V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Mariborski operativno komunikacijski center je med 5. uro včeraj in 5. uro danes, prejel 328 klicev, od tega 96 interventnih oz. takšnih, da je bilo potrebno posredovanje policije.
V tem času so obravnavali 3 nedovoljene prehode državne meje.
V opisanem času so obravnavali tudi:
– 21 kaznivih dejanj,
– 17 prometnih nesreč I. kategorije,
– 1 prometno nesrečo II. kategorije, v kateri se je 1 oseba lahko telesno poškodovala,
– 7 povoženj divjadi,
– 2 kršiteljema cestno-prometnih predpisov smo zasegli vozili, ki sta ju vozila,
– 8 prijav kršitev javnega reda in miru, 5 na javnih krajih in 3 v zasebnih prostorih,
– 1 osumljencu smo izrekli ukrep prepovedi približevanja,
– 1 požar.
ČEZ DRŽAVNO MEJO NA MESTU, KJER NI MEJNEGA PREHODA
Včeraj dopoldan so imeli policisti v postopku dva državljana Hrvaške, ki sta na območju PP Gorišnica, z osebnim avtomobilom hrvaških registrskih oznak, nedovoljeno prestopila državno mejo med Hrvaško in Slovenijo na mestu, kjer ni mejnega prehoda, za to pa nista imela ustreznega dovoljenja. Policisti so voznika oglobili, sopotniku pa izrekli opozorilo.
Včeraj malo pred poldnevom so imeli na istem mestu v postopku državljana Slovenije, ki je z osebnim avtomobilom slovenskih registrskih oznak, nedovoljeno prestopil državno mejo med Hrvaško in Slovenijo na mestu, kjer ni mejnega prehoda, za to pa ni imel ustreznega dovoljenja. Policisti so mu izdali plačilni nalog.
Popoldan pa so imeli še državljana Hrvaške, ki je z osebnim avtomobilom hrvaških registrskih oznak, nedovoljeno prestopil državno mejo med Hrvaškoin Slovenijo na mestu, kjer ni mejnega prehoda, za to pa ni imel ustreznega dovoljenja. Policisti so ga oglobili.
POŽAR
Včeraj popoldan se je v posodi, ki je bila na peči v kuhinji stanovanjske hiše v Staršah, vnela mast. Ogenj se je razširil po kuhinji, ki je zgorela v celoti. Požar so pogasili gasilci. Poškodovan ni bil nihče.
Materialna škoda znaša okoli 5.000 evrov. Policisti bodo pristojnemu tožilstvu podali poročilo.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor namerava letošnje leto zaključiti z uravnoteženim poslovnim izidom. Svet zavoda je sprejel program dela in finančni načrt za letos, potrdil pa je tudi investicijsko dokumentacijo za širitev oddelka za onkologijo, ki bo ena večjih investicij tega zavoda v prihajajočem obdobju.
Lansko leto je UKC Maribor zaključil z 1,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar je po besedah vodje ekonomsko-analitske službe Mirka Majheniča manjša izguba od pričakovane v prvi polovici leta 2021.
Kot je dejal, so optimizirali poslovanje in poskušali izvesti čim več programa, ta prizadevanja pa bodo nadaljevali tudi v letošnjem letu. “Še naprej bomo iskali rezerve,” je dodal direktor Anton Crnjac.
Med točkami, ki bi lahko odločilneje vplivale na končni poslovni rezultat, je gibanje cen energentov.
Vse pa je seveda odvisno od nadaljnjega razvoja epidemije covida-19, saj bo klinični center najverjetneje med tistimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji, ki bodo še naprej sprejemale bolnike s covidom-19. Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina bo treba zato resno razmisliti o zagotovitvi ločenih zmogljivosti, tako prostorskih kot kadrovskih, za te bolnike, saj se s prerazporeditvami preveč otežuje oskrbo ostalih bolnikov.
V obdobju od marca 2020 do začetka tega tedna so v UKC Maribor sprejeli 5094 bolnikov s covidom-19, od tega jih je bilo 1793 na intenzivni terapiji. To je glede na velikost proporcionalno več kot UKC Ljubljana, a je za to prejel mnogo manj državnih sredstev, je izpostavil Vogrin.
Dodal je, da je nujno treba začeti skrajševati čakalne vrste, ki so se v zadnjih dveh letih podaljšale. Število čakajočih s stopnjo nujnosti zelo hitro je bilo 1. januarja letos višje za 2797 ljudi ali 51 odstotkov v primerjavi z januarjem 2020.
Med pomembnejšimi investicijami, ki jih načrtujejo letos, so zaključek selitve oddelka za pljučne bolezni, dokončanje izgradnje gasilskega dvigala na kirurški stolpnici ter izdelava projektne dokumentacije za novo stavbo oddelka za infekcijske bolezni.
Nekateri člani sveta zavoda so v načrtu pogrešali ureditev prostorov inštituta za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, ki je trenutno razkropljen po vsej bolnišnici. Crnjac je pojasnil, da je to ena prvih dejavnosti, ki jo bodo po krčenju covidnih enot vrnili v njene prejšnje prostore. Po izgradnji načrtovane poliklinike pa naj bi bila pomemben del te nove pridobitve kliničnega centra.
Člani sveta zavoda so potrdili investicijsko dokumentacijo za vzpostavitev samostojne kardiokirurške intenzivne enote v tretjem nadstropju kirurške stolpnice, s čimer bodo po Vogrinovih besedah lahko povečali število intenzivnih postelj in posledično operacij.
Strinjali so se z nabavo robotskega sistema za minimalno invazivne robotsko asistirane kirurške posege, ki je z ureditvijo prostorov ocenjen na 3,3 milijona evrov. Predstojnik oddelka za urologijo Niko Kavčič je pojasnil, da imajo takšen sistem že v celjski bolnišnici in UKC Ljubljana, zato njihovi bolniki odhajajo na posege tja ali v tujino. Z njim bi lahko opravili 90 odstotkov večjih uroloških operacij, uporaben pa je tudi za druge oddelke. “Naprava bo torej maksimalno izkoriščena,” je zagotovil.
Zeleno luč je dobila tudi širitev oddelka za onkologijo, ki ga nameravajo nadgraditi s tremi nadstropji in prizidkom. Po izgradnji, ocenjeni na več deset milijonov evrov, bo onkološka dejavnost zaključena celota.
Svet zavoda je potrdil razpis za strokovnega direktorja, saj Vogrinu 20. aprila poteče mandat. Ta se glede ponovne kandidature še ne želi izjasniti.
Krajani Ruš so na nogah. Kot so dejali, so izvedeli, da občinska Uprava Občine Ruše pripravlja vse potrebne dokumente za premik obstoječe trase zahodnega dela obvoznice na drugo lokacijo. Želijo si odgovor, zakaj občina po tiho dela na umeščanju nove trase. Občinski svet Občine Ruše pa je županji Urški Repolusk prepovedal vse nadaljnje postopke in črpanje sredstev v zvezi z novo traso Ruške obvoznice.
Na današnji 20. redni seji Občinskega sveta Občine Ruše je županja Urška Repolusk predstavila spremembe, do katerih je prišlo med prvim in drugim branjem proračuna za letošnje leto. Predstavila je tudi nekaj amandmajev, ki so bili vloženi. Po predstavitvi pa je prišlo do predloga 15 svetnikov, da dodajo še en amandma, vezan na novo traso Ruške obvoznice.
Amandma, ki so ga predlagali se je glasil: “Občinski svet Občine Ruše prepoveduje vse nadaljnje postopke in črpanje sredstev iz postavke 421 (izdelava prostorskih aktov/ področje prostorskega planiranja), v zvezi z novo traso Ruške obvoznice. Aktivnosti se lahko nadaljujejo le na podlagi posebnega soglasja OSOR. Županja mora na naslednjo sejo OSOR uvrstiti točko dnevnega reda, o aktivnostih in finančnih posledicah za proračun od 1. januarja 2019 dalje, v zvezi z načrtovanjem vseh tras Ruške obvoznice.” Podpisala ga je večina, kar 15 članov OSOR.
Županja Ruš Urška Repolusk je pred glasovanjem, vezanem na prej omenjen amandma dejala: “Postopki se lahko sprejmejo od 17.2 naprej, postavka je v enem delu že porabljena, ker so določene pogodbe in računi sklenjeni. Dala ga bom na glasovanje kot enega izmed sklepov. Vedeti morate, da se z načrtovanjem ukvarja stroka, ki predlaga umestitev in sam postopek sprejemanja OPPNja. Ne bom delala proti občanom,” je dejala.
In ravno na tem mestu je prišlo do nestrinjanja pri tem, ko je županja na glasovanje želela dati predlog s spremenjenim datumom, in sicer od 17. februarja naprej. Darko Knez – ZA, je na tem mestu dodal, da takšnega sklepa niso predlagali, saj je bil v predlogu zapisan datum 1. januar 2019. Nato so glasovali brez datuma in predlog je podprlo 15 svetnikov. V drugem branju so danes proračun naposled le sprejeli.
Zahodni del obvoznice je bil v prostorske načrte vrisan več kot 30 let, krajani na nogah
V uredništvu smo sicer prejeli tudi izjavo zaskrbljenih krajanov Smolnika in Ruš glede premika poteka trase zahodnega dela obvoznice Ruše. Zapisali so, da so iz zapisa županje Občine Ruše Urške Repolusk na Facebooku izvedeli, da občinska uprava pripravlja vse potrebne dokumente za premik obstoječe trase zahodnega dela obvoznice na drugo lokacijo.
V nadaljevanju so zapisali: “Parcele za to traso so rezervirane v “radodarni širini”, kot je takrat to velela Direkcija za ceste RS. Predvsem zaradi tega, da bi se kasneje zgradila cesta, ki bi bila po svojih gabaritih moderna in zgrajena po najnovejših gradbenih smernicah s pločniki, kolesarsko stezo, širokim cestiščem in tudi z zasaditvijo drevoreda proti naselju.”
Zaradi zapisa županje in zgroženosti krajanov Smolnika, da se obvoznica premika iz dobro začrtane trase na traso ob severnem delu železnice, se je hitro in spontano organizirala ad hoc civilna iniciativa. “Prizadeti krajani smo prosili, da se v najkrajšem času organizira seja Krajevnega odbora Smolnik, na kateri bi se Krajevni odbor seznanil s problematiko in posredoval ustrezna vprašanja Občini Ruše,” so zapisali v izjavi.
Od županje naj ne bi dobili odgovora
Tako so se v ponedeljek, 15. februarja, zbrali v prostorih krajevne skupnosti Smolnik, in navzoča je bila tudi županja Urška Repolusk. Jasno je, da krajanom ni vseeno, kam se bo umestila obvoznica. Županji so dejali, da bi želeli cesto, ki je zgrajena po stari, že umeščeni trasi. “Nikakor pa ne želijo napol funkcionalne ceste, ki je kot tujek stisnjena med hiše in železnico s polovičnim pločnikom, kot se trenutno projektira na novi trasi. Cesta se bo zgradila za več rodov in krajani Smolnika in Ruš želimo, da se s prostorom upravlja z občutkom, etiko in z karseda velikim čutom za estetiko.”
“Na več direktnih vprašanj zakaj občina Ruše potiho, že praktično ves županjin mandat, dela na umeščanju nove trase v prostorski plan, nismo dobili nikakršnega tehtnega odgovora. Edini konkretni odgovor ge. županje je bil, da je ob železnici že tako in tako degradirano območje.”
Vsled debate je Krajevni odbor Smolnika sprejel sklep, da se nemudoma preneha z aktivnostmi prestavitve trase in ga posredoval Občini Ruše. Krajevni odbor je sprejel tudi sklep, da se Gozdarska, zahodna Falska in Trpinova ulica (ki je še edina neasfaltirana ulica v Rušah) obravnavajo prednostno pri izgradnji kanalizacije in sanacije vodovoda, saj so bile te tri ulice dolga leta zapostavljene pri razvoju Ruš, še pojasnijo.
Jutri bo v Mariboru okrogla miza v kateri bodo razpravljali o odpadkih, med gosti bo tudi predsednik Zeleni Evrope, Thomas Waitz.
Vlada sprejema uredbo za 4 nove sežigalnice odpadkov, med lokacijami se omenja tudi Maribor. Medtem pa nekatera pomembna vprašanja ostajajo odprta: koliko odpadkov bodo sežigale, kako zagotoviti učinkovit nadzor, kako bo sežig odpadkov vplival na kakovost življenja lokalnih skupnosti? Zakaj bi morali odpadke preprečevati, jih več ponovno uporabljati in reciklirati, se sprašujejo organizatorji.
Odprtih je veliko vprašanj, na katere javnost ne dobi odgovorov
Na okrogli mizi bodo gostje Thomas Waitz, predsednik Zeleni Evrope, Sandra Krautwaschl, predsednica in članica parlamenta, Avstrijske Štajerske, Veronika Nitsche, članica parlamenta Avstrijske Štajerske, Georg Schwarzl, član parlamenta Avstrijske Štajerske, Miha Stegel, civilna iniciativa DANES!, Erika Oblak, Eko krog, Katja Sreš, Ekologi brez meja.
Pred dogodkom smo spregovorili z Uršo Zgojznik, direktorico Inštituta za družbeno ekologijo, ki nam je povedala, da so sežigalnice pereča tema: “Problematične so lahko zaradi vpliva na okolje, na zdravje ljudi. Imamo izkušnje v Sloveniji, ki niso najboljše in o tem bi radi spregovorili. Na mizi ministrstva za okolje je ta uredba, ki bi naj uredila to področje sežiganja odpadkov in zgradila nove sežigalne objekte: Tukaj je veliko nekih vprašajev. Govori se le o tem, kaj se bo gradilo, nimamo pa zares pravih podatkov, kot javnost, koliko je teh odpadkov, kakšna je investicija, kdaj bi se to naj začelo gradit …”
Meni, da je v Sloveniji vse prevečkrat opazno, da se javnost premalo obvešča o pomembnih projektih. Meni, da je morda zdaj čas, da s svojim mnenjem lahko kaj dodajo projektu, kot je sežigalnica. Preden bo projekt vzpostavljen brez vsekakršnega vključevanja zainterensirane javnosti.
Turistični vodniki z brezplačnimi akcijami promovirajo svoje delo.”Na lanski 21. februar so nas razmere zelo omejevale, zato smo se skoraj popolnoma preselili na splet. Letos optimistično pričakujemo lepo vreme in nasploh ugodne razmere za vodenja v živo,” je zapisala Nina Tenko – TA Cepelin.
V Združenju turističnih vodnikov Slovenije so za mednarodni dan turističnih vodnikov pripravili vodenja. V Mariboru se lahko udeležite vodenja to soboto ali nedeljo.
Sobota 19.02.2022 ob 10.00 – tematsko vodenje po Mariboru, zbor TIC Maribor, ob koncu vodenja obiskovalce čaka presenečenje.
Nedelja 20.02.2022 ob 11.00 – vodenje oseb s posebnimi potrebami po Mariboru, zbor TIC Maribor, ob koncu vodenja obiskovalce čaka presenečenje. Predvidoma bo tudi v nadaljevanju letu 2022 še nekaj vodenj za osebe s posebnimi potrebami – financirano s participativnega proračuna.
Vodenje bo v celoti realizirano v skladu s smernicami NIJZ-a.
Zaželene so prijave na TIC Maribor ali pa na info@cepelin-tours.eu ali telefonsko številko 070/130-279.
Mariborski župan Saša Arsenovič in predstavnik podjetja Makro 5 gradnje Peter Smrekar sta danes podpisala pogodbo za izgradnjo nove brvi čez reko Dravo. Ta se bo nahajala pri Starem mostu in bo povezovala Lent na levem in Tabor na desnem rečnem nabrežju. Po zagotovilih izvajalca bo zgrajena v letu dni.
Župan Arsenovič je v današnji izjavi za medije povedal, da bo izgradnja brvi omogočila revitalizacijo desnega nabrežja Drave, obenem pa oživitev celotnega prostora ob reki. “V mestu imamo dva nivoja. Nižji ob reki je namenjen počitku, druženju, sprostitvi, višjo nivo pa vsemu ostalemu,” je dejal.
Brv izbrana na mednarodnem natečaju
V javnosti so se sicer pojavile nekatere kritike, da bo nova brv kazila podobo Starega mostu in reke, a župan spominja, da je na tem mestu nekoč že stala takšna konstrukcija. Poudaril je, da je bila podoba brvi izbrana na mednarodnem natečaju med 60 prejetimi rešitvami.
Kako z računalniškim programom zagotoviti verodostojnost podatkov o količinah kurilnega olja v rezervoarju nepravilne oblike, bo tokratni izziv v okviru BEST Hackatona v organizaciji BEST Maribor, ki bo potekal 26. in 27. februarja. Programerski izziv je tokrat študentom tehniških, tehnoloških in naravoslovnih smeri pripravilo podjetje Aquasystems, upravljavec čistilne naprave Maribor. Dogodek, na katerega se je potrebno prijaviti najkasneje do 25. februarja, bo zaradi epidemioloških razmer potekal preko spleta v okolju MS Teams.
»Vabimo študente, ki vidijo svojo prihodnost v programerstvu in iščejo nova znanja s področja računalništva in informatike,« razlaga Maja Kitek, IT koordinatorka v okviru Best Maribor. »Poleg priložnosti tekmovati za nagrado, udeležba na Hackatonu študentom omogoča še stik s podjetjem in pridobitev povratnih informacij o njihovem izdelku. Seveda so tudi reference dragocene,« še dodaja Kitekova.
Prijava na Hackaton je brezplačna
Mag. Leon Lozar, direktor podjetja AquaSystems, o odločitvi sodelovati z nevladniki iz Best Maribor razlaga: »Bodočim strokovnjakom na področju računalništva podati praktičen izziv v okviru Hackatona, je dobrodošlo s številnih zornih kotov. Po eni strani krepi sodelovanja mladih s prakso ter spodbuja inovacijo, kreativnost in produktivnost hkrati. Po drugi strani pa spodbuja zaupanje v znanje študentov in s tem druge gospodarstvenike, da se poslužujejo svežih glav. V Aquasystems smo na to sodelovanje ponosni.«
Prijava na Hackaton je brezplačna. Tekmovanje bo skupinsko, eno ekipo pa smejo sestavljati najmanj trije in največ štirje člani. Dodatne podrobnosti in navodila o tekmovanju in izvedbi bodo prijavljeni prejeli po e-pošti. Komisijabo najboljšo rešitev nagradila tudi denarno.
Člani sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor bodo na današnji seji obravnavali program dela in finančni načrt za letošnje leto. Ta je tako kot v ostalih bolnišnicah še vedno močno zaznamovan z epidemijo covida-19 in njenimi posledicami. V letu 2022 kljub temu načrtujejo uravnotežen poslovni izid.
Vodstvo zavoda je že večkrat opozorilo, da epidemija ni imela posledic le za bolnike s covidom-19, ampak so zaradi nje utrpeli veliko škodo tudi ostali bolniki, ki so bili zaradi izrednih razmer v zdravstvu prikrajšani pri obravnavi. Zato tudi s koncem epidemije ne bo manj obremenitve bolnišnice.
Več pomembnih točk na dnevnem redu
Načrtovani celotni prihodki UKC Maribor, ki je druga največja zdravstvena ustanova v državi, za leto 2022 znašajo nekaj manj kot 301 milijon evrov in so za 1,9 odstotka nižji od doseženih lani. Celotni načrtovani odhodki za leto 2022 pa so za 2,3 odstotka nižji od doseženih v letu 2021, izhaja iz gradiva za današnjo sejo sveta zavoda.
Na dnevnem redu je med drugim še potrjevanje investicijske dokumentacije za nabavo robotskega sistema za minimalno invazivne robotsko asistirane kirurške posege ter ustanovitev samostojne kardiokirurške intenzivne enote v tretjem nadstropju kirurške stolpnice.
Prav tako bodo člani sveta zavoda pod vodstvom Kazimirja Miksića potrjevali besedilo razpisa za strokovnega direktorja, saj Matjažu Vogrinu 20. aprila poteče mandat.
VIR: STA
Znana so imena volilne komisije, ki bo vodila formalnopravni potek volitev za rektorja Univerze v Mariboru.
Včeraj je bila predlagana volilna komisija, ki je sledeča: red. prof. dr. Saša Prelič (PF), izr. prof. dr. Aleš Kobal (PF), red. prof. dr. Dušica Pahor, dr. med. (MF), asist. dr. Gorazd Bence (FF), asist. Klemen Sredenšek (FF), Blanka Fras (rektorat).
Najprej bo komisija razglasila datum volitev, potem pa bo potekal postopek in volitve za rektorja Univerze v Mariboru. Trenutni rektor Univerze v Mariboru je Zdravko Kačič, ki je rektorske volitve dobili v drugem krogu, 13. junija 2018. Mandat mu traja do junija 2022.
V tokratni oddaji Vzhodna smo govorili o gozdno lesni industriji pri nas. Gostje so bili Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo, Marijana Cigala, županja Dravograda, Miroslava Novaka, ravnatelj Višje strokovne šole za les in oblikovanje Maribor. Na daljavo so se nam oglasili Anton Harej, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Andrej Janša, finančni direktor Slovenskih državnih gozdov, Jurij Gašper, direktor podjetja Okna.Vrata.Gašper iz Radelj ob Dravi, Silvo Pritržnik iz Slovenskega lesnega združenja in Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri Gospodarske zbornice Slovenije. Celotna oddaja je na ogled spodaj.
V mariborski Fotogaleriji Stolp so včeraj odprli razstavo fotografij Mihe Kacafure Nimfe našega časa, na kateri je avtor predstavil 36 fotografij ženskih torzov, ženskih hrbtov, ki pa vsak na svoj način, čeprav so njihove poze zelo podobne, prinašajo vsak svojo zgodbo.
Avtor Miha Kacafura je fotografiral 36 žensk različnih starosti, velikosti, različnih oblik telesa. Kacafura nam je ob odprtju razstave povedal: “Vsaka oseba je unikum, to se vidi tudi na teh fotografijah. Unikum tako po telesu kot tudi po duši. Osnovna želja je bila prikazati osnovno lepo linijo žensko, ki je lepa vedno, ne samo v primeru, ko nam tabloidi rečejo, da je ženska lepa.”
Razstava fotografij Nimfe našega časa je odprta v Fotogaleriji Stolp v več nadstropjih
Protiutež modnim tabloidom in njihovim zahtevam po lepoti
Poudaril je, da je ta razstava prav protiutež modnim tabloidom, “ki zahtevajo, priporočajo kot lepo točno določeno obliko ženske, pa naj bo to enkrat ozek pas, velika zadnjica ali pa prsi, ustnice ali karkoli drugega. Gre za neko vsiljevanje lepote od nekoga. Dejstvo je, da je vsaka ženska lepa, če le želimo to videti.” Kot umetnik je želel pokazati S-linijo ženskega telesa. “Namenoma sem izpustil druge atribute, v ospredju je samo ženski del torza, namerno tako, da je ženska nerazpoznavna. Saj tako gledamo drugače in je ne ocenjujemo, kot bi jo ocenjevali, če bi jo poznali, pa naj bo to v pozitivni ali pa v negativni luči,” je še razložil Kacafura.
Hrbti, ki prenašajo tudi bolečine, ne samo lepoto
Hrbti 36 žensk nedvomno govorijo vsak svojo zgodbo. Že če samo gledamo na hrbet kot na del telesa, ki prenaša bremena, so hrbti ženskih modelov, ki jih je fotografiral Kacafura, bogati z zgodbami njihovih lastnic. Čisto vsaka modelka, ki se je postavila pred objektiv, nosi svojo življenjsko zgodbo in svoja bremena. “Pri fotografiranju se te življenjske zgodbe marsikdaj razkrijejo. Nekatere so tudi vidne, saj se vidi, da so bile ženske operirane. Vidijo se brazgotine po operacijah hrbtenic, kolkov. Vidi se tisto, kar je drugače skrito, če je človek oblečen. Kar je skrito in se ne ve, da človek nosi fizično ali pa duševno bolečino,” je pojasnil Kacafura.
Od antike naprej je bilo človeško telo v ospredju
Predsednik Fotokluba Maribor Branimir Ritonja meni, da je razstava Mihe Kacafure večplastna: “Najprej, ker je ženska res najlepše bitje na svetu, drugič, ker so vse ženske lepe, kot tretjič pa, ker se to vklaplja v sedanjo družbeno klimo, v kateri velja golota kot tabu, sploh na družbenih omrežjih se tega ne sme več objavljati. Če pa pogledamo v zgodovino umetnosti, pa je golo človeško telo bilo vedno v ospredju vse od antike naprej. Tudi v cerkvah najdemo podobe golih teles, čeprav so jih ponekod zakrili ali pa vsaj dele teles. A vseskozi se je častilo golo telo in ga marsikje dajalo v ospredje.”
Danes se odvija stavka sindikatov zdravstva in socialnega varstva. Med stavkovnimi zahtevami je dvig vrednotenja delovnih mest, s čimer bi se zaradi enotnosti plač odpravila nesorazmerja pri vrednotenju med posameznimi delovnimi mesti.
Sindikati zdravstva in socialnega varstva so se, po tem, ko z vlado niso uspeli zbližati stališč glede zahtev, odločili, da danes med 7. in 22. uro stavkajo. V zdravstvenih domovih in bolnišnicah nudijo le medicinsko pomoč, nego in oskrbo. Pred UKC Maribor se je odvil zbor zaposlenih.
Mimoidoče smo povprašali, ali podpirajo stavko. Kaj so nam povedali pa v prispevku spodaj.
V soboto, 19. 2. 2022, se bodo v Vuzenici ustavili koranti iz Rogoznice.
S svojim rajanjem bodo preganjali zimo na ploščadi pred blokom (tržnica) okoli 11.30, so sporočili z Občine Vuzenica
Koranti Rogoznica so pričeli delovati leta 1982, kar pomeni, da v letošnjem letu obeležujejo 40-letnico in veljajo za najstarejšo organizirano skupino na Ptujskem. Delujejo kot sekcija Kulturnega društva Rogoznica in so nosilec enote obhodi kurentov, ki je razglašena za živo mojstrovino državnega pomena in vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Vpisani so tudi v Register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu RS za kulturo. V sekciji zraven skupine korantov deluje tudi skupina oračev, ki v času pusta, tako kot koranti, obiskuje hiše v domačih vaseh.
Vrsto let že prihajajo tudi na Koroško, v občino Vuzenica, kjer domačinom predstavljajo etnografsko izročilo njihovega kraja, hkrati pa v skladu s tradicijo prinašajo dobro in odganjajo zlo.
Fotografija: Koranti Rogoznica. Vir: Facebook, Občina Vuzenica
Letošnji tekmovalni program 57. Festivala Borštnikovo srečanje bo obsegal višje število predstav, za festivalske nagrade se jih bo pomerilo kar 16. Festival bo potekal med 30. majem in 12. junijem.
V obdobju od 1. julija 2020 do 31. decembra lani si je ogledala 210 gledaliških dogodkov. “Predstave, ki sem jih izbrala v tekmovalni program, pričajo o moči slovenskega gledališča in nujnosti obstoja sodobne gledališke produkcije v tem kritičnem civilizacijskem in družbeno-političnem trenutku. Zanje si želim, da jih vidi čim več ljudi,” je dejala selektorica Nika Leskovšek.
Portal Slovenske novice poroča, da so v uredništvo prejeli pismo iz bolniške sobe covid oddelka v UKC Maribor.
V njem naj bi pacient zapisal, da jih hrana na pladnju čaka kar na tleh in ne na mizi. Kot zapišejo: “V sobi leži do pet pacientov, ki so pozitivni na koronavirus. Vsak dan dobijo tri obroke, nekatere medicinske sestre pa hrano odložijo kar na tla, še preden pride hrana do pacienta. V času, ko je hrana na tleh, se sestre prosto sprehajajo po sobi in tako na nepokrito hrano prenašajo prah. Včasih je hrana pokrita s pokrovom, drugič ne.”
Zaradi tega naj bi včasih nekateri bolniki hrano tudi zavrnili. O tem naj bi seznanili zaposlene, a so dejali, da stika z njimi ne smejo imeti, saj so pozitivni.
Slovenske novice so se obrnile tudi na UKC Maribor, kjer so jim dejali, da »poteka deljenje hrane od ‘čistega’ zaposlenega, ki hrano vzame z vozička za hrano, pladnje preloži na servirne vozičke in jih nato porine v sobo, kjer jih prevzamejo ‘nečisti’ zaposleni. Zaposleni v sobah nato hrano razdelijo bolnikom na njihove nočne omarice ali servirne mizice,« so zapisali in dodali, ko vozička nimajo na voljo, »gre hrana iz rok ‘čistega’ v roke ‘nečistega’, ki hrano odloži bolniku na mizico«. Zanikajo, da bi njihovi zaposleni hrano odložili kar na tla.
Fotografije, ki so ji prejeli v uredništvo in celoten zapis najdete TUKAJ.
Iz Policijske uprave Maribor so sporočili, da danes poostreno nadzirajo promet.
“Na območju Policijske uprave Maribor bomo danes, 16. februarja 2022, med 7. in 14. uro izvedli poostren nadzor cestnega prometa na glavnih in regionalnih cestah,” sporočajo.
V poostrenem nadzoru bodo posebni poudarek namenili ugotavljanju kršitev voznikov tovornih vozil, saj se je problematika voznikov tovornih vozili v cestnem prometu na območju PU Maribor poslabšala.
Objavljen je Javni razpis za sofinanciranje obnove nepremične kulturne dediščine v letu 2022, s katerim MO Maribor spodbuja razvoj in oživljanje mesta v smislu urejenosti zunanjega videza stavb, vzdrževanja in ohranjanja kulturne dediščine.
Z razpisom MO Maribor sofinancira:
– 50 % vrednosti upravičenih stroškov obnove na posamezno stavbo v CONI A, na območju historičnih prehodov – Mesarski prehod, Splavarski prehod, Žički prehod, Minoritski prehod, med Koroško cesto/Glavnim trgom in Vojašniškim trgom/Vojašniško ulico,
– 30 % vrednosti upravičenih stroškov obnove na posamezno stavbo v CONI A izven historičnih prehodov in
– 20 % vrednosti upravičenih stroškov obnove na posamezno stavbo v CONI B.
Povezava do javnega razpisa: https://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=19513
Rok za oddajo vlog je 8. april 2022.
MO Maribor ima za obnovo stavb zagotovljenih 200.000 evrov proračunskih sredstev.
Švicarska alpska smučarka Corinne Suter je nova olimpijska prvakinja v smuku. Sedemindvajsetletnica iz Schwyza je za prvo olimpijsko kolajno premagala branilko naslova iz Pjongčanga, Italijanko Sofio Goggia. Na zmagovalnem odru sta končali dve Italijanki, saj je bron na njenih prvih olimpijskih igrah pripadel Nadii Delago.
Italijanka Elena Curtoni je na progi Skala po polurnem zamiku začetka zaradi močnega vetra v zgornjem delu proge s startno številko ena in časom 1:32,87 postavila zahtevno hitrostno letvico.
Prehitela jo je šele rojakinja Delagova, 24-letnica, ki je nastopila na svojem drugem velikem tekmovanju po SP v Cortini d’Ampezzo. S startno številko 11 in 43 stotinkami sekunde prednosti je Curtonijevo potisnila na drugo mesto. Nova sprememba vodstva je bila pri številki 13, ki jo je nosila branilka naslova iz Pjongčanga, Sofia Goggia, ta pa je s kar 41 stotinkami sekunde prednosti prevzela vodstvo. Tekmovalka iz Bergama še nekaj tednov pred OI ni vedela, ali bo po hudem padcu na superveleslalomu v Cortini d’Ampezzo in poškodbi kolena sploh lahko nastopila. Zadišalo je po trojnem italijanskem zmagoslavju, a na startu je bilo še nekaj odličnih tekmovalk. Med njimi je svojo nalogo odlično opravila Švicarka Corinne Suter.
Slovenski izkupiček skromen
Švicarka je popolno italijansko veselico pokvarila s številko 15. Za 16 stotink sekunde je prehitela Goggio, ki ne bo prišla do drugega olimpijskega zlata po vrsti, in to je bila tudi končna razvrstitev na odru za zmagovalke. Suterjeva je naslovu svetovne prvakinje z lanskega SP v Cortini d’Ampezzo dodala še naslov olimpijske šampionke v kraljevski disciplini. V svoji vitrini ima tudi mala kristalna globusa iz leta 2020, smukaškega in superveleslalomskega. Svojo zbirko lahko še obogati, saj v svetovnem pokalu v smukaškem seštevku zaseda drugo mesto za Goggio, ki je v tej sezoni pred Pekingom zmagala na štirih od šestih smukov. Suterjeva je zmagala enkrat.
Slovenski izkupiček je skromen. Ilka Štuhec je svoj zadnji olimpijski nastop v karieri končala na 22. mestu (+3,01), Maruša Ferk Saioni (+3,12) je zaostala 11 stotink za Štuhčevo in zasedla 23. mesto. Štuhčeva se na zelo zahtevni novi progi ni znašla – njen zadnji olimpijski nastop je bil v slogu treningov. Zaradi težav z bolečinami v hrbtu je že izpustila olimpijski superveleslalom. Dvakratna svetovna prvakinja je prišla v cilj z velikim zaostankom 2,85 sekunde, kar je takrat pomenilo 13. čas. Olimpijski smuki ji niso usojeni. Štuhčeva ni izboljšala desetega mesta v smuku na OI v Sočiju leta 2014.
To je bil za Mariborčanko zadnji nastop na OI
Mariborčanka, ki je bila na slovesnosti ob odprtju na stadionu Ptičje gnezdo v Pekingu nosilka slovenske zastave, ne bo nastopila v alpski kombinaciji. Tudi na naslednjih zimskih olimpijskih igrah leta 2026 v Cortini d’Ampezzo ne namerava tekmovati. “Kar se tiče treningov in priprav, smo naredili vse, žal mi jo je zagodel hrbet, tudi danes ni bilo ravno super, kar se pozna na nastopu. In to je to,” je svoj nastop v solzah opisala Štuhčeva v prvi izjavi za TV Slovenija.
VIR: STA
V sklopu informativnih dnevov Univerze v Mariboru se bodo predstavili tudi Študentski domovi Maribor. Pri tem bodo nudili bodočim študentom vse informacije, ki jih potrebujejo za prijavo in za bivanje v njihovih enotah študentskih domov.
Informativni dnevi Študentskih domov Maribor potekajo na daljavo. Študenti bodo preko spleta in informativnih dni izvedeli, kako poteka prijava v študentske domove in predvsem, kdaj. Vodja Referata za študentske zadeve v Študentskih domovih Univerze v Mariboru je poudaril, da je dobro, da bodoči študenti čim prej prijavijo za bivanje v domovih. Na informativnih dnevih bo bodočim študentom svoje aktivnosti predstavil tudi Študentski svet stanovalcev Študentskih domov Univerze v Mariboru, kaj vse zajema nam je povedala Zala Virant, preds. ŠS stanovalcev Študentskih domov UM.
Na zemljišče na Studencih bodo predvidoma najkasneje 29. marca pripeljali krškopoljske prašiče. Preverili smo, kako potekajo dela. Čez vikend so pripeljali prvi t. i. glamPIG, gre za zatočišče za prašiče.
“Nekateri temu rečejo svinjski iglu, je pa to primer dobre prakse iz Nemčije, kjer postavijo te mobilne lesene objekte, malo spominjajo na glamping, mi jih bomo imenovali glamPIG,” pove Aleksandar Jovanović, zastopnik lastnice zemljišča. In zakaj glamPIG? “Da sprostimo te napetosti, ker se vse govori o tej elitni soseski in to ne sodi sem. Dejansko bomo imeli elitno pasmo prašičev, krškopoljskega prašiča, ki je kralj slovenske kulinarike. In taka žival si zasluži glamurozno bivanje.”
Prvi glampig že stoji.
Približno mesec dni nas loči do prihoda prašičev, ko bodo končali z notranjo infrastrukturo, bodo postavili še zunanjo ograjo in električnega pastirja ter pripeljali silos. Urediti je treba še vodo in elektriko. Jovanović pravi, da se bo to končalo relativno hitro.
Mariborski župan Saša Arsenović je pred časom dejal, da imajo izziv s prašičjo farmo in da bodo poiskali možnost, da v tako gosto naseljenem naselju ne bo omogočene prašičje ali katere druge reje. In kako Jovanovič komentira to? “Jaz mislim, da se je županu zareklo, da verjetno ni mislil dobesedno, da bo preprečil. Mislim, da se vsi zavedajo, da lastnica ima pravico na kmetijski zemlji izvajati kmetijsko dejavnost. In to je kmetijska dejavnost. Vse, kar bomo tukaj imeli, bo v skladu z normativi in predpisi.”
V Sloveniji opažamo porast poskusov spletnih prevar, predvsem t.i. phishinga. Goljufi prek elektronske pošte ali SMS-sporočil pošiljajo lažna sporočila, da bi pridobili občutljive podatke. Pri tem pogosto izbirajo tarče z veliko uporabniki, med katerimi so tudi banke. Poleg groženj, ki ob pospešeni digitalizaciji pretijo predvsem uporabnikom spletnih storitev, se pojavlja vrsta drugih poskusov prevar (npr. ljubezenske, investicijske ipd.).
Na današnji novinarski konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki Združenja bank Slovenije, SI-CERT-a, Uprave kriminalistične policije in Nove KBM, so poudarili, da je za uspešno prepoznavo in preprečevanje prevar najpomembnejša vloga prav vsakega posameznika. Zato je nujno ozaveščanje potrošnikov ter preventivno delovanje ustanov in ponudnikov spletnih storitev.
Ustvarjajo videz avtentičnosti sporočila
Maruša Maligoj, strokovna sodelavka na nacionalnem programu ozaveščanja Varni na internetu, SI-CERT, je povedala, da se tako phishing napadi (spletno ribarjenje za občutljivimi podatki) kot mnogi drugi poskusi prevar zanašajo na tehniko družbenega inženiringa. Pri tem ustvarjajo videz avtentičnosti sporočila in naslovnika prelisičijo v razkritje prijavnih podatkov ali številke plačilne kartice. V letu 2021 je bilo največ phishing napadov v imenu dostavnih služb. Storilci so namreč izkoristili porast spletnega nakupovanja v času epidemije, saj je velika možnost, da res čakamo na dostavo paketa in se bomo ujeli v zanko, ki nam jo nastavijo kriminalci.
Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije (ZBS), je ob tem pojasnila, da tudi v bankah pri nas opažajo porast phishing napadov in primerov oškodovanja. Zato v ZBS strankam bank svetujejo posebno previdnost pri poslovanju v spletnih ali mobilnih bančnih aplikacijah, ob spletnih nakupih in poslovanju s plačilnimi karticami. Uporabniki spletnih ali mobilnih aplikacij naj potrdijo le zahteve za plačilne naloge, ki so jih v bančno aplikacijo vnesli sami. Če menijo, da so žrtev prevare, je bistveno, da čimprej obvestijo svojo banko in primer prijavijo policiji. Vendar v ZBS ugotavljajo, da je – potem ko je posameznik znesek že nakazal – denar zelo težko povrniti. Zato je ključno, da potrošniki karseda hitro ukrepajo.
Božidar Dajčman, direktor Oddelka upravljanja fizične in informacijske varnosti, Nova KBM, je povedal, da phishing napade banke zaznavajo že več let, v zadnjem času pa so ti precej pogostejši. Večinoma gre za poskuse kraje uporabniških imen in gesel ter podatkov o plačilnih karticah, ki se običajno začnejo prek elektronske pošte, pa tudi prek SMS-sporočil. Prejemnika nagovarjajo h kliku na povezavo v sporočilu pod pretvezo, da je račun ogrožen ali blokiran in da je zato treba klikniti na priloženo povezavo ter tam potrditi ali zavrniti transakcijo. Seveda gre za lažne povezave, zato je takšna sporočila najbolje izbrisati in nanje ne odgovarjati. Banke namreč ne bodo nikoli zahtevale od strank, da vnašajo prijavne podatke ali podatke o karticah v spletne povezave, poslane prek elektronskih ali SMS-sporočil – to je lahko prvi znak, da gre za prevaro.
Pogoste tudi investicijske kripto prevare
Aleš Ritonja, vodja Oddelka za preprečevanje prevar, Nova KBM, ugotavlja, da goljufi iščejo zmeraj nove načine, kako priti do denarja, pri vseh pa ima ključno vlogo stranka oz. posameznik. Svetuje, naj se potrošniki ravnajo po načelu: če se kaj zdi predobro ali prepoceni, potem je ponudba verjetno lažna. Med najpogostejšimi oblikami goljufij, ki jih zaznavajo, so ljubezenske prevare. Pri teh so žrtve najpogosteje ženske, ki s prevaranti stkejo močno čustveno vez. Dogaja se celo, da posameznica ne verjame banki, da je žrtev prevare, in je noče prijaviti policiji, oz. to dojame šele, ko izgubi vse prihranke.
Moški po drugi strani pogosto nasedejo investicijskim kripto prevaram, pri katerih jih opeharijo večkrat. Najprej ob investiciji v sicer legalno platformo, od koder goljufi prenesejo njihov vložek v druge kripto denarnice, s čimer so sredstva izgubljena, nato pa nasedejo še, ko jim goljufi ponudijo »pravno pomoč«. Pri lažnih spletnih ponudbah, ki na socialnih omrežjih ali drugod na spletu oglašujejo ugodne kredite, žrtve plačujejo stroške za odobritev in zavarovanje kredita, vendar kredita ne dobijo, vplačanih sredstev pa ni mogoče povrniti.
Zato v Novi KBM veliko vlagajo v ozaveščanje strank. Tem je na spletnih straneh banke na voljo veliko izčrpnih informacij, kako prepoznati prevare in se pred njimi obvarovati. Skrbijo tudi za usposabljanje zaposlenih v Oddelku za preprečevanje prevar in ozaveščanje ostalih sodelavcev, da lahko ustrezno pomagajo strankam. Ključna sta tudi tesno sodelovanje s pristojnimi institucijami in hitra izmenjava informacij ob spletnih napadih ali drugih primerih prevar.
Pogosti tudi vdori v elektronsko pošto
David Gracer, višji kriminalistični inšpektor specialist iz Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Republike Slovenije, je povedal, da so na policiji v letu 2021 obravnavali več kot 600 primerov prevar s skupnim oškodovanjem nad 12 mio evrov, kar v primerjavi z letom 2020 pomeni okoli 50-odstotno povišanje obravnavanih zadev in za 150 odstotkov višjo materialno škodo. Rast števila goljufij se letos nadaljuje, saj je policija obravnavala že več kot 80 primerov s skupnim oškodovanjem v vrednosti več kot 2,5 milijona evrov.
Tudi podatki policije kažejo, da so med najbolj pogostimi investicijske prevare, sledijo jim prevare z vdori v elektronsko pošto, ljubezenske prevare, nigerijske, lažni krediti, prevare z oddaljenim dostopom (pod pretvezo Microsoftove podpore) in t.i. denarne mule. Na policiji ugotavljajo, da so za goljufijami običajno dobro organizirane kriminalne združbe in da je izgubljeni denar zelo težko povrniti, spletni uporabniki pa imajo največji vpliv, da se tovrstna dejanja in oškodovanja preprečijo. Policija svetuje, da naj ljudje ne zaupajo slepo neznancem na spletu, jim ne posredujejo osebnih ali bančnih podatkov in jim ne omogočajo oddaljenega dostopa do svojega računalnika ali spletne banke. Pred kakšnim koli nakazilom sredstev naj predhodno po spletu preverijo prejemnika, pred sklepanjem posla pa naj se pozanimajo pri znancih ali strokovnjakih (SI-CERT, policija, banka). Če ugotovijo, da so oškodovani, pa naj zadevo v čim krajšem času prijavijo policiji in svoji banki.
Bralka nam je posredovala fotografijo, ki jo je posnela na Piramidi. Vreme je očitno na plan privabilo kače. V Sloveniji živi 11 vrst kač, od tega so le tri strupene: modras, navadni gad in laški gad.
Edina strupena v Mariboru je modras. Le-tega lahko prepoznamo po značilnem rožičku, čokatem telesu, rožičku na gobčku in temni cik-cak progi po sredini hrbta.
Na Kačefonu svetujejo: “Če srečamo kačo v naravi, nikar ne bezajmo vanjo, temveč se umaknimo in ji omogočimo pobeg. Kača se namreč človeka boji. V brezizhodnem položaju se lahko brani z ugrizom (razen belouške in kobranke).”
Glavni namen projekta “Kačofon” je prispevati k izboljšanju odnosa Slovencev do kač. “Na telefonski liniji Kačofon 040/322-449 člani društva nudimo informacije o domorodnih vrstah kač ter svetujemo, kako postopati, če se kača pojavi v bližini domovanj oziroma zaide v objekt. V nujnih primerih opravljamo intervencije na domovih in kače preselimo v primernejša bivališča.”
Cene kopanja v Športnem parku Ruš, ki jih je potrdil svet zavoda Športnega parka Ruše, so v zadnjem času razburile številne. Županja Ruš Urška Repolusk, ki ima v samem zavodu tudi predstavnika, se z dvigom ni strinjala, saj bi naj bile nove cene občutno dražje od drugih primerjajočih kopališč, zato je poslala tudi primerjavo cenikov ostalih kopališč po Sloveniji, a se je izkazalo, da so bile primerjave in njena analiza napačne.
V svoji analizi je zapisala, da gre za primerjavo celodnevne karte, ugotovili smo, da gre za vstopnice za določeno časovno obdobje, kar prikazujejo tabele spodaj. Je njen namen z napačnimi cenami zavajati ljudi?
Napačne primerjave cen, a županja Ruš napako zanika
Županja Ruš Urška Repolusk je direktorja Športnega parka Ruše (nekdanjega Cezama) Gorazda Ladineka 5. januarja 2022 pozvala, da predloži nov cenik in gradivo z argumentacijo povišanja cen tudi za več kot 100 odstotkov .
Tabela, ki jo je županja posredovala v dopisu 5. januarja 2022
Tabela, ki je bila napisana v dopisu Občine Ruše je bila popolnoma napačna, saj je stari cenik imel cene za termin petih ur. Torej bi bilo smiselno primerjati 5 urno vstopnico po novem ceniku. Za primerjavo, kakšna je razlika za peturni obisk kopališča, poglejte tabelo spodaj.
V Športnem parku Ruše so pojasnili, da se za večina obiskovalcev bazena Športnega parka Ruše ni spremenilo popolnima nič. “Gre za rekreativne plavalce, ki se v samem bazenu zadržijo po večini do 90 minut. Mi smo v novem ceniku predlagali, da se določijo trije termini, in sicer 120 minut, 5 ur in ves dan.” Vstopnice za ves dan so zaradi peščice obiskovalcev, ki jih lahko preštejejo na prste ene roke, ki želijo biti na bazenu oz. na zunanji terasi v poletnih mesecih.
Znova napačna primerjava
Županjo Urško Repolusk smo 10. januarja 2022 povprašali, ali je pri izračunu prišlo do napake. Odgovorila nam je: “Z naše strani ni prišlo do napake, cene so se povišale za 100 in več odstotkov. Bolj zaskrbljujoče je to, da cenik kaže, da je ponudba enakih storitev v večjih mestih, kjer je standard prebivalcev običajno nekoliko višji, dostopna za bistveno nižjo ceno.”Priložila je spodnjo tabelo in zapisala celodnevne vstopnice. Izkazalo se je, da predložene cene niso za celodnevni obisk ampak za vstopnice za določeno obdobje.
V nadaljevanju si lahko pogledate realno primerjavo cen kopališč, ki jih je županja izpostavila sama
V Pristanu za 90 minut 6,69 evra, v Rušah 5,5 evra
V Športnem parku Ruše so pripravili primerjave z drugimi kopališči in sicer z njimi najbolj konkurenčnem bazenu Pristan:“V Pristanu je redna cena za termin 90 minut 6,69 evrov za odrasle in 4,45 evra za otroke. Redna cena ŠPR za odrasle, za termin 120 minut je 5,5 evra, s kartico Šport Ruše 4,95, za otroke 4,5 evra, s kartico Šport Ruše pa 4,05 evra.” Se pravi ne gre za celodnevno vstopnico, kot je zapisala županja.
Cenik PristanŠportni Park Ruše
Cena na Zimskem kopališču Golovec 5,5 evra velja za tri ure in ne za ves dan
V primerjavi cenikov je županja Ruš navedla tudi Zimsko kopališče Golovec in zapisala, da je cena celodnevne vstopnice 5,5 evra, kar ne drži. Ceno smo preverili in dejali so nam, da gre zgolj za tri urno vstopnice. “Cena velja za čas rekracijskega plavanja, se pravi od 8. do 11 ali od 13. do 16. ure.”
Cenik zimskega kopališča Golovec
Kopališče Tivoli: Cena velja za 4 urni vstop
In sicer od ponedeljka do petka po ceni 7,50 evra in sobota, nedelja ter pazniki 8,50 evra. Tako nikakor ne velja, da gre za celodnevno vstopnico.
Za primerjavo damo še cenik kopališča Ajdovščina, kjer je županja zapisala, da je cena celodnevne vstopnice 5 evrov. A rekreacijsko plavanje je le od 16. do 21. ure, se pravi gre za 5-urno vstopnico. V soboto pa je kopališče odprto od 13. do 21. ure.
Ob 22.43 je na lokalni cesti Rogoza–Miklavž v občini Hoče – Slivnica vozilo zapeljalo s cestišča in trčilo v drevo.
Gasilci JZ GB Maribor so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulator in odstranili drevo z vozila. Reševalci NMP Maribor so poškodovanega voznika oskrbeli in prepeljali v UKC Maribor, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje.
V Lovrencu na Pohorju si želijo razširiti prostore za ambulante splošnega zdravnika, hkrati pa dograditi k stari zgradbi še prizidek, tako da bodo lahko imeli še druge zdravstvene dejavnosti. Marko Rakovnik, župan občine Lovrenc na Pohorju:“Naša zdravstvena je zelo stara. Glede na to, da je iz skladov možno pridobiti sredstva, smo pripravili projekt prizidka, dali vlogo in čakamo, ali bomo s to vlogo uspešni. Znesek investicije je visok in občina sama s svojimi sredstvi si takšnega zalogaja ne more privoščiti.”
Direktor mariborskega zdravstvenega doma je dejal, da stavba ne ustreza več kriterijem, za invalide praktično ni dostopa. Med drugim imajo le en vhod, ki služi tako stanovalcem kot pacientom. Na vrsti je urejanje vseh postopkov, da bodo dobili boljše, sodobnejše prostore.
Na Mariborskem Pohorju nameravajo s ciljem krepitve ponudbe za obiskovalce postaviti nova igrala na prostem, klopi in interpretativne table. Načrtujejo, da bo postavitev opreme pod krovnim nazivom Doživetja Bolfenk izvedena do začetka poletja.
Javno naročilo za urbano opremo bo v okviru projekta Doživetja Bolfenk objavljeno v začetku naslednjega meseca, so za STA povedali na mariborski občini.
Projekt zajema pripravo elaborata celostne ureditve Mariborskega Pohorja, programa izobraževanja in ozaveščanja o njegovih vsebinah ter modela programa vodenih doživetij.
Na območju pri zgodnji postaji Pohorske vzpenjače in cerkvi svetega Bolfenka bodo med drugim namestili klopi, interpretativne table, hotel za žuželke, foto točko ter nova igrala. Na razgledišču Nad Lukejem pa bodo postavljene foto točka, klop in interpretativna tabla.
Vrednost celotnega projekta je nekaj več kot 78.000 evrov, od tega bo 77 odstotkov prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
Priprava projekta je v rokah Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor.“Tečejo vse potrebne aktivnosti, da izvedemo skupaj z občino javno naročilo in da se do začetka poletne sezone te zadeve na Bolfenku tudi postavijo. Imamo še sestanke s predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je treba urbano opremo uskladiti tudi z njimi, ker se nekatera igrala postavlja v neposredno bližino bolfenške cerkve,” je za STA povedal direktor agencije Uroš Rozman.
Postavitev igral za otroke, ki bodo tematsko prilagojena Pohorju, je po njegovih besedah prvi korak v širši zgodbi okrepljene ponudbe na Mariborskem Pohorju.
V načrtu je namreč celovita ureditev prostora od spodnje postaje vzpenjače preko Trikotne jase in koče Luka ter hotela Bellevue in Bolfenka do Razglednika na vrhu Mariborskega Pohorja, s čimer želijo narediti to območje zanimivo za obiskovalce skozi vse leto.
Ob 13.04 je na območju naselja Sveti Vid v občini Vuzenica pod vodstvom policije potekala iskalna akcija za pogrešano osebo.
V iskalni akciji so sodelovali gasilci PGD Vuzenica, gorski reševalci GRS Maribor in lovci LD Zeleni Vrh. Aktivirani so bili tudi vodniki reševalnih psov pri Kinološki zvezi Slovenije SIP skupina 3 in Zvezi vodnikov reševalnih psov Slovenije Zahodnoštajerske. Okoli 14.44 so pogrešano osebo našli mrtvo.
V vseh teh letih je pri prenovi v Pristanu prišlo do številnih nepravilnostih. Po osmih letih se je včeraj odvila svečana otvoritev.
Ne le bazen, obnove so bile deležne tudi garderobe, prezračevanje, stavbno pohištvo, izvedena je bila energetska sanacija. Pričakujejo večji obisk, obiskovalcem pa želijo ponuditi še več. Z današnjim dnem je kopališče odprto za obiskovalce, ponovno bodo zaživeli tudi programi učenja plavanja. Obnovili bodo savne, urediti nameravajo še gostinski lokal.
A vse težave še niso odpravljene, bazen še vedno ni popolnoma vodotesen. Na tem mestu je podžupan poudaril, da je prenova težja kot novogradnje. Zavedajo se, da bodo morali rešiti problem vlaženja, a to ni bil razlog, da bazena ne bi odprli.
“V okviru Sistema za zgodnje opozarjanje na pojav NPS je bila v Mariboru zaznana lažna ekstazi tabletka, ki je vsebovala malo poznano snov 2-Br-4,5-DMPEA in več drugih psihoaktivnih snovi v nizkih koncentracijah,” so zapisali v DrogArtu.
V nadaljevanju so pojasnili, da je analiza Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pokazala, da zelena ovalna tabletka z logotipom Mercedes-Benza vsebuje snov 2-Br-4,5-DMPEA: “Snov naj ne bi bila psihoaktivna, ni pa mogoče izključiti toksičnih stranskih učinkov. Poleg tega tabletka vsebuje še naslednje snov v nizkih koncentracijah (<1%): MDMA, ketamin, fenactin, kofein, paracetamol in sildenafil.”
Lažna tabletka je bila kupljena kot ekstazi v Mariboru. Ker tveganja negativni stranski učinki in dolgoročne posledice uporabe niso znani, se uporaba tabletke odsvetuje.
Neodvisno ljudsko gibanje Svobodni in ozaveščeni Slovenije (Gibanje SOS) je danes v Mariboru predstavilo svoj program, ki temelji na petih točkah.
Poudarili so, da je obstoječa vlada politika slaba in da: “Podjetnikom ruši posle in prihodnost, zavira razvoj. Mladi delajo samomore. Kljub trudu mnogih srčnih šolnikov izobraževanje tone, zdravstveni sistem je razpadel, do storitev praktično ne moremo več dostopati. Starejši umirajo, zaprti v domove, brez stikov, brez dostojanstva. Izvaja se segregacija, krši se enakost. Zahteva se slepa vera v znanost, brez raziskav, brez podlag, brez dokazov. Celo z odkritimi lažmi, posmehovanjem in diskreditacijo. In to ni pot, po kateri bi radi hodili. Ni pot, ki si jo želimo za naše otroke. Ni pot, ki jo zaslužijo naši starši, babice in dedki.”
Program dela Gibanja SOS temelji na petih ključnih točkah
1. Za dosledno spoštovanje Ustave republike Slovenije
2. Za Slovenijo brez PCT z odpravo nesmiselnih omejitev: takojšnja odprava PCT pogojev na vseh ravneh družbe in vsakršne segregacije na podlagi zdravstvenih odločitev
3. Za svobodo in blaginjo ljudi:
– Normalen pretok ljudi in blaga.
– Vzpostavitev normalnih pogojev v šolah za naše otroke in zagotovitev normalnega šolstva.
– Interesi družbe in svobodnih ljudi so nad interesom kapitala.
– Učinkovit nadzor in pravična razdelitev socialnih transferjev.
– Spodbujanje in krepitev samooskrbe in kratkih dobavnih verig pri pridelavi in predelavi hrane.
– Povrnitev in krepitev ugleda Slovenije in slovenske diplomacije.
– Sistemsko podpiranje in spodbujanje kulture in umetnosti (tudi in predvsem na lokalni ravni), vključujoč z ureditvijo pravic za samozaposlene v kulturi.
4. Za svobodne odločitve o zdravljenjih in okrepljeno ter dostopno javno zdravstvo
– Zdravljenje je prostovoljna odločitev posameznika
– Normalno delujoče zdravstvo.
5. Za transparentno delovanje države
– Transparentne in stabilne zakone, zakonodajni postopek in zaščito pravnega sistema in človekovih pravic
– Sprememba volilne zakonodaje tako, da imajo volivke in volivci na volitvah odločilen vpliv na izbiro poslank in poslancev ter da imajo državljani in državljanke tudi realno možnost kandidiranja na volitvah. Za vse političarke in politike ter druge nosilke in nosilce javnih
– Javna uprava mora služiti ljudem – poenostavitev postopkov in administracije.
– Odgovornost uradnikov in funkcionarjev.
– Javne dobrine in storitve ostanejo v javni lasti (voda; zdravstvo).
Gaber Marolt iz Gibanja SOS je razložil, kaj teh ključnih pet točk pomeni:
Dodatno pa še, kaj pomeni četrta točka o svobodnih odločitvah o zdravljenju in okrepljeno, dostopno javno zdravstvo. Meni, da je treba pristopiti čim prej k zdravljenju in po protokolu, ne pa da prihaja do hospitalizacij. Je proti temu, da se propagira samo en način zdravljenja.
V zadnjih dveh letih so se združevali v različnih iniciativah na spletnih platformah
“V zadnjih dveh letih smo se posameznike različnih starosti, poklicev, profilov združevali v iniciative in poskušali vplivati na zgrešeno vladno politiko. Tako so nastale povezave na spletnih platformah (Otrok ne damo ipd.) in tudi različne iniciative (izmed vidnejših iniciativ tega področja je Civilna iniciativa staršev za pravice otrok). Toda z omenjenim povezovanjem smo lahko le opozarjali na napake in krivice, ki se dogajajo državljankam in državljanom, in veliko truda je bilo vloženega za relativno skromne rezultate, ki pa so realno gledano bili še vedno tesno povezani s končnimi (in še tako slabimi) odločitvami politikov,” so zapisali v sporočilu in dodali: “Zato nas je situacija prisilila v to, da smo začeli razmišljati o tem, kako lahko aktivno vplivamo na to, da se stanje v državi resnično (ne samo navidezno) uredi. Pri natančni analizi obstoječe politične ponudbe smo decembra 2021 ugotovili, da nobena opcija ne zagotavlja normalizacije države na način, da se nerazumni ukrepi ukinejo in da se krivice iz preteklih dveh let popravijo. Ker lahko na stanje v državi aktivno vplivamo izključno iz parlamenta, nas je prej omenjena ugotovitev prisilila v to, da smo se odločili, da mora v slovenskem prostoru nastati gibanje ali politična stranka, ki bo zagotovila normalno življenje brez nesmiselnih omejitev (brez PCT pogoja, brez mask, odločitev o zdravljenju, vključno s cepljenjem, pa mora ostati posameznikova prostovoljna odločite in ne sme predstavljati pogoja za popolnoma nič).”
Iris Magajna iz Gibanja SOS je poudarila, naj se ljudje aktivno vključijo v dogajanje. Pravi, da bi morali ljudje biti aktivni na vseh področjih svojega življenja, ne pa da prepustijo svojo srečo, način življenja, delovanja kar nekomu drugemu. Politiko pa jemlje kot eden od načinov, orodij, kako dosegamo svoje cilje.
Žiga Legat iz Gibanja SOS je poudaril, da so za to, da ljudje normalno komunicirajo, brez mask na obrazu. Sploh pa v vrtcih in šolah. Pravi, da so jih starši opozorili, da dobivajo elektronska sporočila iz šol, da je bil njihov otrok v stiku s potencialno okuženo osebo in da bi morali zaradi tega otroka izolirati. To se mu zdi v redu, pravi, naj se vsak sam vpraša, ali bi otrok res moral biti izoliran.
Aleš Goršak iz Gibanja SOS poudarja, da mora človek dobiti oblast, tako kot piše v Ustavi RS, in da želijo v Gibanju SOS pokazati, da je pomembno sočutje, tako da se pokaže to sočutje in da se ljudje res povežejo. Pa tudi, da bodo ljudje videli, da imajo možnost vplivanja na razvoj svojega okolja, svojih regionalnih območij.
“Zato smo se zbrali ljudje vseh poklicev, starosti in profilov, ki bomo takemu načinu vladanja, uničevanju naše lepe dežele in ljudi, rekli dovolj in postavili novega. Novega, drugačnega, pravičnega, kjer bodo možnost imeli vsi. Kjer bo cilj družba, ki bo temeljila na dosežkih, na preverljivih dejstvih, na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Kjer bo družba, usmerjena v človeka, v svobodo, blaginjo, kjer bodo spoštovane človekove pravice, zakoni jasni in pravični, kjer bo spoštovana Ustava republike Slovenije. Že dalj časa je torej tlela v nas želja po spremembah. Toda sedaj imamo dovolj. Dovolj neresnic, zavajanj, nesmiselnih ukrepov, zapiranja, omejevanja, strašenja, s katerimi tonemo vedno globlje v boju s t.i. epidemijo. Tonemo ekonomsko, v razslojevanju družbe, vedno več je krivic, vedno več je samote, vedno več je nezadovoljstva, strahu, tesnobe. Neodvisno ljudsko Gibanje SOS že deluje združevalno, opozarja na krivice in naredili bomo vse, kar je v naši moči, da jih bomo tudi odpravljali. Ne bomo se delili, a poskrbeli bomo, da bodo vladala dejstva in resnične informacije. Usmerjeni smo v prihodnost, a učili se bomo iz zgodovine in zahtevali odgovore,” so še zapisali.
Delovanje in program Gibanja SOS
“Naš cilj je doseči spremembe. Zaenkrat delujemo kot neodvisno ljudsko gibanje, vendar ker želimo ideje legalno implementirati v našo družbo, se po potrebi ustanavljamo tudi kot stranka s kratkim imenom Gibanje SOS,” pravijo in dodajajo, da bodo delovali povsod in tam, kjer šteje. Prednost bodo namenili naslednjim temam:
vzpostavitev normalnih pogojev v šolah za naše otroke,
ukinitev omejevalnih ukrepov,
transparentne in na dejstvih temelječe informacije o bolezni covid in drugih,
normalno delujoče šolstvo in zdravstvo,
normalen pretok ljudi in blaga,
transparentne in stabilne zakone, zakonodajni postopek in zaščito pravnega sistema in
človekovih pravic.
“Ko govorimo o normalnosti, imamo v mislih stanje, ki smo ga imeli za normalno pred covid, za izhodišče, a želimo boljši in pravičnejši sistem, ki bo vzdržno razvojno naravnan s človekom v središču pozornosti. Želimo tudi analizirati sistem in ga preoblikovati tako, da nikoli več ne pride do zlorabe zdravstvenih vprašanj za doseganje političnih ciljev,” so zaključili.
