Pred današnjo izredno sejo mariborskega mestnega sveta, se je mariborski župan Saša Arsenovićdotaknil dogajanja v mariborski livarni: “Naše podjetje MLM se že dolgo bori za to, da bi bolj mirno spali in tukaj obstali. Iz strani večih političnih strank pa tudi prebivalcev sem dobil poziv, da naj na seji mestnega sveta slišimo, kakšna je situacija.”

Seje so se udeležili zaposleni in tudi predsednik Uprave Davor Šenija, ki je dejal: “Preživeli smo korono, vsa možna prestrukuriranja, vojne, preživeli smo energetiko in vse ostalo. Sedaj smo prišli do tega, da smo skupaj z zaposlenimi dejansko uspeli ustvariti pozitiven rezultat v podjetju.”

Omenil je, da je bilo sicer na seji nadzornega sveta bilo doseženo oz. podprto finančno prestrukturiranje. “Danes sem tukaj, ker so me zaposleni prosili, da pridem, drugače pa sem tudi v nadzornem svetu tudi Samo Iršič. Odstopila sva 6. februarja, do 6. junija je odpovedni rok po pogodbi. Najin odstop je nepreklicen. Primopredajo bi morala narediti, a nimava s kom. Nimamo sogovornika, nimamo uprave, ne vem, kaj to pomeni po zakonu, za kakšne ukrepe se bo odločla predsednica nadzornega sveta. Vse je možno.”

“Poskusili smo. Uporabili vse argumente, vse projekcije, vse zaveze. Pridobili smo nova dela, vse. Pa ni zadostovalo, da državni lastnik kot glavni upnik, ki terja od nas 14 milijonov, da najde razlog in razloži, kako bo prekonstruktuiral ta dolg.”

“To je ključni razlog, zakaj sva odstopila,” je pojasnil Šenija in dodal: “Hoče se zadeva prikazati, kot da smo mi razlog, da bo firma končala tam, kjer ne bi smela. Glede na rezultate, glede na to, da vsi udeleženci v podjetju so, razen finančnih upnikov, tudi naši dobavitelji, kupci, zaposleni … Vsi imajo željo, da podjetje preživi. Jasnih sporočil do danes od SDH nismo prejeli. Jaz kljub naporom nadzornega sveta se nisem odločil, da potegnem nazaj svojo odstopno izjavo.”

Apeliral je na sve svetnike in politiko, da najdejo razum in ohranijo 350 delovnih mest

“Delavci so delali dve zimi na temperaturi 6 stopinj, ni zakona, ki jih v to sili. Na koncu pa nihče ne upošteva njihovih želj. Na koncu zaradi dolga do lastnika bomo v principu 350 delovnih mest izgubili, vse prispevke bomo izgubili, tudi premoženje podjetja. Lastnina državna ni samo terjatev. Lastnina je tudi delež v podjetju, čeprav nekdo trdi, da to ni vredno nič.”

“Podjetje ima pogoje, da preživi, ker ima take zaposlene, take kupce in take dobavitelje. Drugo je okolje, v katerem živimo,” je poudaril.

“Tu neke zdrave logike ni, zakaj ne bi lastnik poskrbel, da gre ta zgodba naprej, če delate pozitivno,” je dejal mariborski župan. Franc Kangler – SDS je pred dnevi livarno obiskal: “Boleče je to, da imajo pogodbe do 2030, da imajo delo, da niso nikomur dolžni kot lastniku, države. In ta ima interes, da jih pahne v stečaj. Apeliram na vse vas, ki imate povezave s centralo, tako Svobodo kot SD.”

Stojan Auer- Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti: “Mi obžalujemo, da nimamo točke s tako perečo problematiko, kajti potem bi lahko sprejeli nek simboličen sklep, zato predlagam, da najdemo pot in način. Kjer je volja je pot. Da sprejmemo nek simboličen sklep, s katerim bomo pozvali upravo SHD, da najde rešitev za mariborsko livarno, na način, po katerem se  usoda tega podjetja ne bo končala kot je predvideno.”

Alenka Iskra – SD je dejala, da ni v moči stranke in mesta, da kaj ukranemo: “Kolikor mi je znano je minister Han odprl temo na vladi, kolikor mi je znano naj bi predsednik vlade s SDH govoril, rekli bi tako, da je upravljanje z državnem premoženjem, s tistim, ki se morda ne nahaja v centru moči, zelo mačehovsko. Imate moralno podporo.”

“Izgubljamo tisto zdravo jedro, na katerem lahko ustvarjamo dodano vrednost.”

Marko Slavič – Gibanje svoboda pa je dejal: “Kadar podjetje posluje s pozitivnimi prihodki pred plačilom obresti in davki, in kadar to dela na dolgi rok, je seveda z ekonomsmega vidika katastrofalno razmišljati o pošiljanju podjetja, ki ima, hvala bogu sedež, eden izmed redkih proizvodenj v Mariboru. Ne glede na to da je lastnik država, da je to lastništvo stacionirano v našem mestu. To je državna lastnina, ki je pozicionirana v mestu, od katere livarna plačuje vse prispevke verjetno za uporabo stavbnega zemljišča in podobno. Ne gre samo za osebe, gre tudi za perspektivo, da iz dneva v dan opažamo, da nam tujci pod zgodbo globalizacije kupujejo podjetja, potem prodajajo podjetja, koristijo zemljišča in podobno. Izgubljamo tisto zdravo jedro, na katerem lahko ustvarjamo dodano vrednost. To je po moje temeljni problem vsega.”

Ob svetovnem dnevu multiple skleroze (MS) so zaposleni Klinike za nevrologijo pripravili info stojnico z namenom informiranja o bolezni.

Multipla skleroza je kronična, imunsko vnetna bolezen, ki prizadene osrednji živčni sistem, ki vključuje možgane, hrbtenjačo in vidni živec. Na svetu je približno 2,5 milijona obolelih za multiplo sklerozo, v Sloveniji približno 3500.

V avli interne klinike je v četrtek, 30. 5. 2024 med 9. in 13. uro pripravljenega veliko strokovnega gradiva, mimoidoči prejmejo oranžno pentljo v znak podpore pacientom, prav tako pa se lahko preizkusijo v hoji s čevlji, ki simulirajo hojo pacientov obolelih z MS.

V mariborskem Henklu so danes slovesno zagnali nove proizvodne prostore svojega evropskega centra odličnosti za barve za lase. Kot je povedal direktor slovenskega podjetja znotraj multinacionalke s sedežem v Nemčiji Gregor Majcen, gre za več kot deset milijonov vredno naložbo, za katero je država prispevala 2,1 milijona evrov evropskega denarja.

Odprtja se je udeležil tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki je ob tem poudaril, da so tovrstne naložbe prava smer, v katero naj bi se Slovenija razvijala v naslednjih letih. V razvojnih centrih je namreč akumulirano znanje, kar je po njegovem zelo spodbudno, saj tako veliko globalno podjetje kaže, da spoštuje tudi slovensko znanje.

“Projekt smo podprli z evropskimi sredstvi, saj menimo, da je takšna smer razvoja velika priložnost ne le za Maribor, pač pa za vso državo,” je dejal minister. Spomnil je na strateško pomembno partnerstvo z Nemčijo, ob tem pa poudaril, da Slovenija postaja vse bolj privlačna za tuja vlaganja, ki jih zadnje čase ni malo.

Henklova investicija v mariborsko podjetje z okoli 650 zaposlenimi je največja posamična v zadnjih treh desetletjih, vzpostavitev razvojnega centra za celoten koncern pa pomembna prelomnica, ki obeta povečanje proizvodnih količin in zaposlitvenih priložnosti, je ob odprtju poudaril direktor Majcen.

“Danes smo na pragu ene največjih preobrazb v zgodovini našega podjetja v Sloveniji. Pričakujemo pozitiven odziv slovenskega trga, saj lokalna proizvodnja priznanih blagovnih znamk vzbuja zaupanje potrošnikov,” je dodal.

Mariborski Henkel je eno najpomembnejših industrijskih podjetij v regiji, vsako leto pa proizvede več kot 260 milijonov izdelkov, ki jih pošilja v vse dele sveta. Iz tranzitnega skladišča dnevno odpelje 25 tovornjakov, ki izdelke prepeljejo v več kot 30 držav in oskrbujejo milijone uporabnikov.

Po besedah Majdiča so poslovni rezultati podjetja, ki jih običajno ne razkrivajo, uspešni, sledijo zastavljenim načrtom in strategiji, obeti pa so zelo pozitivni tudi v prihodnosti. S to investicijo bodo povečali tudi potrebe po delovni sili, pri tem pa se podobno, kot druga podjetja, ubadajo s težavami pri iskanju kadrov.

Kot je dodal, potrebujejo tako kadre v neposredni proizvodnji kot tudi strokovno tehnične kadre in kadre s področja logistike.

vir: sta

Senat Univerze v Mariboru je v torek podal soglasje k dopolnitvi programa dela univerze za letos, ki se nanaša na področje odprte znanosti. Soglašal je tudi s predlaganim povišanjem števila vpisnih mest za tujce, so danes sporočili z univerze.

Senatorji so soglašali s predlaganim povišanjem števila vpisnih mest za državljane držav nečlanic EU za vpis v prvi letnik dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programov v študijskem letu 2024/2025 za prvi prijavni rok.

Predlog za povišanje števila mest so podale ekonomsko-poslovna fakulteta, fakulteta za naravoslovje in matematiko, fakulteta za strojništvo, fakulteta za varnostne vede ter filozofska fakulteta. Hkrati so senatorji potrdili še dopolnitev rokovnika za prijavno-sprejemni postopek za te tujce.

Senat je tudi potrdil podaljšanje prehodnega obdobja za implementacijo v letu 2022 akreditiranih vpisnih pogojev v univerzitetne študijske programe prve stopnje za kandidate s poklicno maturo in petim predmetom splošne mature, in sicer do vključno študijskega leta 2026/27 oz. do spremembe vpisnih pogojev v skladu z novo zakonodajo.

V nadaljevanju so senatorji soglašali z vrednotenjem udeležbe na izobraževalnih delavnicah Študentskega središča Univerze v Mariboru z dodatnimi ECTS točkami. “S storitvami skupne podporne točke, tj. v okviru Študentskega središča Univerze v Mariboru, na Univerzi v Mariboru spremljamo posameznika od začetka njegove študijske poti, med študijem, ko se pojavijo številni (učni in drugi) izzivi, do vstopa na trg dela ob zaključku študija. Z vrednotenjem teh delavnic bo prepoznan in nagrajen trud študentov, hkrati pa jim bo omogočeno, da izkažejo svojo angažiranost ter pridobljena dodatna prenosljiva znanja in spretnosti potencialnim delodajalcem,” so v današnjem sporočilu za javnost zapisali na univerzi.

Senatorji so potrdili še spremembe študijskih programov ter dva predloga poletne šole.

vir: sta

Koncert znanih arij in opernih uspešnic SNG Maribor bo na promenadi Mestnega parka v petek, 31. maja, ob 20.30. Mariborski mestni park se tako pripravlja na prav posebno noč, polno glasbe, čustev in umetnosti.

Konec tega meseca se bo park prelevil v čarobno prizorišče, kjer se bo odvijala Operna noč, dogodek, ki bo združil operne ljubitelje iz celotne regije.

Na tradicionalnem koncertu Operna noč pod taktirko dirigenta Simona Krečiča predstavljajo pester in slogovno raznolik glasbeni program, ki ga sestavljajo odlomki iz največjih opernih uspešnic aktualne sezone ter iz preteklih let.

Populacija opernega žanra

“S koncertnim dogodkom, ki je brezplačen, prosto dostopen in praviloma množično obiskan tako v samem mestu Maribor kakor tudi drugih slovenskih mestih, promoviramo slovensko operno poustvarjalnost ter skrbimo za popularizacijo opernega žanra in sorodnih glasbenih zvrsti,” izpostavijo v SNG Maribor.

Za Slovenskim narodnim gledališčem (SNG) Maribor je po besedah direktorja Danila Roškerja izjemna sezona, ki je napolnila dvorane. V novi sezoni med drugim napovedujejo uprizoritev romana Draga Jančarja In ljubezen tudi, opero Otello in balet Plameni Pariza. Nadaljujejo z dogodki na prostem, kot je nocojšnje Dramanje in Operna noč čez teden dni.

Rošker je na današnji predstavitvi repertoarja nove sezone Drame, Opere in Baleta SNG Maribor, ki so jo naslovili Sezona velikih naslovov, povedal, da je iztekajoča sezona najuspešnejša doslej. “Presegli so vse zastavljene cilje, dvignili umetniške standarde, predstave so bile razprodane, številni gledalci so prihajali tudi iz tujine, veliko smo imeli tudi gostovanj. Gledališče res živi,” je pojasnil.

Prepričan je, da bodo uspeli navdušiti občinstvo tudi v sezoni 2024/2025, ki po njegovih besedah prinaša “zanimiv in bogat program, ki razpira številna pomembna družbena in temeljna bivanjska vprašanja, in to kljub negotovosti in številnim spremembam, ki prevevajo naš čas”.

Umetniško vodstvo ostaja nespremenjeno že vrsto let, kot zadnji se jim je jeseni 2018 pridružil umetniški direktor Drame Aleksandar Popovski. Kot je dejal, ga glede na dosedanje izkušnje v Mariboru preveva “radikalni optimizem”. “Uspeli smo vzpostaviti drugačen stik z občinstvom; kot da smo se dvignili na neko novo raven, kot da se je zgodila neka nova magija,” je dejal.

Novo sezono septembra začenjajo s premiero Aristofanove komedije Ženske na oblasti v režiji Juša A. Zidarja, oktobra sledi obnovitvena premiera uspešne komedije Bertolta Brechta Malomeščanska svatba v režiji Mateje Koležnik, v koprodukciji s Cankarjevim domom Ljubljana bo januarja 2025 premierno uprizorjena zgodba romana Draga Jančarja In ljubezen tudi v režiji Luke Marcena. Februarja je na programu sodobna komična švedska drama Jonasa Hassena Khemirija [približno enako kot] v režiji Maše Pelko, sezono v Drami pa zaključuje Fedra po motivih Jeana Racina v režiji Livije Pandur.

Za najmlajše občinstvo se na oder vrača pravljica Janko in Metka v preobleki Andreja Rozmana Roze in koprodukciji z Mini teatrom Ljubljana.

Umetniški direktor Opere Simon Krečič po desetih letih dela v tem gledališču ugotavlja, da je “Maribor mesto velikih naslovov”, saj ti najbolj pritegnejo občinstvo. “Novo operno in koncertno sezono bodo zaznamovale največje glasbenogledališke stvaritve, ki so nastale po legendarnih literarnih delih Walterja Scotta in Williama Shakespeara,” je napovedal.

Jesenski del sezone odpira Donizettijeva opera Lucia di Lammermoor, februarja sledi premiera Verdijeve pozne mojstrovine Otello, aprila pa Hamlet Ambroisa Thomasa, ki v Mariboru še ni bil izveden.

Poseben poudarek namenjajo kulturno-umetnostni vzgoji mladih, zato so v program uvrstili praizvedbo slovenske operne novitete Mož, ki je ukrotil strelo skladatelja in libretista Roberta Mračka, ki ponuja vpogled v življenje Nikole Tesle. S Puccinijevo poslednjo opero Turandot pa bodo zaključili letošnje obeleževanje stote obletnice smrti velikega opernega genija.

Umetniški direktor Baleta Edward Clug meni, da bo pretekla sezona, ko je med drugim navduševal njegov balet Faust, težko ponovljiva. V jesenskem delu nove sezone bodo premierno izvedli baletni spektakel Plameni Pariza na glasbo Borisa Asafjeva in v koreografiji legendarnega plesnega ustvarjalca Mihaila Messererja. Spomladi pa je na vrsti Cluster, skupek Clugovih koreografij, ki jih slovensko občinstvo še ni imelo priložnosti videti.

Vsi ansambli ob premierah napovedujejo še vrsto ponovitev iz preteklih sezon ter gostovanj v drugih krajih po Sloveniji in tujini. Med drugim je Clug napovedal gostovanje baleta Carmina Burana v Dubajski operi. Posebej bodo obeležili 100-letnico rojstva operne pevke Ondine Otta Klasinc (1924-2016), po kateri so poimenovali Veliko dvorano SNG Maribor.

Prihodnje leto se bo po besedah Roškerja začela tudi celovita energetska sanacija gledališča. Dela bodi večinoma potekala poleti, da bi čim manj ovirala delo gledališča.

Nocoj bodo oder za en dan preselili na prosto. Na ploščadi pred gledališčem bo namreč dramski ansambel s posebnim nastopom, poimenovanim Dramanje, proslavil zaključek iztekajoče se sezone in zbranim predstavil prihajajočo sezono.

Na podoben način se bo prihodnji petek predstavila Opera z Operno nočjo v Mestnem parku. Septembra pa bodo na prav tako že tradicionalnem Baletu pod zvezdami na Glavnem trgu nastopili mariborski baletniki.

VIR: STA

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je v prvih štirih mesecih letos pridelal že 5,4 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar vodstvo zavoda pripisuje v prvi vrsti zdravniški stavki. Izguba narašča iz meseca v mesec, zato je svet zavoda danes zahteval podrobnejšo analizo stroškov in ukrepov za izboljšanje rezultata.

Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek je izpostavil, da se UKC Maribor z nadaljevanjem takšnega trenda približuje likvidnostnim težavam, zato je treba stroške nujno zamejiti, da ne bo dolgoročnih posledic.

Član sveta zavoda Franc Hočevar je opozoril, da ne kaže, da bo stavke kmalu konec, zato bi moral klinični center v izogib nadaljnjemu naraščanju izgube vzpostaviti “nov poslovni model” in določiti prioritete dela, temu ustrezno pa naj sledi komunikacija z zavodi, ki napotujejo bolnika vanj.

Generalni direktor UKC Maribor Vojko Flis je pojasnil, da stroški materiala kljub zmanjšanemu obsegu dela naraščajo, nekaj naj bi k izgubi prispevale tudi višje cene energije. Veliko težavo po njegovih besedah predstavlja velik pritisk bolnikov na urgentni center, kjer pa številne storitve niso plačane. “Urgenca nam dela konstantno izgubo in to v visokih zneskih,” je dejal.

Še vedno je težava tudi t. i. terciar 2, ki ni ustrezno finančno pokrit. “UKC Ljubljana je to priznano, nam pa ne,” je povedal Flis. Svet zavoda je v zvezi s to problematiko že po prejšnji seji pisal ministrstvu za zdravje, a odgovora še ni prejel.

Člani sveta zavoda so danes med drugim potrdili pravilnik o internem strokovnem nadzoru v UKC Maribor in podali soglasja Flisu za delo na mariborski medicinski fakulteti in fakulteti za zdravstvene vede, česar je bil deležen že kot vršilec dolžnosti direktorja.

Obravnavali so tudi poročilo neodvisnega revizorja o reviziji računovodskih izkazov UKC Maribor za leto 2022, ki je izdal mnenje s pridržkom, ker v bilanci stanja niso bile izkazane obveznosti iz naslova še neizkoriščenih letnih dopustov in neobračunanih viškov ur. Flis je pojasnil, da je pripomba upravičena, saj je bil prej v veljavi drugačen pravilnik, bodo pa to spremenili v nadaljnjih postopkih.

Svet zavoda se je seznanil še s poročilom o čakalnih dobah. Do 1. maja so v tem kliničnem centru naročili 104.924 novih bolnikov za prvo zdravstveno storitev in 88.130 kontrolnih pregledov. V začetku maja je na prvo zdravstveno storitev v UKC Maribor čakalo 67.355 bolnikov, od tega nekaj manj kot 14.000 s stopnjo nujnosti zelo hitro. Preko dopustne dobe je čakalo nekaj manj kot 28.000 bolnikov oz. 40 odstotkov čakajočih.

Zelo kritični pa so bili člani sveta pri obravnavi poročila o realizaciji sklepov in pobud s preteklih sej sveta zavoda. Članica Mojca Gornjak je napovedala, da bo pozvala k ukrepanju ministrstvo za zdravje, ker od UKC Maribor ne prejmejo zahtevane temeljite analize dela po podjemnih pogodbah na oddelku za radiologijo, kjer so zasledili več primerov izjemno velikega števila zbranih ur. Spomnila je, da na to čakajo že več kot leto in pol, saj so analizo zahtevali že v času prejšnjega direktorja Antona Crnjaca. “Nedopustno je, da ne dobimo podatkov, ki jih zahtevamo,” se je strinjal tudi predsednik sveta zavoda.

O investicijah na današnji seji sveta zavoda niso govorili. Je pa Flis za STA potrdil, da je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo nove infekcijske klinike in da naj bi kmalu objavili razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških del. Za izvedbo druge faze širitve oddelka za onkologijo pa še vedno tečejo pogovori s stanovalci bližnje stavbe o odkupu njihovih stanovanj.

vir: sta