Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Vlada je na današnji dopisni seji podala soglasje k sklenitvi pogodbe o sofinanciranju širitve in obnove objekta Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Podala je tudi soglasje k sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izgradnje novega objekta za rešitev prostorskih potreb Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Z zagotovitvijo dodatnih prostorov za potrebe mariborske fakultete za zdravstvene vede se bodo po navedbah vlade vzpostavile dodatne površine za potrebe fakultete, s čimer se bo zagotovilo ustrezne prostorske in tehnične pogoje za kakovostno izvajanje študija.

Mariborska fakulteta za zdravstvene vede je v študijskem letu 2021/2022 zaradi izkazanih potreb v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah na pobudo ministrstva za zdravje ter Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije povečala število vpisnih mest na dodiplomskem študijskem programu zdravstvena nega z 90 mest na 120 mest, so spomnili na vladi.

Tako kratkoročni kot dolgoročni načrti po navedbah vlade predvidevajo razširjen študijski program in povečan vpis študentov, zaradi česar je potreba po novih prostorih vedno večja. Z vzpostavitvijo dodatnih površin se bo lahko povečal sprejem študentov in študentk in razpisovanje novih smeri, saj obstoječi prostori ne zadostujejo izvajanju in razvoju študijske in raziskovalne dejavnosti, so poudarili.

Vrednost projekta, ki se bo financiral s proračunskimi sredstvi ministrstva za zdravje na podlagi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031, znaša 12 milijonov evrov.

Načrtovana je prizidava 1965 kvadratnih metrov površin in rekonstrukcija 1564 kvadratnih metrov površin osrednjega trakta z nakupom specialne opreme. S tem bo fakulteta pridobila potrebne površine za izvajanje študijskih programov za približno 310 študentov in 55 zaposlenih, so napovedali na vladi.

Tudi z izgradnjo novega objekta za izolsko fakulteto za vede o zdravju se bo lahko po navedbah vlade povečal sprejem študentov in študentk in razpisovanje novih smeri. Novogradnja bo rešila dolgoletno pomanjkanje prostorov in bo omogočila dvig kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela.

V skladu s srednjeročno razvojno strategijo Univerze na Primorskem novogradnja omogoča najmanj 20-odstotno povečanje vpisa na obstoječe programe fakultete in akreditacijo novih študijskih programov s pripravo izhodišč za vzpostavitev študijskega programa medicina na Univerzi na Primorskem.

Vrednost projekta znaša več kot 18 milijonov evrov, financiral se bo s proračunskimi sredstvi ministrstva za zdravje na podlagi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 v predvideni višini 13 milijonov evrov. Projekt se bo financiral tudi s proračunskimi sredstvi ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v predvideni višini 3,1 milijona evrov in lastnimi viri Univerze na Primorskem v višini dveh milijonov evrov.

Načrtovana je izgradnja večnadstropne nove stavbe s 6000 kvadratnimi metri uporabnih površin na parceli v neposredni bližini Splošne bolnišnice Izola. Lokacija je optimalna tako za fakulteto za vede o zdravju kot tudi za bolnišnico zaradi izkoriščanja sinergijskih učinkov obeh javnih zavodov, so še sporočili z vlade.

vir: sta

V Vetrinjskem dvoru v Mariboru bo od danes, 5. junija, pa vse do vključno sobote, 8. junija 2024 KUD Coda poskrbel za že sedmi (Z)mešani festival. Vstop na prireditve je prost, dobrodošli pa so prostovoljni prispevki, ki jih bo KUD Coda predal Doživljajskemu igrišču v Mariboru.

“Vsak dan, od srede do sobote, začenjamo ob 17. uri,” je dejala Katja Sreš iz KUD Coda: “No, v soboto pravzaprav že ob 16. uri. Dneve odpirajo naši mladi iz KUD Coda, to je njihova zaključna produkcija, da pokažejo, kaj vse so se med šolskim letom naučili.”

V štirih dneh bodo namreč učenci različnih generacij KUD Coda zaigrali več kot 90 pesmi.Letos smo jih tudi med samo zmešali, ker prej smo dejansko imeli drugačno zasnovo, najprej solo točke, potem skupinske zasedbe, zdaj pa smo malo prevetrili. Tako da bo nastal pravi “mix”, mlajši bodo lahko gledali starejše, ti bodo lahko gledali mlajše,” je razložila Katja Sreš. Tako bo namreč bolj dinamično kot prejšnja leta.

Prav vsak dan pa bodo nastope codovcev dopolnili še z drugimi nastopi, predstavitvami.

Vetrinjski dvor, Vetrinjc BarCoda. Vir: Vetrinjc BarCoda, foto: Jan Dolar

Wookie the Huge, Vokalke, Mešani pevski zbor KUD Coda

Danes, v sredo, 5. junij 2024, bodo na (Z)mešanem festivalu v Vetrinjc BarCodi torej učenci v solo in skupinskih zasedbah, Nastopili bosta tudi vokalni zasedbi Vokalke in MePZ KUD Coda, večer pa bo sledili koncert kantavtorja slovensko-irskega porekla, ki se iz radijskih postaj vztrajno prebija na koncertne odre, to je nihče drugi kot Wookie the Huge. “Vidim, da nam uspeva. Sedmo leto je festival in vsako leto smo gostili take, ki so bili tik pred tem, da postanejo zvezde. Npr. Emkeja, Leopolda I. in druge. Bili so znani, a še ne vsem znane zvezde. In Wookie je podoben primer. Radijsko je že prepoznaven, koncertno pot pa začenja,” je povedala Sreš.

V četrtek so tradicionalno povezani s Šourockom

In tako bo tudi tokrat, 6. junija 2024, je napovedala Katja:  “Gostimo zmagovalce Šourocka, letos so to Before time. Pride pa tudi ekipa Šourocka. Imela bo svojo stojnico, predstavila bo svoj natečaj. Seveda bo tudi v četrtek koncert učencev KUD Coda.” 

V petek bodo na odru legende

Po popoldanskem koncertu učencev bodo v petek, 7. junija 2024,  na odru Coda legende. Nastopali bodo namreč bendi, ki so kakor koli povezani z njihovo organizacijo. Katja Sreš je dejala: “To niso učenci, ki jih v sklopu šolskega leta učimo na skupinskih vajah, ampak učenci, ki so se samostojno odločili, da bodo sestavili skupino, bend in sami igrajo, vadijo. Gre za bend Midnight Stand. Prav tako bend MHM,  bend našega bobnarja Aljaža. Na odru bosta tudi Dejan in Vesna kot Mojo Hunters pa tudi Fox and The Poor Guys, kjer imamo našega kitarista Bratka.” Dejala je, da se ta večer lahko primerja s Scena fest, ki se je letos odvil na Štuku. Le da ima vsak bend vsaj enega člana, ki ima prste pri KUD Coda. To bo revialni koncert, vsak od bendov bo nastopil od 20 minut do pol ure. Obiskovalci pa bodo lahko slišali različne žanre. Vesela je, da so lani to naredili prvič in da bodo s tem nadaljevali. V petek sicer pride v Vetrinjc BarCoda tudi ekipa Inštituta 8. marec, je še povedala Sreš.

Vetrinjc BarCoda je lokal KUD-a Coda, v katerem sledijo načelu “zero vaste”. Vir: Vetrinjc BarCoda, foto: Rok Zorc

Sobota – čas za povezavo KUD Coda in Zavoda Mars na delavnicah

“V soboto se povezujemo z našimi sosedi v Vetrinjskem dvoru, z Zavodom Mars. V duhu “zero waste” bo reciklažna delavnic. Seveda brezplačno, kot vsi drugi dogodki” je dejala Katja Sreš in povedala, da bodo tudi na tem festivalu sledili temu načelu in vsak dan skušali čim bolj zmanjšati obseg odpadkov, navsezadnje so tudi bendi dobili navodila, da naj med drugim ne prinašajo plastenk. 

Ponosni prejemniki potrdila za “zero waste”. Vir: Vetrinjc BarCoda

“Nato na odru spet učenci KUD Coda, Kot finale pa bo zvečer na odru primorska skupina Paul Grem. In čisto na koncu še vetrinjske karaoke, na katerih bodo lahko prepevali vsi,” je dejala Katja Sreš, ki je dodala še zanimivost: “Mislim, da se s Primorci najbolj razumemo, ko je bila zasedba Paul Grem tukaj prvič, je bila med nami taka kemija, ljubezen na prvi pogled, da smo rekli, da jih moramo še povabiti. Vrhunski so, res pa je, da je njihov pevec po rodu Štajerec.”

Pomagali bodo Doživljajskemu igrišču

Vstop  na vse dni in vse prireditve (Z)mešanega festivala v Vetrinjskem dvoru je brezplačen. Bodo pa zbirali prostovoljne prispevke. Nekaj zato, da bodo lahko pokrili stroške festivala, en del zbranih prispevkov pa bodo namenili Doživljajskemu igrišču v Mariboru. To se namreč sooča s finančno stisko. KUD Coda to razume in z njimi sočustvuje, je dejala Katja Sreš, saj so sami pred leti bili tudi v stiski. Ko so si opomogli, pa pomagajo drugim nevladnim organizacijam, ki se ukvarjajo tako kot oni z mladimi. In “dožiji”, kot je ljubkovalno rekla članom ekipe Doživljajskega igrišča, bodo danes, torej v sredo, na prvi dan (Z)mešanega festivala v Vetrinjcu.

Sravske elektrarne Maribor (DEM) so prodale del zemljišč na svojem sedežu v Mariboru državi za postavitev sodobnega podatkovnega centra s superračunalnikom. Po besedah premiera Roberta Goloba gre za odlično lokacijo, ki omogoča številne sinergije in s tem dobre možnosti za nadaljnji razvoj računalniških in podatkovnih zmogljivosti v državi.

Z branjem palestinske literature in poezije v GT22 se bo danes v Mariboru začel sklop dogodkov, ki jih pripravljajo nevladne organizacije in posamezniki s področja kulture in mladine v znak solidarnosti s Palestinci. Do 13. junija se bo odvila vrsta različnih dogodkov, s katerimi želijo opozoriti na trpljenje tega naroda.

“Vsled grozot, ki se dogajajo, želimo skozi palestinska pričevanja in literaturo, gledališke predstave, fotografsko razstavo, filme, predavanja, pogovore in analize ekonomsko-politične srži, ki poganja nenehno vojno stanje in zaostrovanje razmer, osvetliti ustvarjanje, trpljenje in boj palestinskega ljudstva za svobodo,” so v vabilu na dogodke zapisali v iniciativi Dnevi solidarnosti s Palestino v Mariboru.

Zavedajo se, da z branjem palestinske literature ne bodo mogli ustaviti vojne. “Kljub temu pa si srčno želimo, da bi z branjem literature, povezane s Palestino, v našo javnost prinesle boljši vpogled v bogato zgodovino in kulturo Palestink in Palestincev, saj menimo, da bi nam lahko bila bolj poznana, bolj blizu. Kajti iz bližine ter razumevanja vznika solidarnost,” sporočajo.

Ob tej priložnosti bo izšla posebna številka časnika IndiJanez, ki bo v celoti posvečena temi izraelske okupacije Palestine in bo brezplačno distribuirana po lokalih in drugih zbirališčih v Mariboru. Na več lokacijah bo tudi razstava fotografij Usmerimo pozornost na Gazo, ki jih je posnel fotograf Mohamed Zanun novembra lani v Gazi.

V ponedeljek bo v Vetrinjskem dvoru predstava Med dvema zidovoma, ki je bila premierno prikazana jeseni 2014 in se ukvarja z intimnimi izkušnjami Palestink in Palestincev in dojemanjem razmer na Bližnjem vzhodu na Zahodu.

Sledila bo projekcija filma Arabske podobe v Sloveniji, ki odgrinja vsakdanji svet Arabcev in njihovih otrok, ki živijo v Sloveniji. Prav tako bodo predvajali dokumentarni film Pripoveduj svojo zgodbo, majhna ptica, ki pripoveduje o izkušnjah sedmih palestinskih žena, ki so v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sodelovale v oboroženem odporu palestinskega ljudstva in zaradi tega preživele velik del svojega življenja v izraelskih zaporih.

V torek bo v Kulturnem centru Pekarna projekcija filma 5 razbitih kamer, ki se osredotoča na izraelsko kolonizacijo Zahodnega brega. V sredo pa bodo gostili pogovor ob predstavitvi revije Borec, katerega obsežni sklopi o Palestini prinašajo palestinska pričevanja in poezijo upora ter mednarodne apele, pogovore in analize.

Dogajanje se bo zaključilo v četrtek z dogodkom Ambasada Svetlane Makarovič: Vsakdo umira 1x sam/ Kindertotenlieder v GT22.

vir: sta

V fitnes centru v Selnici ob Dravi lahko otroci skupaj s prijatelji doživijo nepozabno rojstnodnevno praznovanje, polno zabave, gibanja in zdravih aktivnosti.

Vsak starš si želi, da bi njihov otrok odraščal zdrav in močan, in Dama Gym ponuja prav to. Praznovanje rojstnega dneva pri njih ni le še ena zabava, temveč je priložnost, da se otroci skozi igro in zabavo tudi gibalno razvijajo.

Fitnes center nudi različne programe, ki vključujejo:

Trening: Otroci se bodo spoznali z osnovami fitnesa, primernimi njihovi starosti in sposobnostim.
Animacije: Zabavni animatorji bodo poskrbeli za veselje in smeh.
Športne igre: Skupinske igre, ki spodbujajo sodelovanje in gibanje.
Poligoni: Različni poligoni za preizkus spretnosti in vzdržljivosti.
Zdravi prigrizki in pijača: Poskrbljeno je za zdravo prehrano in hidracijo, da bodo otroci polni energije.
Učenje fitnes osnov: Otroci bodo spoznali osnovne fitnes vaje in pomembnost gibanja za zdrav življenjski slog.
Ne le zabava, temveč tudi zdravje

Slogan “Upihanje svečk na torti je bilo včeraj, danes napenjamo mišice” lepo povzame filozofijo Dama Gym-a. Rojstnodnevne zabave pri njih so zasnovane tako, da otroci preživijo kakovosten čas v gibanju, se učijo novih veščin in spoznavajo zdrave navade. To je idealna priložnost, da združite zabavo in zdravje ter svojemu otroku podarite nepozaben rojstni dan.

Kje jih najdete?
Dama Gym se nahaja v Selnici ob Dravi. Za več informacij in rezervacije jih lahko kontaktirate na telefonsko številko 031 829 686 (David) ali preko e-pošte na naslov dama.opti@gmail.com.

Na osnovni šoli Lovrenc na Pohorju smo obiskali izjemno razstavo ročnih del, ki jo je pripravilo Društvo upokojencev krožka Pikapolonice in Male pikapolonice.

Na ogled so bila čudovita ročna dela, od copatkov za dojenčke, kapic, prtičkov do oblačil, ki so jih izdelale članice in člani DU Pikapolonice ter osnovnošolski otroci. Obiskovalci so lahko občudovali različne tehnike ročnih del, ki jih obvladajo tako mlajši kot starejši ustvarjalci. Otroci so pokazali svoje spretnosti v kvačkanju, štrikanju in šivanju, za kar gre zahvala predvsem upokojenkam iz društva Pikapolonice, ki svoje znanje z veseljem prenašajo na mlajše generacije.

Medgeneracijsko sodelovanje 

Razstava ročnih del krožka Pikapolonice je več kot le prikaz ročnih spretnosti; je dokaz, da lahko sodelovanje med generacijami prinese izjemne rezultate in obogati življenje vseh udeležencev. Občudovanje in pohvale obiskovalcev so pričale o kakovosti in predanosti vseh sodelujočih.

Razstava je pritegnila kar nekaj obiskovalcev, med katerimi so bili tudi starši, stari starši in lokalni prebivalci. Skupaj so ustvarili prijetno in spodbudno vzdušje, ki je še dodatno spodbudilo sodelovanje in izmenjavo idej.

V zaključku je treba poudariti, da razstava ročnih del krožka Pikapolonice ni le prikaz izjemnih spretnosti, temveč tudi simbol povezanosti in skupnega ustvarjanja. Takšni dogodki dokazujejo, da se lahko z medsebojno pomočjo in deljenjem znanja dosežejo čudoviti rezultati, ki obogatijo življenje vseh vpletenih.

Več pa v spodnjem prispevku.

Družbo Dravske elektrarne Maribor, največjo proizvajalko električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, ki deluje kot del skupine HSE, je danes obiskal predsednik vlade dr. Robert Golob z dr. Emilijo Stojmenovo Duh, ministrico za digitalno preobrazbo in mag. Bojanom Kumrom, ministrom za okolje, podnebje in energijo. Vladno delegacijo sta sprejela mag. Damjan Seme, generalni direktor DEM in Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE, s sodelavci. Srečanju se je pridružil tudi mariborski župan Saša Arsenović.

Na delovnem srečanju smo Dravske elektrarne Maribor vladni ekipi predstavile strateške in razvojne projekte družbe, pri čemer je bil poudarek na:

postavitvi podatkovnega centra in super računalnika na lokaciji ob upravni stavbi DEM, ki predstavlja temelj za izgradnjo in nudenje infrastrukture in informacijskih storitev za organizacije s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture v Sloveniji. Ministrska ekipa se je s poslovodstvom družbe že srečala pred dobrim letom in pol, ko so izmenjali poglede na možnosti sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in raziskovalnimi infrastrukturami na področju digitalizacije znanosti. Predstavniki ministrstev in Dravskih elektrarn Maribor so takrat podpisali tudi Pismo o nameri glede krepitve sodelovanja na področju prenosa znanj in iskanja sinergijskih infrastrukturnih učinkov med javnim sektorjem in gospodarstvom, kar je rezultiralo v podpisu pogodbe za nakup 3.170 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju ob upravni stavbi DEM v Mariboru, kjer bo v naslednjih letih zrasla stavba, namenjena podatkovnemu centru in super računalniku.

Zemljišče v Mariboru (na lokaciji upravne stavbe DEM) je bilo izbrano kot najustreznejše za izvajanje načrtovane dejavnosti. Lokacija namreč že sedaj predstavlja eno izmed pomembnejših infrastrukturnih lokacij na kateri se med drugim nahajata center vodenja Dravskih elektrarn Maribor in center vodenja proizvodnje skupine HSE ter s tem predstavlja pomembno podatkovno–informacijsko vozlišče skupine HSE. Bodočemu podatkovnemu centru bodo zagotovljeni ustrezni infrastrukturni priključki, predvsem v komunikacijsko omrežje. Ob kasnejši nadgradnji podatkovnega centra s superračunalnikom pa bo, ob njegovem delovanju, nastalo tudi precej odpadne toplote, ki se bo lahko izkoristila v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Maribor.

Stavba na lokaciji v Mariboru, katere gradnja se bo predvidoma začela prihodnje leto in bo zaključena v letu 2026, bo v lasti javnega infrastrukturnega zavoda ARNES (ta je v lasti Republike Slovenije), ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini. V objektu sta predvideni dve etaži; pritlična etaža bo namenjena namestitvi HPC (High Performance Computing) super računalnika enega od zunanjih uporabnikov, etaža nadstropja pa bo namenjena namestitvi običajnega podatkovnega centra ter manjšega super računalniškega sistema HPC. Stavba je načrtovana kot samostojni objekt, kjer bo čim večji delež potrebne energije zagotovljen z njeno proizvodnjo na samem objektu, kar bo doseženo na dva načina, in sicer s samooskrbo z električno in toplotno energijo. Gradnja je korak v smeri strategije Arnesa, ki kot javni infrastrukturni zavod gradi, vzdržuje in upravlja infrastrukturo, ki povezuje univerze, inštitute, raziskovalne laboratorije, muzeje, šole, baze podatkov in digitalne knjižnice.

Predstavitvi izgradnje prve pilotne geotermične elektrarne Čentiba, ki predstavlja inovativni pristop pri koriščenju globoke geotermije za proizvodnjo električne energij s patentirano tehnologijo. V začetku aprila je elektrarna proizvedla prve kWh električne energije, s čimer se je pokazalo, da princip deluje. Za konstanto obratovanje v prihodnje pa je potrebna modifikacija turbinskega dela opreme.
Začetku gradnje vetrne elektrarne Mali Log – moči 1 MW, ki je prva slovenska vetrna elektrarna, ki jo gradi podjetje v državni lasti. Dela na gradbišču se bodo začela predvidoma v tem mesecu, gradnja pa bo končana predvidoma konec leta. Lokacija Mali Log je bila izbrana na podlagi ugodnih vetrnih razmer ob upoštevanju vseh zahtev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.
Krožnem gospodarstvu – predelavi lesnega dela plavja iz reke Drave v lesne sekance (biomaso), primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Pridobljeni okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje nam bosta v prihodnje omogočali, da na lokaciji hidroelektrarne Zlatoličje lesni del odstranjenega plavja, ki je opredeljen kot odpadek, predelamo v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Dravske elektrarne Maribor smo za navedeni postopek pridobile tudi mednarodni SURE certifikat, ki potrjuje skladnost z zahtevami Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov RED II (Direktiva EU 2018/2001 – Renewable Energy Directive II).

Ob navedenem je na delovnem srečanju tekla beseda tudi o ostalih projektih Dravskih elektrarn Maribor:

Strateškem projektu državnega pomena – ČHE Kozjak, moči 2 x 220 MW in daljnovodni povezavi 2 x 400 kV ter postavitvi baterijskih hranilnikov električne energije.
Sončnih elektrarnah na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin – skupne moči 27,2 MW in letne proizvodnje 34,8 GWh ter sončnih elektrarnah na drugih degradiranih območjih.
Vetrnih elektrarnah Ojstrica, Rogatec in Paški Kozjak – skupne moči do 80 MW in letne proizvodnje 170 GWh.
Rekonstrukciji hidroelektrarne Formin, katere rezultat bo varno in zanesljivo obratovanje v naslednjih desetletjih (inštalirana moč bo povečana za 12,6 odstotka na 130,6 MW; letna proizvodnja pa za šest odstotkov na 588,6 GWh) ter rednem investicijskem vzdrževanju in vlaganjih v zanesljivost obratovanja na ostalih hidroenergetskih objektih.
Obnovi sekundarnih sistemov, kjer se intenzivno izvajajo dela na treh elektrarnah oziroma skupno na devetih agregatih, ki so do obnove obratovali že skoraj dvajset let in bistveno vplivajo na obratovalno razpoložljivost. Z veliko intenzivnostjo s strani zaposlenih in zunanjih izvajalcev letno obnovimo po dva agregata.
Strategiji upravljanja s sedimenti na celotnem slovenskem delu vodotoka reke Drave ter drugi projektih.

Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor je ob tem poudaril: »Na današnjem delovnem srečanju smo govorili o nadaljnji realizaciji strateško pomembnih projektov, ki so ne samo strateški za DEM in skupino HSE ampak so nujno potrebni za samozadostno oskrbo države z električno energijo. Dravske elektrarne Maribor, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, se zahvaljujemo vladi in resornim ministrstvom, da so prisluhnili izzivom in nas podprli pri realizacijah projektov za dosego ciljev, ki izhajajo iz Nacionalnega energetsko podnebnega načrta Republike Slovenije. Ob tem smo govorili tudi o poslanstvu Dravskih elektrarn Maribor, ki se izkazuje tudi v tem, da pridemo do trajnostnih rešitev po različnih poteh in ključ do le-teh je tudi postavitev podatkovnega centra in super računalnika na visoko tehnološki lokaciji DEM, ki smo jo včeraj, s slavnostnim podpisom pogodbe, prodali investitorju.

Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije je po srečanju povedal: »Dravske elektrarne Maribor niso samo energetski dragulj Maribora temveč postajajo dragulj tudi na področju podatkovnih in računalniških zmogljivosti. Na današnjem srečanju smo veliko govorili o energetiki in vem, da mi ni potrebno nikogar prepričevati, da so na DEM zbrani vrhunski strokovnjaki. A naredili smo tudi korak naprej in spregovorili o podatkovnem centru in super računalniku. Povedati moram, da sem zelo zadovoljen nad sinergijami lokacije za razvoj računalniških in podatkovnih znanosti, ne samo v Mariboru temveč celotni državi. Z veseljem tudi povem, da so bila ministrstva uspešna pri pogovorih in pridobitvi sredstev s strani Evropske komisije v višini 50 milijonov evrov, temu znesku bo država dodala še 50 milijonov evrov, kar bo omogočilo izgradnjo enega najzmogljivejših super računalnikov v Evropi s čimer se bomo navezali na podatkovni center, ki bo v isti stavbi, kar bo omogočalo razvoj umetne inteligence in uvrstitev lokacije na svetovni zemljevid tudi po tej plati.«

V tovarni papirja in izdelkov iz papirja Paloma, ki je zadnjih sedem let v 100-odstotni lasti češko-slovaške skupine Eco Investment, so danes predstavili prenovljene proizvodne in skladiščne zmogljivosti. Vanje so tudi ob podpori države vložili 130 milijonov evrov. Na slovesnosti v Sladkem vrhu so bili najvišji vladni predstavniki.

V Palomi so v zadnjih štirih letih izpeljali naložbe v nov papirni stroj, dve novi konfekcijski liniji, hitro in napredno paletizacijo ter avtomatizirano visokoregalno skladišče končnih izdelkov.

Obeležili zaključek obsežnega investicijskega cikla

Z današnjo slovesnostjo so tako v podjetju, ki je najbolj znano po toaletnem papirju in papirnatih robčkih, v zadnjem času pa vse večji del prodaje predstavljajo matični zvitki iz papirja, obeležili zaključek obsežnega investicijskega cikla.

Na slovesnosti v Sladkem vrhu je bil osrednji govornik poleg Fila premier Robert Golob, prisotna pa sta bila tudi gospodarski in finančni minister Matjaž Han in Klemen Boštjančič. Del naložbenega cikla je finančno z osmimi milijoni evrov namreč podprla tudi država.

Paloma je po zadnjih razpoložljivih podatkih o poslovanju leto 2022 končala s 117 milijoni evrov prihodkov od prodaje in spričo visokih cen surovin in energije tudi s 6,3 milijona evrov čiste izgube.

Naložbe v posodobitev proizvodnje in izvedeni ukrepi poslovnega prestrukturiranja so medtem vodili v zmanjšanje števila zaposlenih. Če je družba v 2018 zaposlovala še blizu 600 ljudi, jih je lani v povprečju nekaj več kot 400.

Nekaj fotoutrinkov:

V ponedeljek, 27. maja 2024 je delegacija zaposlenih na Policijski upravi (PU) Maribor in članov Kluba upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Maribor, v zvezi z izmenjavo izkušenj in izpopolnjevanja na področju urbanega čebelarjenja, obiskala predstavnike Deželne policijske direkcije Dunaj (Landespolizeidirektion (LPD) Wien).

Mariborsko delegacijo so sestavljali Rafael Viltužnik in Branko Uranjek iz PU Maribor, Bojan Lunežnik z ženo Ivanko ter Mirko Ploj, vsi trije upokojeni delavci policije, člani Kluba upokojenih delavcev MNZ Maribor.

Delegacijo je spremljal nekdanji slovenski policijski ataše na Dunaju Vladimir Pocek z ženo Andrejo. Uvodnega sprejema sta se udeležila tudi Matjaž Marko, ekonomski svetovalec ter Aljaž Arih, vodja Slovenskega kulturno informacijskega centra našega veleposlaništva na Dunaju.

V letu 2021 je prišlo do sodelovanja med Veleposlaništvom Republike Slovenije na Dunaju in Deželno policijsko direkcijo Dunaj ter Policijsko upravo Maribor, Klubom upokojenih delavcev MNZ Maribor in Čebelarskim društvom Alojz Greif iz Hoč. Ob svetovnem dnevu čebel smo jim podarili slovenski čebelnjak, ki nudi dom dvema družinama kranjskih čebel in domuje na terasi policijske direkcije.

Poletje se uradno še ni začelo, a dolgi in topli dnevi kar kličejo po aktivnostih na prostem. Če ste med tistimi, ki prosti čas radi preživljate aktivno in hkrati obožujete ekipne športe z žogo, potem ne smete zamuditi Europarkove ulične košarke 3 na 3, ki bo v soboto, 8. junija, od 11. ure dalje na vrhnjem parkirišču mariborskega Europarka. Turnir je namenjen vsem mladim, ki jim šport in zabava pomenita ritem življenja.

V igranju košarke 3 na 3 se lahko preizkusi vsak

Ulična košarka je igra dveh trojk na en koš, namenjena pa je predvsem druženju in povezovanju s košarkarsko skupnostjo. Najpomembnejše pravilo je ferplej – poštena igra, saj si igralci tekmo sodijo sami. V primeru, da se ekipi ne moreta sporazumeti, končno odločitev sprejme nadzornik. V igranju košarke 3 na 3 se lahko preizkusi prav vsak, ne glede na to, ali je izkušen igralec, nadobuden novinec ali zgolj ljubitelj košarke, ki želi preizkusiti svoje spretnosti na igrišču. Turnir je zato odlična priložnost, da s prijatelji sestavite ekipo in se pomerite na tekmovanju.

Osvojite bogate nagrade

Turnir v košarki tudi tokrat prinaša privlačne nagrade. Organizatorji iz Športne zveze Ljubljana bodo prvim trem ekipam v vsaki kategoriji kvalifikacijskega turnirja podelili medalje, praktična darila sponzorjev pa bodo prejeli vsi udeleženci. Prijavnine ni, ekipe, ki želijo sodelovati, morajo najkasneje do 6. junija izpolniti prijavnico in jo posredovati na marketing@europark.si. Kvalifikacijski turnirji bodo potekali v Mariboru, Ljubljani, Celju in Kopru. V septembru se bodo nato tri najboljše ekipe iz vsake kategorije pomerile med seboj na velikem finalnem turnirju v Ljubljani. Več informacij najdete tukaj.

foto arhiv trgovine Skechers

Otvoritev tretje trgovine Skechers v Sloveniji

V petek, 31. maja, so v mariborskem Europarku odprli tretjo trgovino Skechers v Sloveniji. Gre za ameriško znamko, ustanovljeno leta 1992, ki se je v zadnjih letih eksponentno razvijala in uveljavila kot vodilna v športni in modni obutvi, s poudarkom na supergah. Njihov glavni cilj je ponuditi svojim strankam največjo mero udobja. Skoraj vsa obutev Skechers je opremljena s spominsko peno, ki nudi boljšo podporo stopalu in udobje med nošenjem superg. V ponudbi trgovine Skechers boste našli tako funkcionalne in športne superge kot tudi obutev za posebne priložnosti za vso družino. Prav tako postajajo vse močnejši na področju tekstila in dodatkov.

Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

V mariborskem kliničnem centru največji izpad programa zaradi zdravniške stavke beležijo na kirurgiji, saj oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin dela le z 40-odstotno zmogljivostjo. Zapiranja dejavnosti oziroma oddelkov ne bo, so zatrdili.

“Urniki dela so in bodo tudi v prihodnje prilagojeni. Pri urejanju urnikov upoštevamo vse možnosti, ki nam jih daje delovnopravna zakonodaja,” so pojasnili. Trenutno ima umaknjeno soglasje za delo preko polnega delovnega časa 170 zdravnikov. Do sedaj je umik soglasja preklicalo 95 zdravnikov. V zadnjem mesecu noben zdravnik ni preklical soglasja za delo preko polnega delovnega časa.

Ocenjujejo, da v UKC Maribor zaradi stavke mesečno izgubljajo milijon evrov.

vir: sta

V mariborskem kliničnem centru največji izpad programa zaradi zdravniške stavke beležijo na kirurgiji, saj oddelek za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin dela le z 40-odstotno zmogljivostjo. Zapiranja dejavnosti oziroma oddelkov ne bo, so zatrdili.

“Urniki dela so in bodo tudi v prihodnje prilagojeni. Pri urejanju urnikov upoštevamo vse možnosti, ki nam jih daje delovnopravna zakonodaja,” so pojasnili. Trenutno ima umaknjeno soglasje za delo preko polnega delovnega časa 170 zdravnikov. Do sedaj je umik soglasja preklicalo 95 zdravnikov. V zadnjem mesecu noben zdravnik ni preklical soglasja za delo preko polnega delovnega časa.

Ocenjujejo, da v UKC Maribor zaradi stavke mesečno izgubljajo milijon evrov.

vir: sta

Včeraj smo ujeli Deželaka junaka, kako se je peljal po Koroški. Danes ga čaka nova pot, nove dogodivščine, nova poznanstva. Poglejte, kako navdušeno so ga sprejeli v Vuzenici in na Muti.

Na svoji poti po Sloveniji Miha Deželak ni sam. Družbo mu dela odlična ekipa, ki skupaj z njim diha, vozi, kolesari, spodbuja otroke, mladostnike in odrasle. Vse z enim in istim ciljem: da uživajo ob srečanju z Deželakom junakom in da skupaj pomagajo otrokom, ki zaradi socialne stiske družine ne morejo na morje. Deželak junak s svojo akcijo že deseto leto zbira prostovoljne prispevke, da bi omogočil prav tem otrokom, da bi nekaj dni uživali na morju.

Miha Deželak in Luka Basi na Muti

Na Koroškem ga je spremljal Luka Basi, pevec, ki je zapel znano pesem tako na Muti, kjer so se najprej ustavili sredi hudega naliva, ki pa ni prestrašil nikogar. Miha Deželak pa je bil navdušen nad otroci tako, kot so bili tudi oni nad njim. Pozdravili so se, poklepetali so, nato pa ga spustili, da se je odpravil še v Vuzenico.

V Vuzenici pa so se zadnji hip odločili, da Deželaka junaka ne bodo pričakali na igrišču, saj je močno deževalo, ampak so se odločili za dvorano, telovadnico osnovne šole. Otroci so posedli po tleh ali pa stali in nestrpno čakali na Deželaka junaka, tako kot na Muti so tudi oni napisali več transparentov in komaj čakali, da pride. In potem so morali odpreti vrata na stežaj, saj sta se Luka Basi in Miha Deželak kar zapeljala v telovadnico:

In potem je sledilo fotografiranje, snemanje, objemanje, pogovarjanje. In še preden se je Deželak junak odpeljal naprej, nam je zaupal, da tako na tiho želi, da bi tudi letos dosegli magično mejo pri zbiranju prostovoljnih prispevkov za otroke. A hkrati, da čisto vsak evro šteje, z magično mejo ali brez nje, saj vsak evro pomaga otrokom.

Nov dan, nova trasa

Danes Deželaka junaka čaka sedmi dan kolesarjenja. Po načrtih ob 7.00 Ormož, od tam v Veliko Nedeljo, Dornavo. Nato ob 10. uri na Ptuju, sledi Hajdina, pa naravnost na Ptujsko goro, ob 11. uri pa v Majšperk.

Po Majšperku, kjer bo v športnem parku, v Šoštanj, kjer bo predvidoma ob 15.10, uro kasneje v Mozirju, sledijo Braslovče in Polzela. Potem pa še Šempeter in Žalec.

V organizaciji podjetja Šport Maribor iz Skupine JHMB se je minulo nedeljo, 2. junija, na Trgu Leona Štuklja odvil turnir za državno prvenstvo v košarki 3 × 3 – Držav’c.

Na njem je sodelovalo skupno 40 ekip, ki so nastopile v šestih kategorijah. Atraktivno ulično košarko v središču mesta je bilo moč spremljati na treh igriščih, tribuna ob centralnem igrišču pa je obiskovalcem zagotovila nepozabno navijaško izkušnjo.

Turnirji pod imenom Držav’c so najprestižnejša oblika državnega prvenstva na igriščih košarke 3 × 3. Z izvedbo je Šport Maribor popestril nedeljsko dogajanje v strogem centru mesta, kjer je v okviru turnirja združil predstavitev privlačne športne discipline, zabave, kakovostnega preživljanja prostega časa in spodbujanja zdravega načina življenja.

vir: Marko Pigac

Na tem dogodku je Šport Maribor tudi prvič javno predstavil elemente svoje nove vizualne podobe

Nova identiteta blagovne znamke podjetja temelji na vrednotah zaupanja, spoštovanja in navdiha; izhaja iz znaka Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM), ki smo ga v mestu gostili leta 2023. Smiselno se nam je namreč zdelo, da kot skrbniki znaka OFEM tega vkomponiramo v našo novo podobo in s tem izkažemo čast festivalu, ki je v Mariboru pustil velik pečat in tako mesto kot državo utrdil na športnem zemljevidu Evrope, pojasnjujejo v Športu Maribor.

Znak predstavlja prepletanje traku ter nakazuje na dinamiko športnih aktivnosti. Kompozicija v obliki črke M (Maribor) ustvarja asociacijo na srce, Stari most in mestne griče.

vir: Marko Pigac

Prepoznavnost znaka z dodanim elementom atletske steze, ki ponazarja bazično športno panogo, kljub temu ostaja enaka. Steza dodatno nakazuje na povezanost mesta s športom. Enostavna, dovršena oblika pa omogoča nadaljnji razvoj drugih grafičnih elementov in pojavnost v različnih medijih.

Vizualno podobo blagovne znamke predstavlja znak v modri barvni skali

Ta je prisotna v podobi Športa Maribor vse od nastanka podjetja in tako odraža zaupanje, skrbnost, samozavest in zagotavljanje varnosti. Športa Maribor želi biti most in gonilna sila zdravega življenjskega sloga, povezovanja skupnosti in ustvarjanja trajnostnih sprememb v mestu.

Slovenski državni holding (SDH) je danes podal ponudbo mariborsko občini za skupno reševanje Mariborske livarne Maribor (MLM). SDH namreč Mestni občini Maribor ponuja nakup MLM za en evro. Ob tem pa je SDH občini še pripravljen zagotoviti tudi pet milijonov evrov za nadaljnje delovanje družbe in dolgoročno reprogramirati vse obstoječe terjatve. Mariborski župan Saša Arsenovič se je takoj odzval.

SDH je danes ob svoji ponudbi mariborski občini še zapisal, da pričakuje odgovor do 10. junija in da upa na čim prejšnje pogovore.

V nezavezujoči ponudbi so še zapisali: “Z željo, da v maksimalni meri prispevamo k preučitvi vseh možnosti za ohranitev nadaljnjega delovanja družbe MLM, ter glede na vsa pozitivna pričakovanja glede bodočih razvojnih možnosti in koristi družbe za lokalno okolje, ki so bila izražena na seji mestnega sveta Mestne občine Maribor, smo nemudoma pristopili k iskanju možnosti, v okviru katerih bi skupaj z občino lahko pristopili k ohranjanju delovanja družbe.”

SDH je MLM pripravljen  MO Maribor ali z njene strani določeni pravni osebi (npr. Javnemu holdingu Maribor) pripravljen prodati za en evro. V primeru nakupa naj novi lastnik takoj imenuje nove člane nadzornega sveta, ki imenujejo novo vodstvo. MLM sicer zdaj še vodi Davor Šenija, ki pa je skupaj s članom uprave Samom Iršičem februarja odstopil s položaja. Štirimesečni odpovedni rok se jima izteče ta četrtek.

SDH je ob tem novemu lastniku pripravljen dati dolgoročno (do 10 let) finančno posojilo v višini do pet milijonov evrov pod tržnimi pogoji. S tem bi lastnik takoj dobil sredstva, da na ustrezen način podpre nadaljnje delovanje MLM, navajajo v SDH, kjer so pripravljeni dogovoriti tudi nekajletno začetno obdobje, v katerem ne bi bilo treba odplačevati glavnice in obresti.

SDH je pripravljen tudi sočasno dolgoročno reprogramirati vse obstoječe terjatve do MLM in s tem zagotoviti solventnost, poudarjajo. Na tak način bo Mestna občina Maribor po prepričanju SDH lahko samostojno in po svoji presoji glede na za lokalno skupnost zaznane razvojne priložnosti podprla nadaljnje delovanje družbe MLM. “S tem bo občina lahko ohranila delovanje družbe, delovna mesta in pozitivne vplive na lokalno okolje, hkrati pa bo pridobila v posredno last tudi celotno zemljišče ob Dravi, na katerem trenutno deluje MLM. S tem bodo odpravljeni tudi vsi strahovi o tem, kaj naj bi se v bodoče s tem zemljiščem dogajalo,” še navajajo v SDH.

Odziv župana Saša Arsenoviča: “Ni tako enostavno!”

Saša Arsenovič je dejal, da so danes dobili dopis SDH, pri tem pa poudaril, da so strokovnjake že zaprosili za pregled zakonodaje, po drugi strani pa poslali SDS dopis, v katerem so izrazili željo po dostopu do več podatkov.

Dejal je še, da bodo ponovno stopili v stik z Davorjem Šenijo, s katerim je že pred pol leta govoril na to temo, prav tako, da je govoril z ministrom Hanom in še kom. Da pa v Sloveniji ni navada, da bi mestna občina stopala v finančne naložbe in da MO Maribor sploh nima zdaj primernih kadrov. Da pa se bodo potrudili poiskati rešitev, da bi ohranili delovna mesta v MLM.

Dejal je, da ni enostavno in da ne gre za to, da bi Mestna občina Maribor dobila od SDH pet milijonov evrov, ampak da gre za kredit. In da se trudi najti rešitev, saj je po njegovem to interes ne samo Maribora, ampak celotne Štajerske, Slovenije.

In  kaj lahko naredijo v tako kratkem roku?  Sklicati bi morali izredno sejo mestnega sveta MO Maribor, dobiti odgovore od strokovnjakov in še kaj. Kaj pravi Arsenovič? “Danes je tretji. Bomo videli, koliko lahko naredimo v tem času. Sigurno pa niti nimamo mi tega kapitala niti znanja. Tako da verjetnost je zelo majhna, a morda najdemo kako rešitev, ki bi bila za vse sprejemljiva. Neke ideje imamo, a ne morem zdaj govoriti o tem, ker jih še nismo naštudirali.”

Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport bodo po besedah ministra Matjaža Hana podprli kakršnokoli rešitev, da bo MLM obstal in bodo imeli delavci priložnost ostati v Mariboru. Ob robu odprtja Slovenskega globalnega foruma v Mariboru je minister dejal, da zgodbo z MLM spremlja od prihoda na ministrstvo, vsak mesec pa mu je bilo rečeno, da bo šla družba v stečaj. “Mislim, da so zdajšnja uprava, predvsem pa zaposleni, naredili veliko stvar, da so dve leti obdržali podjetje nad vodo,” je ocenil Han. Industrijo je po ministrovih besedah treba obdržati in ji dati zagon. “Seveda pa brez aktivnega lastnika, ki bo znal voditi podjetje, imel vizijo in ki bo vlagal v podjetje, ne bo šlo,” je še povedal Han.

SDH s to ponudbo odgovarja na nezadovoljstvo  mariborskih mestnih svetnikov

SDH, ki je stoodstotni lastnik MLM in hkrati največji upnik, s ponudbo odgovarja na nezadovoljstvo mariborskih mestnih svetnikov, ki so na seji minuli četrtek ocenili, da je bil SDH pri reševanju MLM doslej premalo učinkovit, državo pa pozvali k reševanju družbe, katere usoda je že dlje časa negotova in odvisna od tega, ali bo SDH zanjo uspel najti kupca. Država je sicer vse od leta 2013 v MLM izvajala aktivnosti finančne sanacije, leta 2015 ji je dodelila tudi 5,1 milijona evrov državne pomoči, a do poslovnega prestrukturiranja ni prišlo. Kot navajajo v SDH, MLM od leta 2017 posluje z izgubo, samo v zadnjih treh letih jo je ustvarila za več kot 10 milijonov evrov, prav tako družba po navedbah SDH ni dosegala poslovnih načrtov.

Dosedanji poskusi prodaje družbe niso bili uspešni

Ker bi MLM za nadaljnji razvoj in preživetje potreboval strateškega lastnika, je sprva Družba za upravljanje terjatev bank in kasneje še SDH izvedel več poskusov prodaje družbe, ki pa niso bili uspešni. Zadnji poskus prodaje se je neuspešno končal marca, ko je bil v igri en interesent, neuradno slovenska Metalka Commerce v lasti poslovneža Marjana Pišljarja. SDH je konec marca sprožil nov poskus prodaje, pridobil je eno ponudbo – neuradno jo je oddal indijski avtomobilski dobavitelj -, interesent pa zdaj opravlja skrbni pregled poslovanja.
Vir: STA

Akademska folklorna skupina (AFS) Študent s sedežem v Mariboru je minuli konec tedna praznovala 60 let. Po besedah predsednika Gašperja Waldhütterja so ena najštevilčnejših folklornih skupin v Sloveniji, ena od njihovih najbolj prepoznavnih dejavnosti pa je organizacija mednarodnega folklornega festivala Folkart.

Skupina je začela z delom maja 1964, predvsem z željo po kulturnem udejstvovanju študentov mariborske univerze, in je bila hkrati ustanovna skupina Kulturno umetniškega društva (KUD) Študent Maribor, v sklopu katerega deluje še danes.

Do osamosvojitve Slovenije je njihov umetniški program zajemal plese jugoslovanskih pokrajin, zatem pa so se usmerili v proučevanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin in tako lahko danes predstavljajo plese vseh slovenskih pokrajin.

Danes ne združujejo le študentov, ampak pokrivajo vse starostne skupine. “Naši člani so tudi otroci, malo starejši otroci, potem imamo tri študentske skupine in pa tudi veteransko folklorno skupino Bela krizantema. Vseh skupaj nas je okoli 120,” je za STA pojasnil Waldhütter.

Jubilej so obeležili v soboto s koncertom Mariborske zgodbe v dvorani SNG Maribor. “Nad izvedbo koncerta smo več kot zadovoljni, dvorana je bila skorajda popolnoma razprodana,” je povedal. “Prikazali smo zgodbe mesta Maribor, slike v času vse od prvih naselbin do srednjega veka, potem do prihoda železnice, razvoja tekstilne industrije, končali pa smo v letu 1964, ko se je ustanovila naša folklorna skupina,” je dodal.

AFS Študent je prepoznavna tudi v mednarodnem prostoru, saj je gostovala že na skoraj vseh kontinentih. Od leta 1989 prireja v Mariboru skupaj z Narodnim domom mednarodni folklorni festival Folkart, ki predstavlja ključen del vsakoletnega Festivala Lent.

Za svoje delo je skupina pridobila več priznanj, med drugim Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki predstavlja najvišje priznanje za folklorno dejavnost v Sloveniji.

Težava pa ostaja prostor. Trenutno imajo namreč arhiv v enem od študentskih domov, kostumsko zbirko v Dvorani Union, pisarno v Karanteni, vaje pa na različnih lokacijah. “To je tisto, kar bi radi v naslednjih letih končno uredili. Da lahko zberemo vse na enem mestu, v eni stavbi, a v občini Maribor zaenkrat ni ravno posluha za to,” je še povedal Waldhütter.

vir: sta

“Obveščamo vas, da nameravamo z 10. junijem 2024 po daljšem obdobju mirovanja projekta nadaljevati z deli ureditve kanalizacijskega in vodovodnega omrežja Ruše – zahod,” so sporočili iz občine Ruše.

“V primeru, da se ne bomo srečevali z večjim obsegom nepredvidenih del in sočasnih gradenj, želimo po sprejetem terminskem planu z gradnjo zaključiti do konca oktobra tega leta. Ker večina komunalnih instalacij poteka v cestnem svetu, bo vzpostavljena popolna zapora ulic, pri čemer bo stanovalcem izven delovnega časa gradbišča omogočen dostop do objektov,” dodajo.

Z gradbenimi deli bodo najprej pričeli na območjih, kjer ni asfalta. “Kot smo zapisali že lani, se bodo kanalizacijski odcepi za priključevanje objektov izvajali do roba javnega sveta oz. cest. Vzporedno z izvedbo kanalizacije bomo etapno rekonstruirali tudi vodovodno omrežje.”

FOTO: občina Ruše

Izvajalec del se bo potrudil, da bodo nevšečnosti, povezane z gradnjo, kar se da obvladljive, vas pa ponovno prosimo za strpnost, razumevanje in seveda sodelovanje. Med drugim tudi tako, da na trasi kanalizacije, ki bo potekala po vaših dvoriščih, pravočasno odstranite morebitne ovire, dodajo.

V kolikor imate dodatna vprašanja glede priključevanja vaših objektov na kanalizacijo, jih kontaktirajte(sasa.ajd@ruse.si). Z ozirom na vaš odziv bodo po potrebi organizirali tudi skupne sestanke na terenu.

V soboto, 1. junija, je dopoldan pred Hišo Stare trte na Lentu v Mariboru potekal pogovor s kandidatom za evropskega poslanca Davidom Klobaso.

Dogodek je bil priložnost za razpravo o viziji prihodnosti, s posebnim poudarkom na ključnih temah, kot so zdravstvo, gospodarstvo, kmetijstvo, regionalni razvoj in migracije.

David Klobasa je svoje poglede na te pomembne teme delil z vrsto uglednih lokalnih sogovornikov: Sabina Markoli, doktorica dentalne medicine in podpredsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, Lidija Divjak Mirnik, svetnica Mestnega sveta MO Maribor in nekdanja poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, Smiljan Škarica, podjetnik in lastnik frizerskega salona z dolgoletno tradicijo, ter predsednik sekcije frizerjev pri Obrtni zbornici Slovenije, Kim Slokan, podjetnica in lastnica uspešne multibrand trgovine Allegria, Bernard Memon, direktor območne službe Maribor Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in Bernarda Vogrin, doktorica medicine, pediatrinja in vodja ambulante Pedenjped v Lenartu.

Dogodek je načel poglobljeno razpravo o ključnih izzivih in priložnostih, s katerimi se sooča regija, ter vizijah za boljšo prihodnost.

Več v Občinskem informatorju.

Mariborska varuhinja bolnikovih pravic Lidija Breznik je v letu 2023 opravila 648 obravnav na območju Mestne občine Maribor in ostalih občin podravske regije. Večinoma je šlo za telefonska svetovanja, ob tem pa je opravila tudi nekaj osebnih obravnav in odgovarjala na vprašanja po elektronski pošti, je vidno iz letnega poročila o njenem delovanju.

Kot je navedla varuhinja, je skoraj dve tretjini strank v stik z njo prihajalo iz mestne občine, nekaj manj kot 30 odstotkov iz podravske regije, nekaj primerov pa je obravnavala tudi za stranke iz ostalih delov države. Številka je sicer nekoliko nižja kot leto prej, ko je obravnavala 725 primerov, a druga najvišja v zadnjem desetletju.

Skoraj četrtina strank je bila starejša od 65 let, pri tem pa se je na področje primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva neposredno nanašala slaba tretjina primerov, kar je nekaj manj kot leto prej.

Po drugi strani je na dobrih 28 odstotkov naraslo preverjanje o zagotavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem ko so se preostali primeri nanašali na različne pravice iz drugih področij, kot so centri za socialna dela, zdravilišča, domovi za ostarele in področje delovno pravne zakonodaje.

Kot je poudarila, so se na pobude strank odzvali v treh oziroma štirih delovnih dneh, najpogosteje pa že naslednji dan po prejemu pobude. Posamezen primer so v povprečju zaključili v tednu dni. Lani so tako izvedli 590 ukrepov, 57 manj kot leto prej.

Najpogosteje, v skoraj 70 odstotkih, so to počeli z informiranjem in svetovanjem strankam. “V pisarni varuhinje bolnikovih pravic delujemo predvsem tako, da stranke osveščamo. Posredujemo jim potrebne informacije in napotke, da lahko kar največ zapletov presodijo ali urejajo sami,” je pojasnila Breznik in dodala, da je bil drugi najpogostejši ukrep poizvedovanje v imenu stranke.

Ob tem je poudarila, da so bile vse izvedene aktivnosti za stranke brezplačne, pri uvedenih t. i. prvih obravnavah pa so v vseh primerih sklenili pisni dogovor o načinu rešitve spora. Zahtev za nadaljevanje postopka pred državno komisijo za varstvo pacientovih pravic nismo imeli.

So pa lani podali pet zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki so se zaključile z dogovorom o sprejetju pojasnil in opravičil zdravstvenega osebja. Pri tem znova opažajo, da je bila domnevna kršitev največkrat posledica nezadostne ali neprimerne komunikacije med zdravstvenimi delavci in pacientom oziroma njegovimi svojci.

Varuhinja ugotavlja, da je bilo primerov nezadovoljstva, povezanih z dostopnostjo do zdravstvene obravnave na primarni ravni, kot posledica spremenjenega načina naročanja in načina obravnave družinskih zdravnikov, v primerjavi z letom 2022 bistveno manj.

Ob tem so se lani na več pritožb in klicev po pomoči z namenom hitrega odpravljanja domnevnih kršitev skupaj s strankami odločili za neformalno posredovanje pri izvajalcih, ki so se praviloma odzvali pozitivno in v zadovoljstvo pacientov.

Kot že v preteklosti, varuhinja tudi v tokratnem poročilu ponovno opozarja na nujnost t. i. negovalne bolnišnice in na nujnost zavzetega povezovanja vseh deležnikov v mreži izvajalcev zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev.

“Zlasti starejši še vedno povedo, da si želijo osebne obravnave v ambulanti izbranega osebnega zdravnika. Brez pomoči svojcev ali drugih oseb zelo težko uveljavijo zdravstvene storitve, kot je na primer naročanje zdravil in medicinskih pripomočkov,” je opozorila in se zavzela za enakopravno dostopno zdravstveno obravnavo vseh, tudi tistih, ki nimajo možnosti koriščenja digitalnih rešitev.

vir: sta

Vabljeni na operno noč na Gaju nad Mariborom, ki se bo odvila 6. junija 2024, ob 19.00 uri.

Prireditev je brezplačna, povezoval jo bo Stane Kocutar

Organiziran prevoz

Ob tem bo organizirana posebna linija avtobusnega prevoza iz Kamnice, postaja je pred Kulturnim domom ob 17.15 uri
in Bresternice, postaja pred pošto, ob 17.20 in 18.10. Cena povratne vožnje je 2 evra.

V primeru slabega vremena prireditev odpade.

Nastopili bodo

Simfonični orkester SNG Maribor
Zbor Opere SNG Maribor
Dirigent Simon Robinson
Solisti Rebeka Lokar, sopran, Andreja Zakonjšek Krt, sopran, Valentina Čuden, sopran, Jaki Jurgec, bariton

Program

Bedřich Smetana: Uvertura h komični operi Prodana nevesta
Bedřich Smetana: Proč bychom se netěšili, zbor upanja iz komične opere Prodana nevesta
Antonín Dvořak: Měsíčku na nebi hlubokém, arija Rusalke iz opere Rusalka (solistka: Andreja Zakonjšek Krt)
Francesco Cilea: Io son l’umile ancella, arija Adriane Lecouvreur iz opere Adriana Lecouvreur (solistka: Rebeka Lokar)
Giacomo Puccini: Te Deum, arija Scarpie in zbor iz opere Tosca (solist: Jaki Jurgec) 4’
Gaetano Donizetti: D’immenso giubilo s’innalzi un grido, zbor svatov iz opere Lucia di Lammermoor
Emmerich Kálmán: Heia, heia, in den Bergen ist mein Heimatland, arija Silvije iz operete Kneginja čardaša (solistka: Valentina Čuden)
Jacques Offenbach: Belle nuit, ô nuit d’amour, barkarola Giuliette in Nicklaussa iz opere Hoffmannove pripovedke (solistki: Rebeka Lokar, Andreja Zakonjšek Krt)
Bedřich Smetana: Vltava, simfonična pesnitev št. 2 iz cikla Moja domovina
Giuseppe Verdi: Va pensiero, zbor sužnjev iz opere Nabucco

Ta vikend se na igrišču NK Kovinar  na Teznu v Mariboru odvija turnir za več selekcij, sodeluje kar 70 ekip, ki so začele tekmovati že v sobotnih dopoldanskih urah. Turnir pa bo trajal tako danes kot tudi jutri.

Namenjen je šestim starostnim kategorijam, U7, U8, U9 in U11 v soboto, v nedeljo pa še U10 in U13. Turnir je mednarodni, na njemu so poleg slovenskih ekip še avstrijske in hrvaške. Upajmo, da jim bo vreme naklonjeno in da bodo lahko odigrali celoten turnir.

V soboto dopoldan so bile tekme za U8 in U11, v soboto popoldan sta na vrsti selekciji U7 in U9. V nedeljo dopoldan se bodo spopadle ekipe selekcije U10, popoldan pa še U13.

Niso pa pozabili niti na obiskovalce, ki bodo lahko uživali ne samo pri ogledu posameznih tekem, ampak tudi v spremljevalnem programu.

Vir: NK Kovinar

Leta 2017 so vstali iz pepela in od takrat rastejo

NK Kovinar  je imel res dinamičen razvoj. V zadnjih sedmih letih pa ponovno rastejo, se razvijajo še z veliko vnemo. Leta 2017 so namreč naredili velik preobrat. Na eni strani so imeli rdeče številke, bili so brez dresov, žog, niti osnovnih rekvizitov za treninge. A zgodilo se je skoraj nemogoče. Zgodil se jim je nov začetek, saj so imeli novo energijo, močno željo in železno voljo. V šestih letih, do lanskega avgusta so napredovali in se razvijali tako, da so lahko otroškim ekipam dodali še mladinsko.

Zdaj imajo več kot 160 otrok in mladostnikov, ki trenirajo v selekcijah od U6 do U19. Imajo tudi 15 trenerjev in pomočnikov. Ne trenirajo pa samo na Teznu, ampak imajo zimske priprave v hrvaškem Rovinju.

Ponosni pa so tudi na organizacijo mednarodnega turnirja, sodelovanje s klubom FC Heidenheim, članom nemške prve Bundeslige. Redno se obiskujejo in igrajo prijateljske tekme. Pravijo tudi, da veliko stvari ne bi mogli izvesti brez pomoči staršev otrok, ki trenirajo v tem klubu. Sodelujejo namreč pri urejanju infrastrukture in tudi sicer nesebično pomagajo.

Vir: NK Kovinar

Nekaj odličnih nogometašev je igralo nogomet prav v tem klubu

Še vedno pa se radi spomnijo tudi na vrhunske nogometaše, ki so bili nekoč del NK Kovinar. To so npr. Branko Roškar, ki je kot pionir NK Kovinar šel k Crveni Zvezdi v Beograd; Zlatko Zahovič, ki je bil v mladinski selekciji NK Kovinar, nato pa prestopil k Partizanu v Beograd, V NK Kovinar pa so bili tudi Branko Zupan, Aleš Križan, Renato Kotnik, Zoran Volk, Tomaž Murko, Damir Pekič, Andrej Kvas, Gorazd Zajc, Nik Prelec in drugi.

Mariborski operativno komunikacijski center je med 5. uro včeraj in 5. uro danes, prejel 304 klicev, od tega 130 interventnih oz. takšnih, da je bilo potrebno posredovanje policije.

V opisanem času so obravnavali tudi:
– 16 kaznivih dejanj,
– 28 prometnih nesreč I. kategorije,
– 4 prometne nesreče II. kategorije,
– 12 prijav kršitev javnega reda in miru, od tega 8 na javnem kraju in 4 v zasebnem prostoru.

PRIJETI MIGRANTI

Ob 6.45 uri so policisti PP Ormož v kraju Godeninci prijeli 2 državljana Sirije, ki sta na nezakonit način vstopila v R Slovenijo.

Oba odpeljana v azilni dom Logatec.

Garažna hiša na lokaciji osrednje mestne tržnice 1. junija prehaja pod novega upravljavca, Mestne nepremičnine iz Skupine JHMB, ki bo ponudil bistveno spremenjene in ugodnejše pogoje uporabe kot doslej. S posodobitvami, ki jih že snuje, pa želi uporabnikom Garažne hiše Lent, kot je na novo poimenovana, v prihodnje nuditi sodobno in prijazno parkiranje.

Mestne nepremičnine kot novi lastnik imajo jasno zavezo – z učinkovitim upravljanje pomagati pri strategiji mesta na področju mirujočega prometa. V ta namen so v podjetju pripravili nov, ugodnejši cenik parkiranja v Garažni hiši Lent, ki razpolaga z 265 parkirnimi mesti.

Z ugodnejšimi cenami bodo omogočili varno parkiranje vsem, ki želijo doživeti čarprenovljenega Lenta, se sprehoditi v staro mestno jedro, nakupovati na tržnici in v trgovinah njene trgovske pasaže ali obiskati različne dogodke v mestu, npr. v Slovenskem narodnem gledališču, Umetnostni galeriji, Kulturni četrti Minoriti, Narodnem domu, na Univerzi v Mariboru … in pri tem ne izgubljati časa z iskanjem prostega parkirišča v centru mesta.

Garaža omogoča varno parkiranje pod streho in na prijetni temperaturi. Oblikovani cenik parkiranja v Garažni hiši Lent omogoča parkiranje po urah, zakup parkirnih ur v paketu in tudi različnih paketov mesečnega najema parkirnega mesta. Prav tako uvaja posebno tarifo parkiranja za branjevce, kot jim je bilo že dalj časa obljubljeno.

Mestne nepremičnine vabijo, da izkoristite parkiranje v Garažni hiši Lent, prepoznate prednosti parkiranja s koriščenjem paketov in postanete redni uporabnik garažne hiše. V mestu bo postavljenih tudi več LED-zaslonov, namenjenih usmerjanju voznikov v garažno hišo in obveščanju o številu prostih parkirnih mest.

Vsekakor pa še vedno velja, da je bolje pustiti jeklenega konjička doma in se v mesto odpraviti na bolj trajnosten način – peš, s kolesom, z javnim prevozom ali z uporabo kolesa iz sistema MBajk. S tem, ko izberemo trajnostne načine prevoza, prispevamo k bolj čistemu, zdravemu in prijetnemu mestnemu okolju; hoja in kolesarjenje pa pomagata tudi do boljšega fizičnega počutja in zdravja.

Ob ugodnostih za uporabnike garažne hiše želijo v Mestnih nepremičninah na območju celotnega tržničnega kompleksa zagotoviti boljše pogoje za obiskovalce in predvsem branjevce, ki so ključni za ponudbo tega dela mesta in prehranjevalne verige, ki se prične prav pri njih.

Tako si želijo ureditev novih sanitarij, ki bodo plačljive in sodobno urejene, za branjevce bodo izboljšani prodajni in dostopni pogoji ter urejen dostop do pitne vode in elektrike na tržnični ploščadi. Želijo si podaljšati obstoječe dvigalo in ga preurediti na način, da bo iz garažne hiše mogoč izstop na plato cvetlične tržnice in posledično na Koroško cesto ter od tam kamorkoli po mestu. Sedaj prazne prostore pa si želijo po predhodni uskladitvi s pristojnimi službami napolniti z novimi vsebinami, ki bodo sovpadale s tržnično dejavnostjo.

V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki.

Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, Večgeneracijski center Občine Hoče-Slivnica, ki ima v tej občini dve enoti. Prav tako tudi Društvo TOTI DCA Maribor in Večgeneracijski center Maribor, ki sta oba po statusu socialni podjetji. Izvedeli smo, kako razvejane mreže prostovoljcev imajo v vseh teh centrih, kako sodelujejo s posamezniki in različnimi društvi, z lokalno skupnostjo.

Gostje so bili: Manuela Strmšek Adam, vodja MGC Danica Duplek; Melita Šmid, vodja MGC Danica Rače-Fram; Metka Meglič, direktorica OU Hoče-Slivnica, o VeGeC Hoče – Slivnica z dvema enotama; Miro Mihec, soustanovitelj TOTI DCA Maribor in predsednik VGC Maribor.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj:

V petek, 31. 5. 2024 se je na Oddelku za perinatologijo UKC Maribor (porodnišnica) odvil dan odprtih vrat.

FOTO: UKC MARIBOR

Bodočim mamicam in ostalim prisotnim so se predstavili zaposleni v porodnišnici, na voljo so jim bila svetovanja o dojenju, negi in rokovanju z novorojenčkom, ogledali so si lahko porodne sobe ter opravili 3D ultrazvok idr..

FOTO: UKC MARIBOR

Prisotne so nagovorili prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. (strokovna direktorica UKC Maribor), doc. dr. Mojca Dobnik, univ. dipl. org., dipl. m. s. (v. d. pomočnice generalnega direktorja UKC za področje zdravstvene nege), izr. prof. dr. Faris Mujezinović, dr. med. (predstojnik Oddelka za perinatologijo), Rosemarie Franc, dipl. m. s., dipl. bab. (strokovna vodja zdravstvene nege Oddelka za perinatologijo).

FOTO: UKC MARIBOR
FOTO: UKC MARIBOR

Sinoči so se odvili Lampiončki. In čeprav so jih prestavili s torka na četrtek in postavili drug ob drugega dva velika šotora, da študenti in drugi obiskovalci ne bi bili zaradi dežja mokri, so bili spet polni vsega. Dobre volje, odlične glasbe, na katero so študenti tako v prvih kot zadnjih vrstah in vseh vmesnih plesali. In peli. Dogajalo pa se je tudi v garderobah, pri šankih in še marsikje drugje.

Publika na Lampiončkih 2024

Pa začnimo na koncu, ne na začetku. Zadnji so namreč nastopili člani benda Mambo Kings, ki bi jim lahko rekli, da so bili še pred nastopom najbolj prikupna skupina v zaodrju, v garderobah, kjer smo jih ujeli med hojo po hodniku. Kot da bi nabirali kilometrino pred nastopom ali pa se ogrevali. In ko smo se ravno zbrali v garderobi, da bi 15 minut pred njihovim nastopom rekli kakšno zanimivost, so dobili zanimivega gosta. Pozdravit jih je prišel sam štajerski slavček Damjan Murko. In potem je pač padel kratek intervju s kralji in slavčkom.

Lampiončki 2024: Mambo Kings in Damjan Murko v garderobi

Bo Damjan Murko zapel z Mambo Kingsi ali ne? Se je to zgodilo že na Lampiončkih?

In glede na to, kako so bili zagreti, bi si lahko obetali tudi skupno sodelovanje. Ampak, najprej je Damjan Murko zaupal, zakaj na Lampiončkih tokrat ni deževalo. Vsaj ne lilo, tistih nekaj kapljic dežja namreč ne štejemo. Da je vse na pravem mestu, da je dobro, da je četrtek in da so šotori, pa da je preventiva odlično uspela, se je dalo razbrati iz njegovega odgovora. Rus, šef Mambo Kingsov, se je spomnil, kdaj je bil že na Lampiončkih in tudi dežja, blata. Štimunga je bila prava tudi zdaj, omenil je Modrijane. In Damjan Murko je pohvalil vse. In razodel, kakšno presenečenje se bo zgodilo in tudi, kaj ostaja velika skrivnost. Skratka, še sreča, da so imeli ušesa, drugače bi se jim usta pri smehu razlezla naokrog in okrog, ker jim je bilo tako super.

Mora biti pravi “vibe”, ki kroži od publike do Crvene jabuke in nazaj. In je bil!

In že lahko preskočimo na zlato sredino oziroma na rdečo. Ko je bila na odru Crvena jabuka. Njihov šef Dražen Žerić Žera je z veseljem že pred njihovim nastopom občutil “vibe” in se spomnil na svoje študentske dni. In obljubil, da bodo zaigrali take pesmi, kot bi jih rad sam slišal, če bi zdaj bil študent. In napovedal skorajšnji izid novega albuma. Rdeče jabolke imajo namreč pripravljene nove pesmi, za vsak mesec v letu eno. Po naključju.

Kako je bilo na odru, pa je znano vsem, ki so peli, plesali, uživali pod odrom in čutili energijo drug drugega.

Peli, vpili, kričali, plesali, uživali do konca in še malo naprej

Za njimi so bili na odru Modrijani. In skoraj se ne da reči, pri kateri skupini so tisti pod odrom bolj uživali. Prepevali so ene in druge pesmi, kričali, plesali … Koliko hripavih glasov je zaradi tega danes, se ne ve, se je pa vedelo včeraj, da se imajo krasno in da uživajo, čeprav je bil letošnji izbor nastopajočih res raznovrsten. Pa dovolj besed, prisluhnite, poglejte, kako je sodelovala publika pri Modrijanih.

Leopold I. si želi na odru Lampiončkov tudi jajca

Seveda je bilo na odru še več bendov. Tudi Leopold I. In to ne sam. Še Emkej je bil tam. Malce skromno je v zgodnjih jutranjih urah rekel, da ne bo nič povedal, ker je “samo” gost. Pa saj ste govorili z Leopoldom, kajne? Seveda. A treba je priznati, domačina, eden in drugi, sta vsak zase odlična, skupaj pa tudi. Ker znata, ker sta iskrena, ker povesta, no, zapojeta, ali zarepata o stvareh, o življenju, o odnosih. In imata svojo publiko. Ta je bila tudi na Lampiončkih. Torej, kaj pravi Michael Leopold. Da mu je bilo fajn, da so se ljudje nabrali pod odrom. Da se je nekoliko bal, da jih bo vreme pregnalo, a vreme je bilo tokrat milostno. In da so Mriborčani, Štajerci večkrat že dokazali, da znajo pripraviti največjo študentsko zabavo in še katero drugo. In ja, letos je bila na odru mešana ponudba raznih glasbenih zvrsti. Ga to moti? Ne. A želi si, da bi bilo tam gor tudi kaj z “jajci”.

Na odru so bili pred njim še drugi. In ja, okrog odra, za njim, pri vseh mešalnih mizah, s prsti na gumbih za pravi zvok, pravo svetlobo so bili še mnogi drugi, ki jih mogoče kdo ne opazi. Prav tako tudi tistih, ki so nekaj dni pred tem postavljali oder, šotore, ograjo, šanke in vse drugo.  Niso v prvi vrsti, a še kako pomembni, da nato na Lampiončkih teče vse kot namazano. In da obiskovalci niso žejni in lačni. In tudi vsi tisti, ki so skrbeli za varnost. Letošnje timsko delo za Lampiončke je bilo očitno tako super, da se je še dež rajši umaknil, saj so vse naredili, da bi ga premagali.

Blaž Švab iz Modrijanov na Lampiončkih 2024
Mambo Kings na odru Lampipnčkov 2024

Na igrišču OŠ Angel Besednjak so v sredo 29. 5. v sklopu praznika MČ Tabor, na zanimivi predstavitvi dveh novih gasilskih vozil.

V prvem primeru gre za vozilo z lestvijo za reševanje iz visokih objektov, drugo za gašenje gozdnih in travniških požarov, bili udeleženi dijaki in dijakinje šole ter tudi sosedje šole, varovanci VDC Polž.

Kot gostje, pa direktor Marprom d.o.o. in Šport Maribor d.o.o., gospod Ranko Šmigoc, direktor JZ GB Maribor, gospod Aleš Ciringer, poveljnik JZ GB Maribor, gospod Primož Osojnik in poveljnik Gasilske zveze Maribor, gospod Dušan Mikl.

“Predstavitev in vzdušje sta bila res enkratna, kot ponavadi, ko pridejo gasilci. Prisoten je bil tudi naš rajonski policist, gospod Jernej Horvatič, kateri je bil tudi deležen posebne pozornosti dijakov,” je sporočil Vitor Zečič.

Na podelitvi nagrad Marketinška odličnost 2024 na Slovenski marketinški konferenci, ki se je odvila v Portorožu, je Marles s strani strokovne žirije prejel posebno nagrado Marketinška odličnost za največji preboj s projektom Celovita strateška revitalizacija blagovne znamke Marles.

Marles, podjetje z več kot 125-letno tradicijo izvirnih rešitev na področju gradnje sodobnih lesenih montažnih objektov v Evropi, je na včerajšnji podelitvi nagrad na Slovenski marketinški konferenci prejel posebno nagrado Marketinška odličnost za največji preboj. »Zaradi izjemnega prikaza, kakšno razliko lahko v podjetju naredi marketing, če le ima dovolj veliko vlogo, in preporoda, ki ga je marketinška strategija prinesla znamki,« svojo odločitev utemeljuje strokovna žirija.

Družbena odgovornost, okolju prijazno poslovanje in nenehni razvoj so vodila, ki jih podjetje ohranja na vrhu lestvice prioritet. “V preteklem letu smo predstavili nove strateške usmeritve in novo podobo blagovne znamke Marles, pri čemer smo ostali zvesti našim trdnim temeljem. Hvaležna in ponosna sem na priznanje stroke za naš pristop, ki združuje tradicijo z inovacijami in močnim fokusom na kupca. To priznanje potrjuje, da smo na pravi poti, in odraža trud ter predanost naše ekipe. Najpomembnejše je, da potrjuje, kako ključna je ekipa za naš uspeh,” Melanja Korošec, direktorica strateškega marketinga in inovacij v Marlesu.

Nika Bratović, vodja marketinga in komunikacij v Marlesu je dodala: »V čast mi je biti del blagovne znamke s tako bogato tradicijo. Ponosna sem, da sem lahko del Marlesove zgodbe. Za nami je izjemno leto, polno vloženega truda, raziskovanja in realizacije. V podjetjih pogosto slišimo, da ‘vsi smo marketing’, in točno tako se počutim tudi znotraj Marlesa, kjer so sodelavci, tako prejšnji kot zdajšnji, zgradili izjemno blagovno znamko. Ponosni smo, da je bila preobrazba tako dobro sprejeta tako znotraj podjetja kot v javnosti.«

Stanovska nagrada Marketinška odličnost velja za krovno priznanje strokovnosti in vrhunskega delovanja na področju marketinga pri nas. Strokovna žirija vsako leto v več kategorijah oceni vrhunske dosežke domačih podjetij in družb s področja marketinga in izbranim projektom dodeli najvišje priznanje. S priznanjem je Marles še dodatno utrdil svoj položaj med vodilnimi proizvajalci lesenih montažnih hiš in s prejemom stanovske nagrade obeležil svoj doprinos k napredku v panogi.

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru je imela tako v več predavalnicah kot tudi zunaj več dejavnosti, s katerimi želijo med študenti in zaposlenimi  spodbuditi skrb za zdravje ter razmislek od dobrem počutju. Ob tem pa seveda, da bodo tudi storili kaj za dobro počutje in zdravje. Dejavnosti so združili pod skupnim imenom “kre-aktiven dan”, torej kreativen in aktiven.

Tako so imeli danes jogo in pohod, prav tako tudi likovne delavnice, izvedeli so več tudi o temeljnih postopkih oživljanja. Prav tako tudi o uravnoteženi prehrani, tudi pripovedovanje zgodb, čuječnost, ustvarjalni gib …

Milena Ivanuš-Grmek, dekanica Pedagoške fakultete  Univerze v Mariboru, je bila ob našem obisku v predavalnici, kjer so merili telesno sestavo, ob tem je povedala, zakaj je to pomembno, prav tako pa tudi, čemu so namenjene vse dejavnosti tokratnega ozaveščanja o pomenu zdravja, telesne vadbe, joge in vsega ostalega, kar se je dogajalo. Namreč velik pomen je vse to zaradi preventivnega ravnanja, če namreč redno merimo vrednosti maščob, proteinov in drugega v telesu, vemo, kdaj moramo ukrepati in tudi vprašati strokovnjake kako.

Poudarila je, da bi radi, da bi bil projekt trajen, zdaj so vanj vključeni študenti in zaposleni na pedagoški fakulteti, namenjen je pravzaprav tudi vsem zaposlenim na Univerzi v Mariboru, vanj pa želijo vključiti tudi širšo javnost.

Vodja projekta Črtomir Matejek je izpostavil, da je namen dneva, da najdejo dobro počutje, da ljudje vemo, kaj se dogaja s telesom, kako je treba vaditi in kaj je treba vaditi, tako športno kot rekreativno. Celo o tem, da ni dobro, da se vadi preveč, ampak da se ugotovi, koliko je najboljše za koga. Prav tako tudi, da prenajedanje ni dobro, sploh pa da mora za vse biti ravno prava mera, tudi v športu, da preprečimo morebitne poškodbe.

Dekanica je bila zadovoljna, sploh, ker so s t.i. mehkimi vsebinami, ki jih razvijajo, uspeli doseči ljudi.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Poročali smo, da so mariborski mestni svetniki Mestne občine Maribor, natančneje 13 izmed njih, zahtevali sklic izredne seje. To so razpisali za danes, 30. maja 2024.

Na dnevnem redu je bila tema Javni holding Maribor d.o.o., seznanitev s trimesečnimi pisnimi informacijami župana o izvrševanju sklepov mestnega sveta in ugotovitvah državnih organov in drugih institucij, ki opravljajo nadzor nad delom mestne občine ter drugih zadevah, ki imajo finančne posledice za Mestno občino Maribor in sicer za vsa trimesečna obdobja od začetka 2. mandata do konca zadnjega trimesečja.

Divjak Mirnik: “Določitev pavšalov odstopa od modela nagrajevanja”

Lidija Divjak Mirnik – LPR je uvodoma pojasnila: “Člani nadzornega sveta družne JH Maribor po sklepu župana od 1. 1. 2023 ob sejninah prejemajo mesečni pavšal v višini 941 in nekaj bruto oz. 1400 bruto dobiva predsednik. Mesečni pavšal dobivajo tudi člani v revizijski komisiji in sicer 253 bruto oz. 353 predsednik komisije. Ob uvedbi mesečnih pavšalov župan ni utemeljil potrebe za njihovo določitev, ni predstavil kriterijev in s sklepom tega ni naložil, kateremu drugemu organov JHMB. Določitev pavšalov odstopa od modela nagrajevanja članov nadzornih svet in njihov delovnih teles v ostalih podjetjih skupine JH MB.”   

Lidija Divjak Mirnik – LPR: “V Mariboru in v holdingu nismo tako bogatit, da bi si lahko privoščili sejnine in pavšale, ne glede na to, če imajo to po priporočilih in pričakovanjih SDH, ki smo slišali, na kakšen način deluje.”

Mariborski župan je pozval direktorja Javnega holdinga, da razloži, kako so prišli do teh pavšalov. Direktor Andrej Rihter je pojasnil: “Držali smo uzanc slovenskega državnega holdinga, kajti JH Maribor spada pod priporočila slovenskega državnega holdinga Pri določanju višine plačila za osnovno upravljanje funkcije so uveli verzijo lz leta 2022. Takoj za tem, ko je bil predlog obravnavan na skupščini, ko je imel pristojnosti župan, je holding pristopil k spremembi v podrejenih družbah,” je med drugim povedal.

Župan Saša Arsnovič, se je dotakil tudi očitkov, da so nadzorniki v povezanih družbah plačani premalo in da naj bi bilo vse realzirano do 1. juulija: “Tudi nadzorniki v podjetjih, kjer še jim imajo, Mestne nepremičnine, šport in pogrebni zavod so nadzornike ukinili, zaradi tega, ker imamo močen nadzornik svet v holdingu in ekipo, ki ima dovolj znanja, da lahko male nadzirajo in kjr je šlo veliko denarja za nadzorovanje pri manjših prometih.” Tjaša Gojkovič – Lista kolesarjev in pešcev je dodala, da nadzornih svetov v prej omenjenih podjetjih niso ukinjali,ker bi naloge prinašali na nadznorni svet holdinga, ampak ker jih te družbe ne potrebujejo.

 Karin Jurše – Gibanje Svoboda: “SDH se ukvarja s podjetji, ki delujejo na trgu, med tem, ko se v naš holding ukvarja z javnimi podjetji, za katera vemo, da kadarkoli zadiejo v težave dvignemo ceno ali pa iz proračuna nekaj plačamo. Podjetništvo v smislu SDH in našega holdinga zame ni identično.” Arsenovič ji je odgovoril, da javna podjetja delajo 80 procentov javne službe in maksimalno 20 procentov tržno.

Marko Slavič,  Gibanje Svoboda, je spomnil na začetek seje, ko so bili prisotni zaposleni v mariborski livarni ( več TUKAJ ). Njihova plača je namreč primerljiva z nagrado sejnine nadzornike: “Zdi se mi, da ste pozabili. Hkrati govorimo o podfinanciranosti, da v istem trenutku obstaja uredba o plačilu sajnin vseh javnim zavodom, in funkcionirajo v državni lasti, tudi UKC, velike institucije v našem mestu, kjer nadzornik, tudi jaz kot predsednik NS bolnišnice v Ormožu prejemam 70 evrov nagrade za svoje delo.”  Arsenovič mu je odvrnil: “Dajati v isti koš delavce livarne je pa precedens, ki si ga skoraj ne zaslužimo, ker nimamo volitev. Populizem. Res sem razočaran.”

Zadnji pavšal se bo članom izplačal za mesec april 2024

Svetniki so glasovali in sprejeli, da se razveljavi sklep župana Saše Arsenoviča, s katerim so bili z dnem 1. 1. 2023 uvedena mesečna pavšalna plačila članom nadzornega sveta in revizijske komisije družbe JHMB d.o.o., z učinkom od dneva sprejema tega sklepa, tako da se zadnji pavšal članom nadzomega sveta in revizijske komisije JHFUB d.o.o., izplača za mesec april 2024.

A. T, Kearney d.o.o: Listine bo moral holding pripraviti v 15 dneh

Prav tako so sprejeli sklep Mestni svet Mestne občine Maribor uveljavlja pravico do informacij vseh listin v postopku javnega naročanja svetovalnih storitev, v katerem je bil izbran izvajalec A. T, Kearney d.o.o., pogodbe z vsemi prilogami ter morebitnimi pozneje sklenjenimi dodatki z izvajalcem A. T. Kearney listin, iz katerih je so razvidna plačila. Zahtevane listine je holding dolžen pripraviti v digitalni obliki, najpozneje v 15 dneh, tako da bodo zainteresiranim mestnim svetnikom na vpogled pri Službi za delovanje mestnega sveta.

Arsenovič sprejel argument, da je zavezan k trimesečnemu poročanju mestnemu svetu

Med predlaganimi sklepi je bil tudi sklep, da Mestni svet Mestne občine Maribor ugotavlja, da župan mestne občine Maribor krši prvi odstavek 118. člena Poslovnika, saj do danes mestni svet Mestne občine Maribor ni seznanil s pisnimi informacijami o izvrševanju sklepov mestnega sveta niti pisnimi ugotovitvami državnih organov in drugih institucij, ki so opravile oz. opravljajo nadzor nad delom mestne občine. Mestni svet Mestne občine Maribor predlaga njenemu nadzornemu odboru, da omenjeno kršitev Poslovnika obravnava in o sprejetih odločitvah obvesti mestni svet Mestne Občine Maribor.

Rosana Klančnik je pojasnila, da realizacijo sklepov spremlja njena služba. Dodala je, da je ta svetniškim skupinam posredovala zahtevane informacije. Povedala je še, da v prejšnih mandatih o realizaciji sklepov niso razpravljali na sejah mestnega sveta. Mariborski župan je sprejel argument, da je zavezan k trimesečnemu poročanju mestnemu svetu, zato od služb mestne uprave pričakuje, da bo to v prihodnje tudi opravila. Ob tej zavezi je tudi predlagatelj Igor Jurišič umaknil predloge sklepov.

Višja cena ureditvi nabrežja Drave-Lent: 12% povečanje glede na sklenjeno osnovno pogodbeno vrednost

Sicer pa sta bili med točkami tudi ureditev nabrežja Drave-Lent in dokument identifikacije investicijskega projekta nogometni stadion Pobrežje: ureditev igrišča z umetno travo. Obema so svetniki pritrdili.

Pogodba z izbranim glavnim izvajalcem Cestno podjetje Ptuj d.d. je podpisana na način, da izvajalec izvedena dela obračunava po fiksnih cenah iz potrjenega predračuna in po dejansko izvršenih količinah evidentiranih v knjigi obračunskih izmer, ki so potrjena s strani strokovnega nadzora. Projekt se je izvedbeno zaključil v mesecu marcu 2024 z dokončanjem zasaditvenih del, v teku je odprava pomanjkljivosti. Sofinancerska sredstva so bila v celoti uspešno črpana v letu 2023, navajajo v gradivu MOM. Med izvedbo pa je prišlo do določenih prilagoditev ter izvedbe nujno potrebnih del, zato so nastala dodatna dela in stroški: “Na podlagi izdelane PID dokumentacije in končnega obračuna, je bila ugotovljena končna vrednost GOI deI v višini 8.712.724,73 EUR in predstavlja 12% povečanje glede na sklenjeno osnovno pogodbeno vrednost. Vrednost celotne investicije bo tako znašala 9.419.434,19 EUR in je v primerjavi z oceno investicije pa investicijski dokumentaciji višja za 5,7 odstotka.”