred tremi leti.

Enega od dnevov festivala bodo po novem namenili šolam ter sprehodom, ki so jih te pripravili

“Ideja je, da bi to preraslo v poseben festival sprehodov. Na šolah nastaja toliko dobrih raziskovalnih in seminarskih nalog in res bi bilo škoda, če jih šolarji ne bi predstavili tudi širše,” je pojasnil Kmetič.

Večina sprehodov, ki jih ponujajo na letošnjem festivalu, je vsebinsko novih. “Na Festivalu sprehodov se že od vsega začetka trudimo predstaviti Maribor na malo drugačen način, na način, ki ga večina Mariborčanov in Mariborčank niti ne pozna. Zato pozovemo meščane, da pripravijo svoje zgodbe in sprehode in jih predstavijo drugim. Na ta način Mariborčani izvedo od Mariborčanov dosti novih stvari o Mariboru,” je dodal.

Še vedno je obvezna predhodna prijava na posamezen sprehod, saj je število udeležencev ponekod omejeno. Ob prijavi bodo udeleženci izvedeli, kje je začetno mesto sprehoda.

Zaključen je 32. regijski Otroški parlament, ki se ga je udeležilo 66 delegatov iz 34 osnovnih šol iz Maribora in okolice. Vodila sta ga nekdanja parlamentarca Nomi Hrast in Anej M. Irgolič, delo v skupinah so poleg njiju moderirale še Maja Marinček Kanop, Dominika Marčič Renčelj in Monja Urbič.

Parlament je slikovito pozdravila članica Predsedstva ZPM Maribor, ga. Majda Struc, ki se je spomnila tudi, kako je potekal prvi Otroški parlament pred 32-imi leti. Na drugem plenarnem delu zasedanja se je mladim parlamentarkam in parlamentarcem pridružila podžupanja Mestne občine Maribor, ga. Alenka Iskra. Prisluhnila je njihovim zaključkom dela v skupinah in jih povabila, da predloge predstavijo na eni od sej mestnega sveta Mestne občine Maribor.

Dvanajst delegatov, ki so bili izvoljeni na regijskem Otroškem parlamentu, bo mariborsko regijo zastopalo 11. aprila 2022, v Državnem zboru v Ljubljani, na 32. NACIONALNEM OTROŠKEM PARLAMENTU®.

To so: Vera Vasić, Veronika Batagelj, Zala Silič, Ela Ekert, Aisha Blakaj, Ana Klobasa Miteva, Andraž Ovčar, Tara Mori, Ema Zorko, Rene Brodnjak, Erik Pipuš in Marja Bučar.

Nekaj večjih in tudi manjših štajerskih vinarjev ter tamkajšnje strokovne ustanove so se minuli konec tedna povezali v Združenje Vinorodna Štajerska, saj želijo v prihodnje na ta način regijo kot vrhunsko vinorodno rastišče z bogato vinsko kulturo predstavljati pod skupnim imenom Vinorodna Štajerska.

Kot so pojasnili je novinarski konferenci na univerzitetnem posestvu Meranovo povedal predsednik združenja Božidar Grabovac, jim je povezovanje uspelo formalizirati po številnih podobnih poskusih v preteklosti. Na sredini ustanovni skupščini v Jeruzalemu so tako potrdili statut, osnovna programska izhodišča ter izbrali vodstvo za zdaj v Ormožu registriranega združenja.

“Želja po skupni promociji štajerskih vin je tlela že nekaj let, zadali pa smo si tri osnovne cilje. Želimo dvigniti prepoznavnost in ugled vin našega vinorodnega okoliša tako doma kot v tujini, se s tem uvrstiti na svetovni vinski zemljevid najboljših vinorodnih regij ter izboljšati prepoznavnost okoliša kot vinske destinacije s kakovostno turistično ponudbo,” je pojasnil Grabovac.

V projekt sta se vključila tudi oba kmetijsko-gozdarska zavoda iz Maribora in Ptuja ter mariborska kmetijska fakulteta, po besedah direktorja ptujskega zavoda Andreja Reberniška pa gre za zgodovinski korak po skoraj petletnih pogovorih z vinarji. Zgodbe so se lotili na podoben način kot v nekaterih drugih vinsko razvitih državah, tudi v sosednji Avstriji.

Kot je dodal, so štajerska vina v zadnjem desetletju naredila velik napredek v kakovosti in prepoznavnosti lastnega sloga, ki se izražajo v izraziti svežini, sadnosti, prijetnosti v polnem okusu ter eleganci. “To nam priznavajo številni enologi, ne samo slovenski, tudi tisti iz tujine, nenazadnje pa narašča tudi povpraševanje po teh vinih,” je dodal Rebernišek.

Vinorodna dežela Štajerska po zadnjih podatkih iz registra pridelovalcev grozdja in vina obsega 5493 hektarjev vinogradov, kar pomeni 70 odstotkov vseh slovenskih vinogradniških površin, v register pa je vpisanih 9379 pridelovalcev, kar predstavlja dobro tretjino vseh v Sloveniji.

K povezovanju so povabili vse vinarje, ne glede na njihovo velikost, po besedah Reberniška pa je pri tem najbolj pomembno, da sledijo slogu tukajšnjih vin ter imajo izdelano celostno grafično podobo. Kot je dejal so za zdaj zaznali interes vsaj 95 vinarjev, v register takih, ki razpolagajo z več kot petimi, pa je 146 vinogradnikov. Predvsem si sodelovanja in enotnega nastopa po dosedanjih odzivih želijo mladi vinarji.

Predstavnik mariborske kmetijske fakultete Stanislav Vršič pa je vesel predvsem, da je pobuda za povezovanje prišla od pridelovalcev grozdja, ki so pripravljeni zagon združenja tudi sami financirati. Sicer pa je po njegovih besedah potrebno samozavest vinarjev v regiji dvigniti na še višjo raven.

“Zakaj bi se z našimi sauvignoni primerjali s Francijo ali Novo Zelandijo, če pa bi se lahko oni primerjali z nami. To nam mora biti cilj in kot sem razbral iz razprav vinarjev ob ustanavljanju združenja, je ta cilj postavljen,” je dejal Vršič, a dodal, da je samo od vinogradnikov odvisno, ali bo pobuda za sodelovanje trajna, pa tudi, da se morajo zavedati, da si hitrih rezultatov ni mogoče obetati.

Med ustanovnimi člani združenja je za zdaj 15 vinarjev, vsi ostali, ki so že izkazali interes, pa imajo za priključitev leto dni časa. Pristopnina znaša 50 evrov na hektar oziroma največ 500 evrov na letni ravni, za večje kleti pa je lestvica prilagojena glede na količino vina v kleti. Program po Reberniškovih besedah finančno še ni povsem ovrednoten, a računajo na vsaj 100.000 evrov letno, pri čemer bodo več kot polovico zbrali s prispevki članov.

Med tistimi, ki so pristopili k projektu, je tudi Ptujska klet, direktor Tine Kek pa je povedal, da je povezovanje zelo dobrodošlo in zaželeno tudi za njih, saj se že nekaj let soočajo s tem, da se uspeva povezovati primorskim vinarjem, ki delajo na promociji, dvigu kakovosti in cenovni politiki. To je prava smer in štajerski vinarji so si po njegovih besedah morali priznati, da zadnja leta ni vse teklo s podobno dinamiko, zato je ustanovitev združenja prvi korak k temu.
Vir: STA

V sklopu izvajanja poostrenih aktivnosti za zagotavljanje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil »Na cesti nisi nepremagljiv. Si najbolj ranljiv.«, ki na območju vse države potekajo še do 20. 3. 2022, bomo na območju Policijske uprave Maribor, v nedeljo, 20. 3. 2022, v času med 12. in 19. uro, izvedli poostren nadzor cestnega prometa.

Poudarek bo na ugotavljanju kršitev voznikov enoslednih motornih vozil na cestnih odsekih, kjer je problematika te vrste udeležencev največja (ceste v naseljih, regionalne in glavne ceste). Prav tako bodo v poostrenem nadzoru poudarek namenili tudi ugotavljanju kršitev voznikov lahkih motornih vozil, so sporočili iz mariborske občine.