Portal Moje finance poroča, da je podražitev dizla na mediteranskih trgih še izrazitejša od sicer visoke rasti cen nafte. Jutri, 8. marca, je zato pričakovati skok maloprodajnih cen goriv.

To je očitno na bencinske servise predramilo marsikaterega voznika jeklenega konjička. Namreč pred več bencinskimi servisi v Mariboru smo danes lahko videli dolgo kolono čakajočih.

Zmanjkalo goriva?

Zaradi napovedanih podražitev nafte, domnevno za 15 centov, so se očitno vozniki danes množično odpravili napolnit rezervoarje, Štajerski tednik navaja, da naj bi na eni izmed črpalk v Slovenski Bistrici že zmanjkalo dizelskega goriva.

Direkcija za infrastrukturo v prihodnjih letih načrtuje nadgradnjo regionalne železniške proge Maribor-Prevalje, imenovane tudi koroška proga. Na tej progi zadnja leta med drugim opažajo večje povpraševanje po vlakih, ki omogočajo tudi prevoz koles. Rast povpraševanja je posledica vzpostavljanja Dravske kolesarske poti.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je ob nedavnem začetku gradnje kolesarske poti skozi Hudo luknjo, ki bo šaleške kolesarske poti povezala s koroškimi, tudi z Dravsko kolesarsko potjo, napovedal večje naložbe v železniško progo od Maribora proti Koroški.

Ob tem je poudaril, da je železniška proga po Dravski dolini zagotovo tudi priložnost za turizem, zato zadnjih nekaj let po progi ob poletnih vikendih vozijo t.i. kolesarski vlaki.

Z označitvijo Dravske kolesarske poti, ki v Slovenijo iz Avstrije vstopi pri Dravogradu in se nato nadaljuje vse do Hrvaške in še dlje, je bilo zaznano večje povpraševanje po vlakih, ki omogočajo prevoz koles, ugotavljajo na direkciji za infrastrukturo.

“Ker menimo, da se ena in druga oblika trajnostne mobilnosti dopolnjujeta, bomo ob trenutnih ukrepih, to je zagotavljanju dodatnih garnitur za prevoz koles, pristopili tudi k nadgradnji železniške proge,” so za STA navedli na direkciji.

V zvezi z razvojem kolesarskega turizma so v zadnjih letih zagotovili dodatne garniture za prevoz koles med tednom, organiziran pa je bil tudi poletni kolesarski vlak, ki vozi ob sobotah in praznikih. Letos so poletni kolesarski vlaki predvideni med 30. aprilom in 27. avgustom.

Poleg tega je letos predvidena postavitev kartomatov tudi na koroški progi, in sicer na postajah Tabor v Mariboru ter v Rušah, Vuzenici in Dravogradu. Letos in prihodnje leto bodo urejene še kolesarnice, skupaj z ureditvijo dostopnih poti, so napovedali pri direkciji.

Sicer pa je v prihodnjih letih v več fazah predvidena tudi nadgradnja same železniške proge med Mariborom in Prevaljami. Trenutno je v teku javno naročilo za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbeni načrt za nadgradnjo odseka Maribor-Ruše in nadgradnjo železniške infrastrukture na območju železniškega trikotnika v Mariboru.

Rok za oddajo ponudb je 14. marec. Izdelava investicijske in projektne dokumentacije je predvidena do leta 2023, izvedba del pa v letih od 2023 do 2027, napovedujejo na direkciji.

V okviru prve faze nadgradnje železniške proge Maribor-Prevalje so predvideni ureditev železniškega trikotnika Maribor Tezno-Maribor Studenci, nadgradnja in elektrifikacija železniške proge ter nadgradnja obstoječih postaj in postajališč na odseku Maribor-Ruše.

Predvidena je tudi nadgradnja obstoječih postaj in postajališč na odseku Ruše-Prevalje, ureditev nivojskih prehodov cest z železnico na celotni trasi in ureditev signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav na celotni trasi, so še navedli na direkciji za infrastrukturo.

vir:sta

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da so se na žalost soočili z vanaliziranjem kipa generala Rudolfa Maistra.

“Po tem, ko je bil pred kratkim že vandaliziran kip Josipa Jurčič na drugi strani trga, ni bilo prizaneseno niti kipu generala Rudolfa Maistra,” zapišejo na družbenem omrežju mariborske občine.

Ostro obsojajo takšno dejanje

“Vzdrževalci MO Maribor so tokrat lahko sami sanirali vandaliziran kip, vendar žal ne gre za osamljeno, enkratno dejanje. Vandaliziranje ostro obsojamo, saj gre za nespoštovanje kulturne dediščine in uničevanje tuje lastnine,” še sporočajo iz MO Maribor.

Zanimanje za vpis v mednarodno šolo, ki jo nameravajo jeseni vzpostaviti v Mariboru, je zadovoljivo. “V Mestni občini Maribor smo glede na trenutno prejete vloge za učence in prijave za učitelje zadovoljni z vpisom in izkazanim interesom,” so danes za STA povedali na občini. Informativne prijave so zbirali do 1. marca.

Točnega števila prejetih vlog zaenkrat ne razkrivajo. “Smo v fazi pregledovanja prejetih vlog in preverjanja ustreznosti. Ob temu pa poudarjamo, da kljub zaključenemu vpisu še sprejemamo vloge zainteresiranih staršev in potencialnih učiteljev, še vedno tudi potekajo pogovori in usklajevanja s starši, ki se zanimajo za vpis,” pravijo na občini.

Izobraževanje v angleškem jeziku po mednarodnem programu International Baccalaureate (IB) bodo izvajali za otroke od 3. do 19. leta starosti na Osnovni šoli Leona Štuklja in II. gimnaziji Maribor. Ciljajo predvsem na otroke tujih gospodarskih, diplomatskih in drugih predstavnikov različnih organizacij ter otroke slovenskih državljanov, ki bivajo ali bodo prebivali v tujini.

Po besedah podžupanje Alenke Iskra je Mestna občina Maribor poskrbela za vse potrebno za zagon šole, ima pa tudi soglasje za državno sofinanciranje programa.

“Naš naslednji pomemben korak je sestanek na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport naslednji teden, kjer bomo obravnavali odprto vprašanje dodatnega financiranja projekta,” so danes za STA povedali na občini.

“Ponovno poudarjamo pomen odprtja Mednarodne šole z programom IB v mestu Maribor, ki ne bo koristila samo mestu Maribor, ampak regiji oziroma celotni vzhodni Sloveniji. Gre za pomemben korak naprej pozicioniranja mesta in regije na mednarodni zemljevid, za spodbujanje in prihod tujih podjetij, ki bodo mestu in regiji dali dodaten zagon za razvoj,” so dodali.

OŠ Leona Štuklja bo izvajala predšolski in večino osnovnošolskega programa, II. gimnazija pa zadnja dva razreda osnovne šole in srednješolski program.

Občina bo krila materialne stroške, pomemben finančni priliv pa bodo šolnine, ki jih bodo morali poravnati starši vključenih otrok. Te bodo po trenutnih napovedih znašale od 5500 do 7800 evrov, kar naj bi bilo podobno kot na sorodni mednarodni šoli na Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani.

Začetek delovanja mednarodne šole, za katero so se prve ideje pojavile v letu 2018, načrtujejo v šolskem letu 2022/2023. Program IB se sicer po navedbah mariborske občine že izvaja v 3665 šolah v 146 državah po svetu.

vir: sta

Beguncem iz Ukrajine so dali na voljo namestitvene zmogljivosti Hostla Pekarna in Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor (JMSS). Tam že prebiva več družin in posameznikov.
Finančno pomoč lahko ljudje nakažejo preko Rdečega križa in Slovenske karitas. Ljudi, ki želijo nuditi osebno pomoč, pa pozivajo, da pišejo na elektronski naslov civilna.zascita@maribor.si.  Dodatne informacije so na voljo tudi na telefonski številki 02 22 01 428.

Rdeči križ Maribor koordinira informacije za družine, ki prihajajo in iščejo stanovanje, in so na voljo na telefonski številki 02 234 40 00.

Za namestitev beguncev je prek JMSS pripravljenih pet začasnih bivalnih enot in sedem neprofitnih stanovanj, v Hostlu Pekarna je prostor za 64 oseb. Po potrebi bodo lahko uporabili še razne dvorane, šolske telovadnice in zasebne turistične objekte.

Dogajanje v Ukrajini z zaskrbljenostjo spremljajo tudi na Univerzi v Mariboru

“Ostro obsojamo vsakršno nasilje nad ukrajinskim narodom. Skrbijo nas ogrožena življenja študentk in študentov, profesorjev in zaposlenih na ukrajinskih univerzah ter trpljenje celotnega ukrajinskega naroda zaradi nasilja, ki ga povzroča invazija Rusije nad Ukrajino. Pridružujemo se pozivom k takojšnji prekinitvi napadov na Ukrajino, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora,” so sporočili z univerze, kjer se trenutno šola 13 ukrajinskih študentov.

“Skupaj s študentskim svetom bomo še naprej skrbeli za kvalitetno življenje ukrajinskih študentk in študentov v času študija na naši univerzi. Poskrbeli bomo, da se bodo pri nas počutili dobrodošli in varni,” so v sporočilu za javnost še dodali na univerzi.

vir: sta

Avtobusi mestnega potniškega prometa v Mariboru bodo v ponedeljek, 7. 3. 2022, na vseh linijah pričeli voziti po običajnih voznih redih.

Podjetje Marprom namreč ponovno razpolaga z zadostnim številom voznikov za izvoz mestnih avtobusov v polnem obsegu. Vozne rede, ki bodo veljali od ponedeljka, ko se šolarji po koncu zimskih počitnic vračajo k pouku, si lahko ogledate na naši strani na povezavi TUKAJ.

“Ob tem potnike obveščamo, da je v zaprtih javnih prostorih, torej tudi na avtobusu, še naprej obvezna uporaba zaščitne maske. Prosimo vas za spoštovanje veljavnih ukrepov, s čimer boste poskrbeli tako za svojo varnost kot varnost vseh ostalih potnikov,” so zapisali na Marpromu.

Na sinočnjem dogodku Mavs Ball, dobrodelnem plesu košarkarskega kluba Dallas Mavericks, je imela posebno vlogo tudi steklenička z vinom najstarejše trte sveta iz Maribora.

Ta je bila kot posebna nagrada dobrodelne dražbe v družbi našega košarkarskega superzvezdnika Luke Dončića prodana za 20.000 ameriških dolarjev, ob tem pa je na prestižnem dogodku pustila močno sporočilo o mariborski Guinnessovi rekorderki in njeni 450-letni življenjski zgodbi, ki je, tako kot v svetu vrhunskega športa, zgodba o vztrajnosti, izjemni življenjski energiji in uspehu.

Mavs Ball z dražbo stekleničke z vinom najstarejše trte sveta se je odvil na predvečer »I FEEL SLOVENIA night«, NBA tekme, ki bo danes, 5. marca 2022, v dvorani American Airlines Center v Dallasu in na kateri se bosta ob številnih promocijskih aktivnostih znamke I feel Slovenia pomerila kluba Dallas Mavericks in Sacramento Kings iz Kalifornije.

Predstavitev Slovenije

Predstavitev Slovenije kot turistične in gospodarske destinacije v sodelovanju s klubom Dallas Mavericks izvaja Slovenska turistična organizacija v partnerstvu s Turizmom Ljubljana in SPIRIT Slovenija. Priložnost za vključitev najvišjega protokolarnega darila Mestne občine Maribor, stekleničke z vinom najstarejše trte sveta, v omenjeno sodelovanje sta z veseljem in ponosom podprla tudi Mestna občina Maribor in Zavod za turizem Maribor.

Za kakšen dogodek gre?

Mavs Ball je dobrodelni ples, ki ga organizira košarkarski klub Dallas Mavericks in je namenjen zbiranju sredstev za fundacijo kluba. Vsako leto se ga udeleži okoli 800 gostov iz vrst sponzorjev, igralcev in drugih podpornikov kluba. Letos se je prestižni dogodek odvil kar na parketu dvorane American Airlines Arene, kjer klub Dallas Mavericks igra domače tekme.

Vino mariborske stare trte eno najredkejših na svetu

Vino, ki ga iztisnejo iz grozdja najstarejše trte, je den najbolj posebnih in redkih napitkov na svetu. Polnjeno je v posebne 0,25 l stekleničke, ki jih je oblikoval priznan umetnik Oskar Kogoj. Steklenička z vinom najstarejše trte sveta je najpomembnejše protokolarno darilo Mestne občine Maribor.

Med številnimi uglednimi prejemniki stekleničke so tudi nekdanja papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI., tibetanski duhovnik Dalajlama, japonski cesar Akihito, nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, nekdanji češki predsednik Vaclav Havel, nekdanji kalifornijski guverner Arnold Schwarzeneger, dunajski župan Michael Häupl, šahovski velemojster Gari Kimovič Kasparov, filmski igralec Brad Pitt in francoski nogometaš Michel Platini.

foto: T-2 d.o.o.

Za nami je pust in očitno je med mariborskimi župani najbolj priljubljena pravljica rdeča kapica, pred leti se je tako našemil Andrej Fištravec, letos Saša Arsenovič. Andrej Fištravec je bil s Francem Kanglerjem, ki je bil našemljen v lovca, marca 2018 opažen na Ptuju.

Pustni teden predstavlja čas, ko se z našemimo in udeležimo različnih zabav in plesov v maskah, predvsem je ta tradicija v Sloveniji ohranjena med najmlajšimi ter na Ptuju, kjer mrgoli najbolj značilnih mask – kurentov.

Pustovala v Rožmarinu

A očitno je letošnje pustovanje vzel resno, no ali pa malo manj resno, tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Našemil se je, sodeč po fotografiji, ki kroži po družbenih omrežjih, v rdečo kapico. Njegova žena je bila volk, bralci pa so nam sporočili, da so ju tako našemljena videli minulo soboto, pustovati v Rožmarinu, lokalu, ki je sicer v lasti Arsenoviča, prav tako so ju tako našemljena videli v Narodnem domu Maribor.

“Cenjene stranke obveščamo, da je lokal Čajnica Čajek, zaradi prenove začasno zaprt. Z vami bomo, ponovno v najkrajšem možnem času,” so zapisali v čajnici na Facebooku.

“Datum ponovne otvoritve, bomo objavili tukaj na naši facebook strani in na vratih lokala.”

Pred nekaj urami so objavili novo sporočilo: “Žal nam je da se širijo napačne informacije, o tem, da se Čajek zapira. To informacijo širijo tisti, ki so škodoželni in ne privoščijo novim lastnikom, da se izkažejo in naredijo to, kar je zares nujno potrebno predvsem iz higienskih pa tudi iz tehničnih razlogov in to je prenova.”

Na prvi pogled Čajek resnično izgleda, kot da ne potrebuje nikakršne spremembe-obnove, a ker smo (novi lastniki) usmerjeni k napredku, predvsem pa ljubimo higieno in čistočo, vam moram žal povedati, da Čajek v ozadju dobesedno trohni in razpada. Police in predali so plesnivi, umazani in dotrajani do te mere, da niso primerni za človeško uporabo.

“Iz odtokov smrdi po fekalijah tako zelo močno, da se nam je obračal želodec. Cevi so dotrajane in verjetno tudi zamašene. Prilagam nekaj slik, za lažjo predstavo od kod ste še pred parimi dnevi lahko pili čaj, kavo ali kaj drugega. Če koga zanima realno stanje ozadja, vas vabimo vsakega izmed vas na ogled. Sledila bo obnova, ki ne bo kratka, bo pa temeljita in takšna za katero verjamemo, da vam bo večini zelo všeč,” so še dodali.

Danes so UKC Maribor obiskali Janez Janša, predsednik Vlade RS, Janez Poklukar, minister za zdravje RS in g. Jure Dolinar, sektor za investicije in javna naročila MZ.

Zelena luč za širitev oddelka za onkologijo

Skupaj z vodstvom UKC Maribor so spregovorili o pripravah in izvedbi investicijskih vlaganj v zdravstvo v UKC Maribor.

“Danes je za našo ustanovo eden pomembnejših dogodkov v zgodovini,” je uvodoma dejal direktor UKC Maribor Anton Crnjac. Dobili so zeleno luč za širitev oddelka za onkologijo. Ocenjena vrednost investicije znaša 56,6 milijona evrov z DDV, od katerih bo ministrstvo zagotovilo večino, in sicer 56,2 milijona evrov, ostala sredstva bo zagotovila bolnišnica.

Janez Janša je ob tem dejal: “Veseli me, da smo se prvič ne ukvarjali samo s covidom, ampak predvsem investicijami, s tem, kako razvijati zdravstvo na tem delu Slovenije.”

Več podrobnosti v videoposnetku spodaj.

Danes se je v Mariboru odvila novinarska konferenca, kjer so predstavili začetek zbiranja humanitarne in materialne pomoči v MO Maribor za Ukrajino in ukrajinske begunce v drugih državah.
Na novinarski konferenci so sodelovali Samo Robič, poveljnik Civilne zaščite Maribor, Romana Rožman, po pooblastilu vodja Službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje MO Maribor in Jelka Vrečko, vodja Kabineta župana MO Maribor.

Jelka Vrečko je povedala, da so na voljo ob prihodu beguncev tudi občinske namestitvene kapacitete, preko Hostla Pekarne ter kapacitet JMMS. Romana Rožman je dodala, da bodo zbirali prehranske artikle, higienske pripomočke, komplete prve pomoč in material za prvo pomoč in gasilska reševalna oprema. Pomoč bo zbiralo pet krajevnih skupnosti in mestnih četrti: KS Kamnica, MČ Center, MČ Tezno, MČ Studenci in MČ Tabor. Z akcijo bodo pričeli 8. marca in bo trajala do 15. marca, ob torkih in četrtkih. Ura zbiranja bo med 12. in 16. uro.

Samo Robič, poveljnik Civilne zaščite Maribor: “Civilna zaščita na državnem nivoju ni aktivirana, to se mi zdi pomembno poudariti, da se ne bi ustvarilo panike. Delujemo humanitarno in zaradi tega sodelujemo pri aktivnostih, ki jih izvaja MO Maribor.” 

Več podrobnosti v posnetku spodaj.

V četrtek so v Sloveniji ob 1397 PCR-testih in 9899 hitrih antigenskih testih potrdili 1862 okužb z novim koronavirusom. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi trenutno 28.592 primerov aktivnih okužb, kar je 1932 manj kot dan prej.

V četrtek so pristojni potrdili 39 okužb z novim koronavirusom več kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 1634, kar je šest manj kot dan prej. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev še naprej upada in trenutno znaša 1355, kar je 92 manj kot dan prej.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.263.985 ljudi, polno cepljenih pa je 1.218.684 oseb.

Vlada je na današnji seji v Načrt razvojnih programov za obdobje 2022-2025 uvrstila osem novih investicij na področju zdravstva. Med drugim bodo širili onkološko dejavnost v UKC Maribor in sofinancirali več energetskih sanacij, so sporočili z ministrstva za zdravje, ki bo za projekte zagotovilo skupno več kot 180 milijonov evrov.

Prva od novih investicij je ureditev izolacijskega oddelka Klinike Golnik. Investicija bo obsegala novogradnjo objekta z okoli 7000 kvadratnimi metri, nakup opreme, projektiranje in druge povezane stroške. Ocenjena vrednost investicije je 42,4 milijona evrov z DDV. Ministrstvo bo zagotovilo nekaj več kot 33 milijonov evrov, preostanek bo prispevala Klinika Golnik.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor bodo širili oddelek za onkologijo. Ocenjena vrednost investicije znaša 56,6 milijona evrov z DDV, od katerih bo ministrstvo zagotovilo večino, in sicer 56,2 milijona evrov, ostala sredstva bo zagotovila bolnišnica.

Širitev oddelka, ki ima trenutno le deset postelj, bo obsegala rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječih prostorov oddelka ter prizidavo novega stolpiča, dobavo in montažo splošne pohištvene opreme, splošne medicinske opreme in opreme za delitev hrane. Trenutno oddelek meri 5275 kvadratnih metrov, okoli 1000 jih bodo rekonstruirali, 7300 kvadratnih metrov pa na novo zgradili. Ocenjujejo, da bo po prenovi na oddelku mogoče zagotoviti 52 postelj.

Vlada je v načrt razvojnih programov ob tem uvrstila še šest projektov v novogoriški in postojnski bolnišnici ter obeh UKC.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, bodo v ljubljanskem UKC potekali trije projekti, in sicer energetska sanacija Zavoda za varstvo pri delu (ZVD), CAR-T zdravljenje in dokončanje prizidka diagnostično terapevtskega servisa (DTS), torej prostorov urgence. Ocenjena vrednost investicije slednjega znaša 85,6 milijona evrov z DDV, ki jih bo v celoti zagotovilo ministrstvo, prav tako 1,8 milijona evrov za energetsko sanacijo ZVD.

Ocenjena vrednost investicije projekta CAR-T zdravljenje znaša skoraj tri milijone evrov z DDV, večino katerih je z donacijskimi sredstvi zagotovilo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo. Ministrstvo bo prispevalo 915.000 evrov.

Slovenjgraški bolnišnici bo za energetsko sanacijo v vrednosti 7,5 milijona evrov večino, 4,6 milijona evrov, prispeval Evropski kohezijski sklad. Preostanek bo zagotovilo ministrstvo. Med cilji naložb so med drugim izpostavili zmanjšanje stroškov energetske oskrbe stavbe, zmanjšanje emisij v okolje in podaljšanje življenjske dobe stavbe.

Energetska sanacija v višini 3,7 milijona evrov čaka tudi UKC Maribor, ki je prvo fazo sanacije medicinsko funkcionalnega trakta v višini 800.000 evrov financiral sam, drugo, vredno 2,9 milijona evrov, pa bo skupaj z ministrstvom.

Postojnski bolnišnici pa bo ministrstvo prispevalo 1,2 milijona evrov za projekt ureditve razmer za program oploditve z biomedicinsko pomočjo. Bolnišnica Postojna bo za to v letošnjem letu prispevala 25.000 evrov.

Vlada je sicer na današnji seji sprejeta tudi sklep o soglasju ustanovitelja k razrešitvi Margarete Guček Zakošek z mesta direktorice celjske bolnišnice. Guček Zakoškova je namreč 21. februarja podala pisno izjavo o odstopu.

MO Maribor je skupaj s podjetjem Mestne nepremičnine d. o. o., ki je koncesijo za izvajanje tržnične dejavnosti prevzelo v začetku leta 2022, poskrbela za nadomestno lokacijo mesno mlečnega paviljona. 

Na zgornjem platoju osrednje tržnice so postavili nov začasni montažni objekt, v katerem so nameščeni vsi, ki so do sedaj prodajali svoje blago v mesno mlečnem paviljonu.

Sočasno se intenzivno izvajajo priprave na rekonstrukcijo objekta na Koroški cesti 21, ki je nekoč že bil nepogrešljiv del mestne tržnice. Otvoritev novega mesno mlečnega paviljona v stavbi na Koroški cesti 21 je načrtovana konec meseca oktobra 2022.

Več v prispevku spodaj.

V predhodnih dneh je Javno podjetje Snaga iz Skupine JHMB v sodelovanju s podjetjem Skaza iz Velenja mariborskim gospodinjstvom na pilotnem območju MO Maribor razdelila kuhinjske kompostnike, poimenovane Bokashi Organko, z namenom trajnejšega ravnanja z organskimi ostanki iz kuhinje. V pilotni projekt je vključenih blizu 500 gospodinjstev, ki živijo v hišah in blokih na predelu Tomšičevega drevoreda, Krčevine in dela Košakov.

S pomočjo Organka bodo lahko gospodinjstva na še enostavnejši in prijaznejši način ločevala in fermentirala svoje organske odpadke.

Pri projektu bo Snaga v sodelovanju z uporabniki sledila ciljem zmanjševanja bioloških odpadkov, krožnega gospodarjenja z njimi in ne nazadnje nižanja stroškov ravnanja z biološkimi odpadki. Rezultati projekta bodo Snagi podlaga za nadaljnje vključevanje novih gospodinjstev. Projekt bo zaključen septembra 2022.

Vključeni uporabniki v projekt so tako dobili priložnost, da prvi prično ravnati z biološkimi odpadki na trajnosten način.

Ključna prednost Organka je, da je primeren za postavitev v kuhinji in tako lahko v njem zbiramo biološke odpadke tam, kjer nastanejo in jih koristno uporabimo za nov življenjski krog.

Ob simbolični predaji Organkov v uporabo in tako zagonu projekta sta bila kuhinjska kompostnika predana tudi županu MO Maribor Saši Arsenoviču in direktorju Javnega holdinga Maribor Andreju Rihterju.

Na dogodku je direktor Javnega podjetja Snaga Franc Dover poudaril, da se Snaga loteva obravnavanja odpadkov na odgovoren način in se trudi vpeljevati sisteme njihove obravnave na trajnejši način. Povedal je, da med odpadki zaznavamo vse več hrane, pri čemer vidimo priložnost, da si tisti uporabniki, ki imajo vsaj delček zemljišča in radi vrtnarijo, sami pridelajo kompost na naraven način in tako sami zagospodarijo z biološkimi odpadki.

Pri tem jim stranski produkti kompostiranja v Organku omogočijo koristno uporabo za odmaševanje odtokov in dodatno gnojenje rastlin.

Snaga je med prvimi v Sloveniji, ki uvajajo to prakso, prav tako je prva, ki se je lotila sortirne analize bioloških odpadkov, skupaj z Ministrstvom za okolje; pri tem se je izkazalo, da je med biološkimi odpadki prisoten še precejšen delež še užitne hrane je še povedal direktor Snage.

»Veseli me, da smo našli skupen jezik s podjetjem Snaga, pri čemer je ključno, da pri tem prepoznamo dva kroga krožnega gospodarstva – da je Organko narejen iz reciklirane plastike in da lahko iz odpadne hrane naredimo novo življenje,« je povedal direktor Skaze Robert Agnič. Sam izdelek deluje na način, da znižuje maso bioloških odpadkov za približno 25 %, ob tem pa uporabniki prepoznavajo, koliko odpadne hrane proizvedejo, je še dodal.

Na dogodku je bila izvedena tudi predaja novega čistilnega stroja, okolju prijaznega vakuumskega sesalnika Futur-E v uporabo Snagi

Ulični sesalnik je zasnovan in izdelan za zbiranje oz. sesanje mestnih odpadkov, kot so listje, papirčki, ogorki in drugi lahki materiali, ki lahko prehajajo skozi sesalno cev. Z njim bodo zaposleni v službi javne higiene lažje dostopali in počistili tudi nekatera težje dostopna mesta. Namenjen bo za čiščenje oz. sesanje površin na območju peš cone v središču mestu.

Ob predaji je župan izrazil željo, da bi bilo takšnih naprav, ki bodo zagotavljale lažje delo zaposlenim, čim več. Tako bomo skupaj z ekipo gradili sodobno mesto, pri čemer nas čaka še veliko izzivov, da se naše mesto vsako jutro prebudi v velikem sijaju, na kar se bo Snaga s svojo zavzeto ekipo zagotovo znala vedno znova odzvati.

Vakuumski sesalnik bo po današnji predaji od jutri že na delu na mariborskih mestnih ulicah.

V Mariboru najbolj sodobni polnilnici za električne avtobuse, ki bosta v petih minutah napolnili dva električna avtobusa na avtobusi liniji 6, ki letno prepelje okoli 400.000 potnikov. 

V Mestni občini Maribor so vzpostavili hitro polnilnico za električne avtobuse na avtobusni postaji pod Vzpenjačo in na Glavni avtobusni postaji, gre za prvi tovrstni polnilnici v Sloveniji. Vrednost del po pogodbi za dobavo polnilnic znaša 289.882,17 EUR, od tega je okoli 100.000 EUR nepovratnih sredstev s strani EU projekta EfficenCE. Polnilnici bosta v petih minutah napolnili dva 100 % električna avtobusa, ki bosta po mariborskih cestah od Glavne avtobusne postaje do Vzpenjače vozila od predvidoma meseca maja.

V zamenjavo turističnega vlakca

Dobavljena bosta dva avtobusa IVECO E-WAY, dolžine 12 metrov. Nakup je sofinanciran s strani EKO SKLADA v višini 600.000 EUR, skupna vrednost nakupa znaša 1 milijon EUR. Gre za enega izmed pomembnih korakov naprej pri prehodu na trajnostno mobilnost na področju prometa v MO Maribor. Električna avtobusa bosta vozila po avtobusni liniji 6, po kateri sedaj vozijo štirje avtobusi in prepeljejo skupaj okoli 400.000 potnikov letno.

V Mestni občini Maribor načrtujejo tudi javno naročilo za dva srednje velika električna avtobusa dolžine 9 do 10 metrov, ki bosta začela obratovati v drugi polovici leta 2022, kot dopolnitev ponudbe javnega mestnega potniškega prometa. MO Maribor tudi načrtuje nabavo novega turističnega električnega vlakca, ki bo nadomestil obstoječega na dizelski pogon. V Mariboru deluje tudi 6 električnih polnilnic v lasti MO Maribor, 8 v lasti Energija Plus in 12 v lasti Petrola za osebna vozila, kjer ena polnilnica napolni dva vozila, kar pomeni, da je v mestu 52 parkirnih mest za električna vozila.

Največ potnikov na progi 1 

Javno podjetje Marprom d.o.o., ki je ponudnik javnega mestnega potniškega prometa v Mariboru, je v letu 2019 (pred Covid-19) prepeljalo 3.998.502 potnikov. Najbolj uporabljena proga je št. 1 – Tezno s 14,5% deležem uporabe. Sledi št. 6 – Vzpenjača s 13% in krožni liniji 3 in 12 s skupnim deležem 18%. Štirje avtobusi, ki prevažajo potnike na progi št. 6, na leto prevozijo 291.510 kilometrov, pri tem porabijo 116.000 litrov fosilnih goriv (dizel) oziroma za 163.000 EUR goriva in letno proizvedejo 384 ton izpustov CO2. Z bodočo popolno elektrifikacijo avtobusne proge št. 6 se bo investicija povrnila že po osmih letih delovanja, saj bo 50% manj izpustov CO2 na leto, nične emisije prašnih delcev in NOx, manjše emisije hrupa, do 25% manj stroškov goriva in do 50% manj stroškov vzdrževanja.

Več o električnih polnilnicah

Izvedbo polnilnih postaj s hitrimi pantografskimi polnilnicami je implementiralo na javnem naročilu izbrano podjetje E-PROJEKT d.o.o. iz Maribora, v sodelovanju s podjetjem ABB, ki je tudi proizvajalec polnilnic za avtobuse. Implementirani sta na progi št.6 (VZPENJAČA) in sicer na začetni in kočni postaji. Polnilnice so moči 150kW (Vzpenjača) in 300kW (AP Mlinska). Tehnologija hitrega polnjenja s pomočjo pantografa omogoča, da vozni red ostane nespremenjen. Avtobus se v petih minutah napolni z energijo (12,5 kW), ki zadostuje za nadaljnjo vožnjo do končne postaje in nazaj. Izbira moči hitre polnilnice je bila izbrana na podlagi meritev porabe energije na transformatorski postaji. Analize so pokazale, da z obratovanjem hitre polnilnice ne bo dosežen zgornji prag obremenitve transformatorske postaje pod Vzpenjačo kakor tudi na AP Mlinska.

Za začetek obratovanja polnilnic je potrebno izvesti še potrebna testiranja ter priklope v energetsko omrežje, kar je predvideno v mesecu marcu.

Več o projektu

Polnilnici sta bili vzpostavljeni v okviru evropskega projekta EfficienCE, ki ga sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru transnacionalnega programa sodelovanja Interreg Srednja Evropa v višini 85%, delež lastnih sredstev Mestne občine Maribor znaša 15%. Projekt EfficenCE – Energetska učinkovitost za javno infrastrukturo v potniškem prometu v Srednji Evropi je projekt sodelovanja, ki ga sofinancira program Interreg Srednja Evropa. Dvanajst partnerjev iz sedmih držav (Avstrija, Nemčija, Poljska, Češka, Slovenija, Italija in Madžarska), vključno s sedmimi podjetji za javni prevoz, sodelujejo v projektu s ciljem raziskati in izkoristiti potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov z izboljšanjem infrastrukture javnega potniškega prometa. Namen projekta je tudi prispevati zastavljenim nalogam “Bele knjige” EU za zmanjšanje škodljivih emisij transporta za 60 odstotkov do 2050, kakor tudi prepoloviti uporabo vozil na konvencionalni pogon v urbanem prevozu do 2030, zato bo potrebno kombinirati današnje finančne omejitve z dolgoročno vizijo evropskih mest brez emisij.

Mariborske primestne skupnosti že dobivajo sodobno kanalizacijo. V sklopu 8 milijonov vrednega projekta »Odvajanje in čiščenje voda v porečju Drave – Mestna občina Maribor«, za katerega je Mestna občina Maribor uspešno pridobila sredstva iz Kohezijskega sklada Evropske unije in prinaša izgradnjo 24 kilometrov kanalizacijskih sistemov na območju Kamniške grabe, Limbuša, Laznice, Peker, Hrastja ter Malečnika in Trčove trenutno potekajo dela v Pekrah in Limbušu, kjer so načrtovani posegi časovno najintenzivnejši.

V Pekrah, kjer bo zgrajenih 6.800 metrov gravitacijskega in tlačnega kanala, je v lanskem leta stekla gradnja zadrževalno-razbremenilnega objekta, namenjenega ločevanju padavinskih od komunalnih voda. Izvedeni so varovanje gradbene jame z zagatnicami, armirana betonska plošča in stene zadrževalnika. Gradbena dela bodo predvidoma zaključena v marcu, sledila bo montaža opreme.

V Limbušu, kjer je načrtovana izgradnja 6.600 metrov gravitacijskega in tlačnega kanala ter enega črpališča, poteka izgradnja kanalizacije. V naselju spodnji Limbuš so že izvedeni trije kanali s hišnimi priključki, v nadaljevanju sledi izvedba preostalih kanalov in črpališča.

Hkrati so v teku pripravljalni postopki za pričetek del v Pekrah, Kamniški grabi in Malečniku- Trčovi. Na teh lokacijah trenutno poteka količenje kanalizacije, obeleževanje obstoječih podzemnih instalacij ter izdelava elaboratov cestnih zapor.

V mesecu marcu bo izvedba del potekala na več lokacijah: ob gradbenih delih in montaži opreme na zadrževalniku v Pekrah bo stekla izgradnja kanalov in hišnih priključkov v spodnjem Limbušu, izgradnja kanala v Pekrah, kanala v Kamniški grabi ter treh kanalov v Malečniku- Trčovi.

Dela izvaja podjetje Nigrad s partnerji Pomgrad, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d. in Komunala Slovenske gorice, d. o. o. Po izgradnji kanalizacijskega sistema bo stopnja priključenost prebivalstva na ustrezno javno infrastrukturo odvajanja odpadne vode 98-odstotna, vsi priključeni pa bodo imeli zagotovljeno ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode na Centralni čistilni napravi Maribor.

Projekt Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Drave – Mestna občina Maribor, se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi 6 »Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti«, prednostne naložbe 6.1 »Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev pravnega reda Unije na področju okolja ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve«, specifični cilj »Zmanjšanje emisij v vode zaradi izgradnje infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda«.