V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V nedeljo, 7. aprila je novoustanovljeni Footgolf klub Maribor organiziral svoj prvi uradni trening na Golf igrišču Ptuj. Člani kluba so se zbrali, da zaigrajo footgolf, ki združuje elemente nogometa in golfa in postaja vedno bolj priljubljen po vsem svetu.
Footgolf, kot ga opisujejo, je igra, ki je nekakšna kombinacija nogometa in golfa, pri kateri uporabljamo nogometno žogo in ciljamo na luknjo s čim manj udarci, podobno kot pri golfu.
To športno doživetje predstavlja edinstveno mešanico spretnosti in taktike, hkrati pa omogoča igralcem sprostitev v naravi ter priložnost za druženje in nekaj tekmovalnosti. Člani kluba so že prej in si še želijo sodelovanja na različnih tekmovanjih, vključno z mednarodnimi, evropskimi in svetovnimi prvenstvi.
Ker v Mariboru še nimajo primerne infrastrukture za treninge, so se za treninge dogovorili z lastniki Golf igrišča Ptuj, da lahko uporabljajo njihovo igrišče. Klub pa že aktivno dela na ustanovitvi prvega slovenskega urbano footgolf igrišča, ki bo na Hipodromu v Kamnici – želje so, da bi se odprlo že letos.
Študentske organizacije in študentski klubi s sloganom »”Častim ½ litra!”, pozivajo vse študente, naj se v čim večjem številu odločijo za darovanje življenjsko pomembne tekočine, ki rešuje življenja. Danes so že imeli krvodajalsko akcijo na Štuku, jutri pa jo imajo med 8. in 15. uro na v prostorih Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi. V Mariboru je bil danes prvi dan krvodajalske akcije, jutri pa sledi še drugi.
Vodja študentske krvodajalske akcije v Mariboru Staš Vegi je tako prvi dan poudaril: “Veseli nas, da se je število študentov krvodajalcev v zadnjih akcijah ponovno vrnilo na raven pred epidemijo. Mladi se ponovno zavedajo, kako pomembna je vsaka kaplja krvi, kar je tudi tokratni slogan naše akcije in verjamemo, da se bodo ponovno odzvali v velikem številu.”
Zala Urbanija, sekretarka Oddelka za soc. in zdr. vprašanja ŠOUM, pa je razložila, kakšen je bil obisk na prejšnjih krvodajalskih akcijah, prav tako tudi, da lahko pridejo tudi drugi, ne samo študenti.
Študentje in ostali, ki bi kri darovali, lahko svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 320 796 ali 041 479 242, vsak delovni dan od 7. do 15. ure. Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo.
“V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,” pa je izpostavila Erika Kavaš, vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC MB. Za naš medij je še povedala, kakšne so trenutne potrebe po krvi in kakšne so bile v zadnjem obdobju.
Tudi letos je v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa so na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti.
ŠOUM krvodajalske akcije organizira že 25 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom “Častim pol litra”. V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.
Skrb za gozdove je ob lepem vremenu na letošnjo vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje dreves Pomladimo gozdove privabila rekordno število udeležencev. V družbi Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je akcijo organizirala že petič, ocenjujemo, da se je sadnje udeležilo med 800 in 900 prostovoljcev, ki so skupaj posadili okoli 10.000 dreves 14 različnih drevesnih vrst. Odlična udeležba je spodbuda gozdarjem, da bomo tovrstne akcije organizirali tudi v prihodnje.
Sadnja dreves je bila organizirana na petih lokacijah: na Kočevskem, v Lovrencu na Pohorju, ob Bohinjskem jezeru, v Velenju in v Trnovskem gozdu. Gozdarjem SiDG so se na vseh lokacijah pridružili kolegi gozdarji iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki so pomagali pri usmerjanju sodelujočih prostovoljcev. Največ udeležencev se je tokrat zbralo v Velenju, kjer je pri obveščanju občanov pomembno vlogo odigrala tudi Mestna občina Velenje.
VIR: Slovenski državni gozdovi
Na Pohorju celo zaigrala harmonika
Ocenjujejo, da je v Velenju sadilo okoli 250 prostovoljcev. Hitro so s sadnjo zaključili tudi v Bohinju in Kočevju, kjer je bilo po njihovih ocenah po okoli 200 prostovoljcev. Na vseh lokacijah se je delovne akcije udeležilo tudi več organiziranih skupin, kot so taborniki, skavti, osnovnošolci, dijaki, študenti, civilne iniciative in podjetja. Ker je sadnja enostavno opravilo, je bilo kot vsako leto danes v gozdovih tudi veliko družin.
Sadnja je na vseh lokacijah potekala v sproščenem vzdušju, ki ga je na Pohorju popestrila celo harmonika, po zaključku pa so bili prostovoljci zadovoljni, da so naredili nekaj dobrega za naravo.
“Glavni namen prostovoljske akcije sadnje dreves je ozaveščati širšo javnost o pomenu gozdov, o tem, da lahko prav vsi s sadnjo prispevamo k obnovi poškodovanih gozdov, in da moramo skupaj ohraniti gozdove za prihodnje generacije. Želja organizatorja je prispevati k večji okoljski odgovornosti naše celotne družbe. Do vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, namreč lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. Dogodek pa je bil kot vsako leto tudi priložnost za druženje ljudi, ki jim ni vseeno za naravo,” sporočajo iz Slovenskih državnih gozdov.
VIR: Slovenski državni gozdovi
Gozdne površine, ki so bile vključene v sadnjo s prostovoljci, je v zadnjih letih prizadel vetrolom, ki so mu sledili še napadi podlubnikov.
Izjema je lokacija v Lovrencu na Pohorju, kjer gre za sadnjo na študijskem objektu – proučuje se nove nabore zaščitnih gozdnogojitvenih ukrepov za zaščito mladja pred objedanjem rastlinojede divjadi.
Od sredine leta 2016, ko je bila ustanovljena družba SiDG, do konca leta 2023 so sicer v državnih gozdovih skupaj posadili že preko 3,5 milijona sadik na skupaj 1.700 hektarjih gozdnih površin. Največ sadik so posadili v letih 2019 (650.000) in 2020 (880.000) , kar je bila posledica hudega vetroloma, ki je gozdove prizadel konec leta 2017. V letu 2022 so na primer posadili 530.000 sadik, lani pa 435.000 sadik. Načrti za letos so podobni. Družba SiDG je za gojitvena, varstvena in biomeliorativna dela, ki zajemajo veliko več kot samo sadnjo dreves, v osmih letih skupaj namenila preko 22 milijonov evrov.
Zdaj pa so iz Komisije za preprečevanje korupcije, poslali medijem, ki smo o tem poročali, obvestilo o zaključku postopka. Zapisali so, da je pravnomočno zaključen tudi prekrškovni postopek v zvezi z zadevo, o kateri smo spraševali.
Na spletni strani KPK zapišejo:
Odločitev glede premoženjskega stanja: Urška Repolusk
Komisija je zoper kršiteljico Urško Repolusk vodila postopek o prekršku in izdala odločbo zaradi kršitve prvega odstavka 43. člena ZIntPK ter posledično storitve prekrškov po dvanajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK. Odločba je postala pravnomočna 27. 3. 2024. V nadaljevanju objavljamo podatke skladno z določbo šestega odstavka 13. člena ZIntPK.
KRŠITELJ: Urška Repolusk
OPIS OKOLIŠČIN: Županja v zakonsko določenem roku Komisiji ni sporočila podatkov o spremembi premoženjskega stanja.
SANKCIJA: izrečena globa 400 evrov
Torej, ker županja Ruš v zakonsko določenem roku KPK ni sporočila podatkov o spremembi premoženjskega stanja, so ji izrekli kazen v višini 400 evrov. Vsaka sprememba premoženjskega stanja mora biti namreč komisiji sporočena najkasneje do 31. januarja za preteklo leto. V tem primeru pa je Repoluskova spremembo premoženja javila 26. januarja 2024, na dan objave članka portala Necenzurirano, ki je prvi poročal o tem, da je “Občinsko neprofitno stanovanje končalo v rokah županje”. Spremembo premoženja bi morala javiti do konca januarja 2023, torej je to storila eno leto prepozno, zdaj pa jo čaka nekaj sto evrska globa.
Potem ko so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor na začetku leta porušili dotrajano stavbo oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja, naj bi kmalu na njenem mestu začeli graditi novo kliniko. Na ministrstvu za zdravje, kjer vodijo investicijo, pričakujejo v kratkem izdajo gradbenega dovoljenja in jeseni začetek del.
Projekt se je sicer precej podražil. “Po prvotnem načrtu je bila predvidena izgradnja stavbe s skupno površino približno 12.000 kvadratnih metrov, nato pa se je načrt objekta povečal na skupno površino približno 18.360 kvadratnih metrov. Zato so seveda ocenjeni stroški izgradnje objekta dražji,” so za STA povedali na ministrstvu.
“Poleg tega je bil prvotni načrt projekta pripravljen že pred nekaj leti, vmes so se spremenili indeksi cen, pa tudi tehnične smernice – predvsem z vidika varnosti pacientov. Ker gre za infekcijsko kliniko, je na primer zelo pomembno prezračevanje, sodobne inštalacije ter naprave za to pa so danes bistveno dražje, kot so bile na začetku priprave projekta,” so dodali.
Iz prvotnih 50 milijonov evrov je zdaj nadomestna novogradnja stavbe infekcijske klinike ocenjena na 105,2 milijona evrov, vključno z opremo. Po pričakovanjih bo projekt zaključen leta 2027.
Nova stavba bo po napovedih omogočala hospitalizacijo do 69 bolnikov, v primeru epidemije pa do 130.
Stara stavba infekcijskega oddelka, ki je bila zgrajena 1929 in dozidana po delnem porušenju med drugo svetovno vojno, je bila povsem dotrajana, njena zasnova pa ni omogočala, da bi lahko v skladu s sodobnimi medicinskimi smernicami varno obravnavali bolnike z različnimi, tudi novejšimi nalezljivimi boleznimi. Še zlasti kritično je bilo v letih ob pandemiji covida-19 zaradi odsotnosti možnosti ustrezne izolacije bolnikov.
V novi stavbi bodo sobe enoposteljne, omogočala pa bo tudi namestitev intenzivne terapije pod isto streho. Zdaj ta deluje v tretjem nadstropju kirurške stolpnice, oddelek pa je začasno nameščen v stavbi oddelka za psihiatrijo.
vir: sta
V soboto, 6. 4. so se prebivalci občine Muta združili v tradicionalni spomladanski čistilni akciji.
Številne organizacije in skupine so se pridružile akciji, med njimi so bile Osnovna šola Muta, Srednješolski center Slovenske gorice – Srednja šola Muta, Lovska družina Muta, Društvo tabornikov RBP Muta, Društvo gobarjev Ježek, Turistično društvo Muta, Medobčinsko društvo brigadirjev, Društvo upokojencev, Športno društvo Gortina, Prostovoljno gasilsko društvo Muta in Športno kulturno društvo Spodnja Muta.
Čistilna akcija je trajala že nekaj dni, saj so se prostovoljci lotili čiščenja različnih krajev v občini in nabrežja vode.
V istem času je na igrišču pri OŠ Muta potekal prikaz reševanja in gasilskega dela. Učenci so imeli priložnost sodelovati v gasilski vaji in evakuaciji iz šole, kar je dodalo izobraževalno noto k temu dogodku.
Vsako leto te čistilne akcije ponovno poudarjajo moč skupnosti, ki se združi za skupen cilj.
Danes, 7. 4. 2024, ob 10.21 se je na Teznu v Mariboru zaslišala sirena, ki je naznanila znak za začetek neposredne nevarnosti. Takrat so namreč na Ledini na Teznu začeli postopek deaktiviranja bombe. Deaktivacije bombe je bila končana nekaj minut do 11. ure.
To neeksklodirano ubojno sredstvo sta danes s skupnimi močmi deaktivirala Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, in Karl Marko, najstarejši član mariborske enote.
Njuna naloga je bila lotiti se obeh vžigalnikov. Najprej zadnjega vžigalnika, ki je bolj zahteven, nato pa še prvega vžigalnika. Že pred začetkom je v jutranjih urah Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, poudaril, da bi lahko končali v eni uri, v nasprotnem primeru, če jima ne bi uspelo, pa bi se lotili druge faze.
To pa bi pomenil zakop devet metrov globoko in nato uničenje NUS. Aljaž Leban je zjutraj še dejal, da ne bodo šli z glavo skozi zid, verjel je, da jima bo uspelo v prvi fazi.
Pred tednom dni so že naredili identifikacijo bombe, kar je bistveno za odločitve vseh nadaljnjih postopkov.
Aljaž Leban kaže vžigalnika bombe, ki so jo našli in deaktivirali na Teznu
Aljaž Leban je še pokazal vžigalnika letalske bombe. Sprednji vžigalnik je zelo dobro ohranjen, je dejal Leban in dodal, da je na vrhu sicer poškodovan od zemlje in udarca, mehanizmi pa so nepoškodovani, vključno z vzmetjo. Na vžigalniku je letnica 1943. Še vedno je funkcionalen, a se na srečo ni aktiviral. Zadnji vžigalnik jima je delal malo težav, vendar sta ga razmeroma hitro deaktivirala.
Sprednji vžigalnik bombe, ki so jo našli na Teznu
Deaktivirano letalsko bombo in vžigalnika ločijo in jih nato posebej peljejo naprej. Medtem ko je bomba lahko naložena v vozilo in privezana, da se ne premika, morata biti vžigalnika ločena, razstavljena in v posebni škatli.
Tik preden je zatulila sirena za nevarnost na Teznu zaradi postopka deaktivacije letralske bombe, ki so jo pred dnevi odkrili na Teznu v Mariboru, so Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, in Sašo Turnšek, vodja Vzhodno Štajerske regije za varstvo pred NUS, pojasnili potek deaktivacije te bombe. Pa tudi, da so pregledali širši teren, saj je občanka opozorila, da se v bližini najverjetneje nahaja še več ostankov letalskih bomb.
Darko Zonjič, poveljnik Državne enote za varstvo pred NUS, je opisal predviden potek deaktivacije, ki bi bil lahko končan v prvi fazi ali pa v dveh:
Identifikacijo letalske bombe so naredili pred dnevi, kar je pomembno zaradi tega, da vedo, kako se je lotiti. In da vidijo, ali sta vžigalnika poškodovana ali cela, je povedal Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS.
Včeraj so izvedli še en pregled terena, občanka jih je opozorila, da naj bi po pričevanjih njenih staršev bila zakopana oziroma odvržena bomba. Teren so pregledali, ugotovili so, da je res, glede na to, da se vidi del kraterja, našli so tudi nekaj šrapnelov, je povedal Sašo Turnšek, vodja Vzhodno Štajerske regije za varstvo pred NUS.
Aljaž Leban, vodja Severno Primorske enote za varstvo pred NUS, je še dodal, da so pregledali teren do globine štirih metrov, kolikor lahko pregledajo z merilci. Bombe so sicer lahko tudi na globini šest do osem metrov. Ta, ki jo zdaj deaktivirajo, je bila plitvo v zemlji, saj je padla postrani, ne pa navpično.
Vas zanima dinamično delo na žičniških napravah, v kolesarskem parku in na smučišču?
Marprom iz Skupine JHMB, ki opravlja svoje dejavnosti tudi na Mariborskem Pohorju in Arehu, išče novega sodelavca za 𝐝𝐞𝐥𝐨𝐯𝐧𝐨 𝐦𝐞𝐬𝐭𝐨 ž𝐢č𝐧𝐢č𝐚𝐫-𝐯𝐳𝐝𝐫ž𝐞𝐯𝐚𝐥𝐞𝐜 𝟐.
Ponujena je zaposlitev za nedoločen čas, vloge pa je mogoče oddati do 5. 5. 2024. Podrobne informacije najdete v objavi prostega delovnega mesta na povezavi TUKAJ.
Nina, Sebastijan in drugi prostovoljci so danes za tri ure odprli Doživljajsko igrišče v Mariboru. To je sicer zaradi tega, ker niso dobili odobrenih sredstev na ministrstvu za socialne zadeve, začasno zaprto. A danes so se vseeno lotili tradicionalne čistilne akcije Malega Betnavskega gozda in Doživljajskega igrišča.
Ekipa prostovoljcev se je zbrala ob 10. uri, zavihala rokave in se lotila dela. Tako odrasli kot otroci so pobrali nekaj smeti iz Malega Betnavskega gozda, grabili listje, ga odvažali s samokolnicami in poskrbeli, da je gozd spet čist in urejen.
V gozdu je mrgolelo ljudi, otroci so bili navdušeni, da lahko tudi oni pomagajo, sploh zaradi tega, ker se v gozdu in na igrišču že leta družijo s svojimi prijatelji, znanci, se učijo mnogih veščin in vrednot. Ne samo prijateljstva, ampak tudi, da si drug drugemu pomagajo.
Izjemno pa jih je razveselilo, da so vrata Doživljajskega igrišča bila odprta na stežaj. Tako mali kot veliko otroci so se tudi tam lotili dela. Nekateri so čistili star avtobus, v katerem je sicer knjižnica in prostor za druženje. Umili so okna, ga pometli in uredili.
Skupaj z odraslimi so umili oder, prizorišče za nastope, preverili, kakšen je vrt, zalili rastline, namestili nazaj udobne stole z blazinami za posedanje v senci in osvežili peskovnike. Grabili po ttleh, očistili vse stole za posedanje, urejali mizarsko in lesarsko delovišče, očistili prostor, v katerem imajo sicer malo starejši otroci postavljeno mesto.
Prostovoljca Peter in Nejc sta zavihala rokave in sežagala debla božičnih dreves, ki jih sicer vsako leto dobijo, tako da bodo iz manjših delov in vej imeli veje za taborni ogenj, večje dele debel pa bodo uporabili za sedeže ali za kaj drugega.
Doživljajsko igrišče je kipelo od dobre volje in optimizma prostovoljcev in prostovoljk, staršev in otrok, ki so več let že obiskovali igrišče in park. In danes se je videlo, kako zelo je potrebno, da se doživljajsko igrišče ohrani. Otroci so trumoma, v skupinah prihajali in sami poprijeli za orodje, krpe in pospravljali, čistili, delali. Prav tako tudi odrasli.
In ponavljali naši ekipi in drug drugemu, da želijo, da Doživljajsko igrišče spet odpre svoja vrata v naslednjih dneh, tednih, mesecih. In kaj pravi ekipa? Na Facebooku so zapisali, danes pa se v Malem Betnavskem gozdu in na Doživljajskem igrišču zahvaljevali vsem, ki so prišli pomagati očistiti igrišče in park, veseli in hvaležni so, da dobivajo predloge za rešitev situacije in da na bančni račun kapljajo prispevki za delovanje igrišča.
Danes je 6. april, ki ga Slovenska Filantropija označuje kot Dan za spremembe, po vsej Sloveniji so v razne akcije vključeni prostovoljci in prostovoljke. Vsem tem, ki so bili danes v Malem Betnavskem gozdu in na Doživljajskem igrišču v Mariboru, se ekipa Zavoda Igrišče zahvaljuje, da so prišli in pomagali.
Člani državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi so danes pričeli z intenzivnimi pripravami na jutrišnjo deaktivacijo bombe na Teznu. Enota opravlja tudi detekcijo bližnjega območja na morebitno prisotnost neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Ob najdišču bombe bodo izkopali 4 metre globoko jamo in jo obdali z balami sena. Ta varnostni ukrep je potreben, če bi se jutri izkazalo, da je treba bombo onesposobiti z detonacijo. S takšno zaščito namreč precej omejijo in ublažijo učinek udarnega vala.
Detekcija. Vir: Skupna služba civilne zaščite
Sicer pa so za organizacijo in deaktivacijo, predvsem pa jutrišnjo evakuacijo zadolžene vse službe, ki se ob takšnih dogodkih aktivirajo. Sodelovalo bo več kot 150 oseb.
Evakuacija se bo pričela ob 8. uri. Tako velja, da osebe, ki se nahajajo v radiu 400 m od najdišča na ta dan zapustijo svoje domove, enako velja za vse pravne subjekte v tem krogu. Tisti, ki nimajo začasne nastanitve, lahko v času deaktivacije ostanejo v prostorih Mestne četrti Tezno (Panonska 12, 2000 Maribor).
Območje evakuacije ob deaktivaciji bombe v Mariboru
Za osebe, živeče v radiu od 400 do 600 m od najdišča, pa je v času trajanja odstranitve bombe, po sproženju signala za nevarnost do preklica, prepovedano zadrževanje na prostem. Pomembno je, da v tem času zaprejo vsa okna (rolete in polkne). Motorna in druga vozila pa umaknejo v garaže oziroma iz območja zaklanjanja do nedelje, do 8. ure.
Priprave na deaktivacijo bombe na Teznem v Mariboru. Vir: skupna služba civilne zaščite
Začetek in konec neposredne nevarnosti bo naznanila sirena z znakom za opozorilo na neposredno nevarnost (zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto) in za preklic (enolični zvok sirene, ki traja 30 sekund). O vseh postopkih so bili prebivalcih obveščeni s posebnimi obvestili, opravljeni pa so bili tudi popisi vseh objektov v radiu 400 m od najdišča.
Obožujete hitrost in zabavo? Potem je karting pravo adrenalinsko športno doživetje za vas. Karting stezo najdete na vrhnjem parkirišču mariborskega Europarka, ki so jo za vse ljubitelje hitrosti postavili skupaj s karting centrom Cibikart. Vsak dan do nedelje se lahko obiskovalci največje nakupovalne destinacije severovzhodne Slovenije preizkusite v karting vožnji in tako spoznate svet hitrosti in adrenalina ter se pri tem neizmerno zabavate.
Preizkusite se v spretnosti vožnji s kartom
Karting velja za enega izmed najbolj razburljivih športov. Med dirkalno vožnjo lahko izboljšate svoje sposobnosti za vožnjo, se na dirki spopadete s prijateljem ali preprosto uživate v zabavi z družino ali sodelavci. Karting center Cibikart je tudi v letošnji sezoni vse adrenalinske navdušence presenetil z novo stezo, na kateri lahko svoj adrenalin sproščajo vsi od 3. leta naprej. Ne le, da vas bo nova konfiguracija steze navdušila, na njej se boste spopadli tudi s številnimi novimi izzivi.
Dirkališče na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Sloveniji lahko obiščete od torka do petka med 14. in 20. uro ter v soboto in nedeljo od 10. do 20. ure. Ob ponedeljkih in v primeru slabega vremena dirkalna steza ne obratuje. Več informacij o ponudbi in cenah najdete na Europarkovi spletni strani.
Tesla teden v Europarku
Ta teden se v mariborskem Europarku odvija tudi Tesla teden, na katerem lahko pridobite več informacij o vozilih znamke Tesla. Teslovi svetovalci vam bodo vse do sobote, 6. aprila, med 10. in 18. uro z veseljem predstavili enega najvarnejših avtomobilov na svetu z najnovejšimi funkcijami aktivne varnosti in udobja. Obiskovalci nakupovalne destinacije se boste lahko preizkusili tudi v testni vožnji.
Generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc. dr. Branko Gabrovec in župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič sta danes podpisala pismo o nameri za sodelovanje pri organizaciji in izvedbi 2. Festivala duševnega zdravja. Ta je namenjen obiskovalcem vseh starostnih skupin – otrokom, mladostnikom, odraslim, študentom, aktivnim na trgu dela in starejšim – in bo letos potekal 15. maja 2024 od 10. do 18 ure pred stadionom Ljudski vrt v Mariboru.
Prireditev bo tudi letos potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in bo ponudila različne vsebine s področja skrbi za duševno zdravje, pa tudi obvladovanja duševnih stisk in motenj. Festival bo tudi odlična priložnost za povezovanje številnih strokovnjakov, organizacij, oseb z izkušnjo in drugih, ki v slovenskem prostoru delajo na področju tem področju.
Možnost raziskati široko paleto vsebin s področja skrbi za duševno zdravje
Doc. dr. Branko Gabrovec in Aleksander Saša Arsenovič sta ob današnjem podpisu namere o sodelovanju povabila vse prebivalke in prebivalce Slovenije na Festival duševnega zdravja, na katerem bodo imeli možnost raziskati široko paleto vsebin s področja skrbi za duševno zdravje, obiskali bodo lahko interaktivne delavnice o sproščanju in obvladovanju stresa, prisluhnili strokovnim predavanjem o aktualnih temah s področja duševnega zdravja, spoznali praktične tehnike za vzpostavljanje zdravih navad za posameznikovo duševno zdravje in imeli možnost spregovoriti s številnimi strokovnjaki s področja duševnega zdravja. Na stojnicah bodo lahko spoznali številne dejavnosti nevladnih organizacij, ki delujejo na področju duševnega zdravja v Sloveniji.
Ob tej priložnosti se je generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje doc dr. Branko Gabrovec zahvalil vsem, ki sodelujejo pri organizaciji prireditve, pa tudi županu Mestne občine Maribor Aleksandru Sašu Arsenoviču, da je prepoznal dodano vrednost prireditve, namenjene vsem ljudem, povezovanju strokovnega znanja in izmenjavi izkušenj, ter poudaril, da moramo ljudje »začeti delati pri sebi; šele tako bomo namreč lahko pripomogli k večji ozaveščenosti družbe o pomenu duševnega zdravja«. Dejal je, da je lanskoletni prvi Festival duševnega zdravja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani beležil velik uspeh, udeležilo se ga je namreč več ko 1800 ljudi, in dodal, da je tudi program letošnjega festivala oblikovan tako, da bo z njega lahko prav vsak odnesel nekaj koristnega za svoje duševno zdravje.
Duševno zdravje ali duševne stiske ne smejo biti stigmatizirana tema
Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, je poudaril, da duševno zdravje ali duševne stiske ne smejo biti stigmatizirana tema, ki bi jo bilo treba skrivati. »Je bistveni del našega celovitega zdravja in blaginje in pogosto pozabljamo, da se vsak izmed nas lahko znajde v situaciji, ko potrebuje podporo in razumevanje. Zato je ključnega pomena, da odpremo dialog, da se izobražujemo in da gradimo odprto, podporno okolje za vse.«
Ob tem je poudaril pomen ozaveščanja in podpore tistim, ki se borijo z duševnimi težavami. »Morda je to sosed, prijatelj, sodelavec ali pa kar mi sami,« je dejal in izpostavil pomembnost zavedanja, da je vsakdo od nas lahko del rešitve. Povedal je tudi, da je Svetovalni center Maribor, ki deluje že čez 70 let, najstarejša taka ustanova v Sloveniji, prav tako pa se je mariborska občina vključila tudi v projekt Smile – projekt za boljše duševno zdravje mladih. Dejal je, da se veseli nadaljnjega sodelovanja in gradnje bolj odprte, podporne in razumevajoče družbe za vse nas.
Duševno zdravje mnogo več kot zgolj odsotnost bolezni
Predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ asist. Matej Vinko pa je poudaril, da je duševno zdravje mnogo več kot zgolj odsotnost bolezni. »To je tisto, kar nam omogoča, da v življenju najdemo smisel, da smo ustvarjalni in aktivni, da sprejemamo sebe in svoja čustva ter se samozavestni vključujemo v družbo. Dobro duševno zdravje se kaže v občutkih sreče, zadovoljstva in samospoštovanja. Omogoča nam vzpostavljanje pristnih trajnih odnosov z drugimi, uspešno soočanje z izzivi in aktivno prispevanje k razvoju družbe,« in ob tem opozoril na dejstvo, da ima duševno zdravje tudi drugi obraz.
»Kljub desetletjem truda in boja proti stigmatizaciji in diskriminaciji oseb z duševnimi težavami smo še vedno priča dvojnemu bremenu, ki ga nosijo posamezniki, k zbolijo za težjimi duševnimi motnjami. Kakovost njihovega življenja omejujeta bolezen kakor tudi odnos družbe, ki ne zagotavlja ustreznih pogojev, da bi se lahko polnovredno vključili v družbeno življenje,« je dejal asist. Matej Vinko in poudaril, da je s stališča javnega zdravja ohranjanje in izboljševanje duševnega zdravja prebivalstva ključno. Je človekova pravica in temelj siceršnjega zdravja, ki zadeva celotno populacijo, zato je na področju duševnega zdravja potrebno delovati tudi preventivno.
Naredili pomembne premike
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v preteklih letih naredili pomembne premike tudi v okviru Programa MIRA (www.zadusevnozdravje.si), s katerim so si v luči celovite obravnave področja duševnega zdravja posameznika in družbe kot celote namenoma zadali ambiciozne cilje. Cilje, ki zahtevajo medresorsko sodelovanje, podporo vseh politik in ukrepov ter sodelovanje vseh deležnikov, tudi v lokalnih okoljih. »Ambiciozni smo, ker je čas za končanje stigmatizacije, čas za rušenje predsodkov, čas, da preprečevanje težav v duševnem zdravju in obravnavo ljudi v vseh življenjskih obdobjih čim bolj približamo skupnosti, torej v domača okolja ljudi,« je v nagovoru še poudaril doc. dr. Branko Gabrovec.
Program prireditve se nahaja na naslednji spletni povezavi. Vabljeni v sredo, 15. maja 2024 med 10. in 18. uro na 2. Festival duševnega zdravja pred stadion Ljudski vrt v Maribor.
Občina Muta je s pomočjo Centra za krepitev zdravja ZD Radlje ob Dravi danes predala namenu motorična igrala oziroma pomagala za vse generacije. Na njih bodo lahko občani krepili moč in razvijali motorične spretnosti, saj so zasnovana tako, da lahko na njih vadijo vsi.
Motorični poligon je sestavljen iz dveh delov. Na enem lahko občani krepijo moč, tam lahko z rokami npr. dvigujejo celo telo, ali pa se dvigujejo z obroči. Na drugem delu pa lahko krepijo po raznih pohodnih delih motorične spretnosti, preskusijo svoje ravnotežje, premagajo ovire.
Ena proga je narejena tako, da lahko tisti, ki vadi, stopi na ploščo in nato iz enega kota v drug kot spravlja žogico. Druga je takšna, da vadeči hodi po tleh, z nogami se ne sme dotakniti napete vrvi, hkrati pa z rokami spravlja od začetka do konca obroč, ki objema zavito cev. Lahko pa se hodi tudi po odrezanih hlodih, ki so neravne površine, tako da izbira, kje bo zanj najboljše, da krepi ravnotežje. Ali pa se sprehodi po visečih deskah.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), pod okriljem Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), skupaj s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Študentsko organizacijo Univerze na Primorskem (ŠOUP) in z lokalnimi študentskimi klubi, poziva študente, da se odločijo za darovanje krvi. V Mariboru se bo krvodajalska akcija, pod sloganom »Častim pol litra«, ponovno odvijala v dveh dnevih.
Staš Vegi, vodja študentske krvodajalske akcije v Mariboru: »Veseli nas, da se je število študentov krvodajalcev v zadnjih akcijah ponovno vrnilo na raven pred epidemijo. Mladi se ponovno zavedajo kako pomembna je vsaka kaplja krvi, kar je tudi tokratni slogan naše akcije in verjamemo, da se bodo ponovno odzvali v velikem številu.«
Termina študentske krvodajalske akcije v Mariboru:
v ponedeljek, 8. aprila 2024, med 9. in 14. uro
v prostorih Študentskega kulturno-prireditvenega centra Štuk na Gosposvetski
v torek, 9. aprila 2024, med 8. in 15. uro
na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor.
Študentje ter ostali, ki bi kri darovali v teh terminih, lahko svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 320 796 ali 041 479 242, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00. Vsi, ki bodo sodelovali v študentski krvodajalski akciji, bodo prejeli tudi simbolično darilce, ki ga zagotovi ŠOUM, kot se za krvodajalske akcije spodobi bo poskrbljeno tudi za primerno okrepčilo.
»V naši državi je naša vizija ohranitev prostovoljnega, neplačanega in anonimnega krvodajalstva ter zagotavljanje samozadostnosti s pripravki s krvjo in z zdravili iz krvi. Za doseganje ciljev moramo izvajati dobro državljansko vzgojo glede pridobivanja novih krvodajalcev. V Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor danes optimalno sodelujemo z mladimi v sodelovanju z Območnimi združenji Rdečega križa (OZRK), da bomo lahko ohranili krvodajalstvo z vsemi vrednotami tudi v prihodnosti,« dodaja Erika Kavaš, dr. med. spec. – vodja procesa zbiranja krvi CTM UKC MB.
Tudi letos bo v sodelovanju z Društvom študentov medicine Maribor možen vpis za darovanje kostnega mozga, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije pa bodo na voljo pristopne izjave za darovanje organov in tkiv po smrti.
ŠOUM krvodajalske akcije organizira že 25 let, v zadnjih letih tradicionalno potekajo v spomladanskem in jesenskem terminu. Kasneje so se mariborskim študentom pridružila še ostala univerzitetna središča iz česar je nastala vseslovenska študentska krvodajalska akcija pod geslom »Častim pol litra«.
V Mariboru akcijo organizira ŠOUM, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Maribor in UKC Maribor.
“V našo ekipo vabimo tehnika za razstave,” sporočajo iz UGM.
V UGM iščejo novega tehnika (M/Ž) za postavljanje razstav, potem ko se je upokojil njihov dolgoletni sodelavec. Delo vključuje načrtovanje, izvedbo in/ali nadzor izvedbe tehničnih del pri postavljanju in podiranju razstav ter transportu razstavnega in drugega gradiva; rokovanje z umetninami; opravljanje osnovnih mizarskih, pleskarskih in kovinarskih del; upravljanje z elektronskimi aparati; vzdrževalna dela, idr.
Izobrazba: zaželena tehniška smer, V. stopnja Zaželeno: 1 leto delovnih izkušenj, predhodno delovanje znotraj kulturnega sektorja Zahtevano: osnovno znanje angleškega jezika, izpit za avto
Delovno mesto je razpisano za določen čas 1 leta, z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Prijave lahko oddate do vključno 18. aprila 2024 na elektronski naslov: uprava@ugm.si
Dodatne informacije: Tatjana Frangež, 02 22 95 860
Stanovanjski sklad RS pospešeno gradi 1500 novih javnih najemnih stanovanj po vsej Sloveniji.
»Zelo smo zadovoljni, da Stanovanjski sklad RS v tem trenutku pospešeno gradi 1.500 novih javnih najemnih stanovanj po celotni Sloveniji. Vseh osem projektov dokazuje, da vsem regijam posvečamo enako pozornost. Tako se približujemo ciljni ravnini, saj jih bomo prihodnje leto, ko bo potegnjena črta pod vse rezultate večinoma zaključili. Naš Sklad je v pretežni meri ključni nosilec izvajanja aktivnosti Nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025,« direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec.
Trenutno se izvajajo naslednji projekti: Koper (Nova Dolinska, 91 stanovanj), Novo Mesto (Podbreznik, 103 stanovanja), Jesenice (Partizan, 46 stanovanj), Kranj (Ob Savi, 271 stanovanj), Lukovica (Soseska Lukovica, 80 stanovanj), Lendava (Ob Kobiljskem potoku, 76 stanovanj), Podutik Ljubljana (Glince, 378 stanovanj) in Maribor (Novo Pobrežje, 431 stanovanj).
O trenutnem stanju glavnih dveh projektov v Ljubljani in Mariboru sogovornik Remec razlaga: »Dva ključna projekta sta v Podutiku v Ljubljani in Novem Pobrežju v Mariboru, za katere, razen 60 stanovanj v Glincah, še nimamo zagotovljenega financiranja, zato je še toliko bolj pomembno, da se izpolnijo vse obljube iz strani Ministrstva za solidarno prihodnost. Veliko je odvisno tudi od Ministrstva za finance, ki bo moralo v tej množici projektov, ki se izvajajo, zagotoviti tudi obljubljena sredstva za gradnjo javnih najemnih stanovanj.«
Kakšno pa je trenutno stanje izvajanje projektov, direktor Stanovanjskega sklada RS Črtomir Remec pojasnjuje: »V Podbrezniku v Novem mestu in Nova Dolinska v Kopru se naši gradnji zaključujeta. V obeh primerih gre tudi za sodelovanje z mestnima skladoma, in sofinanciranje polovice njihovega dela projekta. Za manjše projekte, ki so na Jesenicah, v Lukovici in Lendavi, smo se odločili, da gremo v razpise po principu projektiranja in gradnje, da bi zagotovili čim cenejšo izvedbo. Trenutno je pri projektu Partizan Jesenice odprt razpis za projektiranje in gradnjo. V res kratkem času sledita tudi projekt Lendava in Lukovica. Projekt v Kranju ob Savi se intenzivno projektira. Izbrana rešitev se je morala prilagoditi sorazmerno zahtevni situaciji osvetlitve oziroma senčenja s projektanti smo našli optimalno rešitev. Tudi Novo Pobrežje v Mariboru se intenzivno projektira. Za projekt Glince v Ljubljani pa pridobivamo gradbeno dovoljenje po integralnem postopku.«
Lastne investicije so zagotovile 1.343 novih stanovanj v vrednosti dobrih 200 milijonov evrov
Stanovanjski sklad RS je za sofinanciranje javnih in oskrbovanih stanovanj v lokalnih skupnostih v preteklih letih omogočil gradnjo 1.062 neprofitnih stanovanj, za ta namen smo financirali skoraj 55 milijonov evrov. Večina jih je bila v kreditih in dodeljena Ljubljanskemu mestnemu skladu, kar je tudi realno glede na največje potrebe v Ljubljani, veliko pa je bilo tudi manjših projektov v vseh regijah. Lastne investicije so zagotovile 1.343 novih stanovanj v vrednosti dobrih 200 milijonov evrov. Skoraj 1.800 stanovanj pa je v gradnji in pripravi. »Skupna investicijska vrednost je 350 milijonov evrov, ki je nekoliko višja zaradi vseh zahtev bank po rezervnih investicijskih sredstvih. Realna investicija je na koncu vsaj 10 odstotkov nižja kot zahtevajo banke. Z nakupi po pozivu smo pridobili 420 stanovanj, največ na Koroškem, kjer so cene nižje. Za to smo namenili 41 milijonov evrov. Uspešno smo izpeljali tudi nakup Spektra, s čemer smo pridobil več kot 2.000 javno najemnih stanovanj v Zasavju za 6,8 milijona evrov. Brez našega nakupa bi ta stanovanja šla izven javne sfere. Tako skupaj govorimo o 4.871 dodatnih javnih najemnih stanovanjih,« še pojasnjuje Remec.
Strnil pa je: »Naš cilj je bil, da bomo z vsemi aktivnostmi v okvirju izvajanja Nacionalnega stanovanjskega programa 2015 – 2025 zagotovili 10.000 javno najemnih stanovanj. Zdaj vidimo, da bi ta cilj lahko uresničili. Pogoj za to so v nadaljevanju izdatna finančna sredstva, ki bi morala biti zagotovljena tako za dokapitalizacijo sklada kot tudi za sofinanciranje občinskih projektov. Na Stanovanjskem skladu RS delamo intenzivno, hitro in učinkovito.«
Mariborska Mestna četrt Studenci 7. 4. praznuje, saj je bil prav na ta dan leta 1919 na Osnovni šoli Janka Padežnika uveden pouk v slovenskem jeziku. V čast visoki obletnici so sinoči prav na tej šoli pripravili prireditev.
Uvedba slovenskega jezika na osnovno šolo je zagotovo veliko pomenila krajanom, je poudaril Matej Vodopivec, predsednik sveta MČ Studenci. Gre namreč za prenos pouka iz nemščine v slovenščino. Poudaril je, da so na prireditvi posebej pohvalili učence, ki sodelujejo v projektu skupnostne shrambe. V določeno zbiralno omaro namreč na tej šoli dajejo hrano, ki jo nato dajejo pomoči potrebnim. Podelili pa so tudi štiri priznanja. Dobili so jih pomočnica ravnateljice OŠ Janka Padežnika Koraljka Čeh, Darko Majer, Marjan Kovač in Vesna Dolanc.
Ravnateljica OŠ Janka Padežnika Sonja Filipič je še povedala, da je vrsto let osrednja prireditev prav na šoli. Sicer pa je ta ustanova zelo povezana z mestno četrtjo in skupnostjo, prav tako sodelujejo tudi z vrsto društev, ki delujejo v tem okolišu. Zelo poudarjajo sodelovanje, povezovanje. Vesela je tudi, da se mnogi Studenčani spomnijo, kako je bilo nekoč na šoli, sploh če so njihovi potomci, otroci in vnuki na tej šoli, tako da tudi sami pridejo na obisk.
Prireditev je bila v dvorani, pomočnica ravnateljice Koraljka Čeh, ki je bila tudi režiserka predstave, je dejala, da nastope učenk zastavili s pogledom v preteklost, zaigrale so namreč, kako je bilo ob uvedbi slovenskega jezika, pa tudi povedale več o znamenitostih mestne četrti. Nastopili so tudi mlajši otroci, ki so zapeli nekaj pesmi in tudi zaplesali. Nekaj izjemnih priredb znanih slovenskih pesmi pa so zapele še pevke iz skupine Florentine. Obiskovalci so lahko prisluhnili še branju pesmi in besedil ter marsičemu drugemu.
Danes ob 11. uri je Mestna občina Maribor na Grajskem trgu počastila 141. obletnico prižiga prve žarnice v Mariboru, ki je zasvetila 4. aprila 1883. Ta pomembna prelomnica v zgodovini mesta ne simbolizira samo začetka elektrifikacije v Mariboru, temveč je tudi odsev zavezanosti mesta k napredku in inovacijam. Govorci na današnjem dogodku, župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič, direktor podjetja Energetika Maribor Jože Hebar in direktor podjetja Marprom Ranko Šmigoc, so soglasno izpostavili pomembnost elektrifikacije in trajnostnega razvoja.
Župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič je ob tej priložnosti poudaril: »Na območju Mestne občine Maribor danes gori skoraj 15 tisoč svetilk javne razsvetljave, zadnja leta nameščamo izključno pametno LED-razsvetljavo, ki ponoči deluje z nižjim svetlobnim lokom, prizadevamo pa si tudi za posodobitev celotnega sistema. Vzpostavljamo sistem razsvetljave, ki bo omogočal komunikacijo z ostalimi gospodarskimi javnimi službami in bo lahko hrbtenica pametnega mesta. Načrtujemo postavitev sončnih elektrarn na osmih javnih objektih, kar bo prav tako dobrodošlo za znižanje stroškov pri rabi električne energije.«
Direktor Energetike Maribor iz Skupine JHMB Jože Hebar je izpostavil potrebo po oblikovanju svoje energetske prihodnosti, ki bo zanesljiva, v veliki meri samozadostna, okoljsko in stroškovno sprejemljiva in tudi diverzificirana. Energetika Maribor je v preteklem letu s soproizvodnjo toplote in električne energije proizvedla 78 GWh električne energije pri kapaciteti do 18 MW. Sončne elektrarne, trenutno s skupno močjo 0,5 MW, se bodo v prihodnosti še razširile, kar odraža zavezanost k obnovljivim virom energije. Podjetje prav tako razvija diverzifikacijo virov z inovativnimi projekti, kot sta toplotna črpalka Pristan in kotel na lesno biomaso, ter polnilno infrastrukturo, ki bo podprla e-mobilnost v mestu. S temi koraki Energetika Maribor postavlja temelje za trajnostni energetski sistem in aktivno prispeva k zmanjševanju okoljskega odtisa mesta.
Pomemben korak k zmanjšanju izpustov CO2
Direktor Marproma iz Skupine JHMB Ranko Šmigoc je predstavil dosežke na področju elektrifikacije javnega potniškega prometa. Od konca preteklega leta linija 6 Vzpenjača obratuje izključno z električnimi avtobusi, kar predstavlja pomemben korak k zmanjšanju izpustov CO2 in hrupa v mestu. S sedmimi električnimi avtobusi in tremi električnimi vozili Maister v svoji floti Marprom skupaj z MO Maribor načrtuje nadaljnjo elektrifikacijo, ki predvideva dobavo 11 novih električnih avtobusov do začetka leta 2026. Strategija podjetja vključuje tudi razvoj energetsko učinkovite polnilne infrastrukture, ki bo do leta 2030 omogočila, da bo polovica vseh vozil v javnem prevozu električnih. To bo Maribor postavilo ob bok mestom z najvišjim deležem električnih vozil v javnem potniškem prometu.
Romsko društvo Romano pralipe Maribor je danes ob Svetovnem dnevu Romov, pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so predstavili Romsko skupnosti, živeče Rome v Mariboru in Sloveniji.
Na tiskovni konferenci so sodelovali predstavniki Mestne občine Maribor, predsednik Sveta Romski skupnosti RS, predsednik Diaspora Roma Evropa in Balkana iz Nemčije ter predstavnik mariborskih Romov Fatmir Bečiri.
Predstavnik mariborskih Romov Fatmir Bečiri je dejal: “Mladi Romi se civilizirajo, ne želijo biti v getu, kot pred 30 leti. Mlade družine imajo urejene bivalne razmere, mladi Romi ne želijo biti na socialni, verjemite mi, da si iščejo službo, ker si želijo biti zaposleni in poskrbeti za svoje otroke.”
Povedal je tudi, da je vse več Romov, ki se pridno izobražuje, večina naredi osnovno šolo, vse več pa je tudi takšnih, ki študij nadaljujejo po končani srednji šoli.
Dejal je še: “Želimo dialog. Želimo sodelovanje. Pozivamo lokalno skupnost. S strpnostjo bomo naredili vse. Absolutno pa pozivam državo, da bi prevzela naše predloge, ki so potrebni za Rome v širšem prostoru. Sodelujemo dobro, a pozivamo, da prevzamejo predloge in mnenja.”
“Morebitne težave rešujemo s komunikacijo, dialogom”
Vesna Žličar, predstavnica Mestne občine Maribor, je dejala, da se zavedajo, da je romska tematika zelo pomembna, zato je bila pred leti ustanovljena komisija, morebitne težave rešujejo sprotno.
Po končani tiskovni konferenci se je odvila svečana prireditev z nastopajočimi iz različnih držav in iz Slovenije.
Nekatere svetniške skupine Mestne občine Maribor so pozvale Dejana Petkoviča, k odstopu s funkcije člana Nadzornega odbora.
Kot so zapisali so jih njegove nedavne izjave na 8. izredni seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor globoko zaskrbele. “Iz njegovih izjav je bilo namreč razvidno, da se kot predsednik distancira in dvomi v ugotovitve Nadzornega odbora, katerega delovanje vodi. To je prvi tovrstni primer, ki je jasno pokazal na nejasnost predsednikovih pristojnosti ter njegovo razumevanje vloge organa, ki ga vodi,” zapišejo.
V nadaljevanju pa: “S svojimi dejanji relativiziranja na Nadzornem odboru sprejetega poročila, o katerem bi po občinskih aktih moral le poročali, je mag. Dejan Petkovič omadeževal ugled in delovanje tega organa, ter najvišjemu nadzornemu organu občine nadel madež politične pristranskosti. Mag. Dejan Petkovič je namesto, da bi ravnal strokovno, kot se od njega pričakuje, ravnal politično in nestrokovno, ter izkazal, da ne pozna aktov Mestne občine Maribor.”
“Zaradi resnosti situacije in potrebe po ohranitvi integritete ter neodvisnosti Nadzornega odbora pozivamo mag. Dejana Petkoviča k odstopu,” zaključijo.
Podpisani so: Lista kolesarjev in pešcev, Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, SDS – Slovenska demokratska stranka in Stranka mladih – Zeleni Evrope.
Zaključen je Javni razpis za sofinanciranje programov in dodelitev oziroma sofinanciranje uporabe prostora programom Letnega programa športa v MOM za leto 2024.
Komisija za izvedbo javnega razpisa Letnega programa športa (JR LPŠ) v Mestni občini Maribor za leto 2024 je tudi v letošnjem letu pred zastavljenim rokom zaključila pregledovanje in ocenjevanje vlog prispelih na javni razpis. V okviru prijave na javni razpis so prispele 103 vloge, od katerih se je uvrstilo v nadaljnji postopek 100 vlog.
Po pregledu vseh vlog je bilo ugodenih 96 vlog, zavrnjene so bile 3 vloge, zavržena pa je bila 1 vloga, tako, da je bila uspešnost prijaviteljev 96%.
Vlagatelji so tako na JR LPŠ 2024 prijavili skupno 1292 vseh obrazcev, od tega 309 obveznih obrazcev in 983 programskih obrazcev za 9350 prijavljenih športnikov od tega 2572 registriranih in 280 kategoriziranih športnikov, ki so evidentirani v bazi OKS-ZŠZ in Nacionalnih panožnih zvez.
Na podlagi uspešnosti vlagateljev je bilo razdeljenih skupno 4.012.071,09 EUR, od tega 1.559.155,04 za namen programov LPŠ in 2.452.916,05 EUR za namen sofinanciranja uporabe športnih objektov.
V naslednjih dneh bodo lahko vlagatelji pričeli s prevzemanjem odločb in sklepanjem pogodb o sofinanciranju LPŠ za leto 2024 z Mestno občino Maribor, po podpisu pogodb pa tudi s črpanjem dodeljenih sredstev.
V Ljudskem vrtu so danes ob začetku dobrodelne akcije “Zasluženo odsluženo” predstavili zbirateljsko kolekcijo oblačil, ustvarjeno iz ikoničnih nogometnih dresov. Drese so darovale največje legende mariborskega kluba, za njihovo preobrazbo pa je, po idejni zasnovi agencije Aritmija, poskrbel priznani slovenski oblikovalec David Hojnik.
Dobrodelna akcija “Zasluženo odsluženo” nadgrajuje in utrjuje uspešno sodelovanje med družbo Mastercard in Nogometnim klubom Maribor. Na pobudo, da sodelujejo pri dobrodelni akciji, so se v NK Maribor z veseljem odzvali: “V športnem delu in v poslovnem svetu si v NK Maribor prizadevamo stopiti korak dlje, delati nove korake naprej. V tej akciji se je dejansko sodelovanje pisalo samo po sebi – NK Maribor, ki ustvarja neprecenljiva doživetja in Mastercard, ki takšna doživetja podpira. S takšnimi projekti pa vračamo tudi v nogometno okolje, iz katerega črpamo sedanje in bodoče nogometaše, naše člane. S tem smo sklenili krog. Izkupiček bo namreč namenjen nakupu nogometnih žog, ki jih bomo podarili okoliškim klubom in tako še dodatno pripomogli k razvoju mladih nogometašev,” je povedal Bojan Ban, poslovni direktor NK Maribor.
S projektom “Zasluženo odsluženo” bodo neprecenljivi trenutki, povezani s posameznim dresom, dosegli ne le enega, ampak številne navijače.
Aleš Petejan, direktor marketinga, Mastercard Slovenija: “Povezovanje ljudi in ustvarjanje edinstvenih doživetij je zapisano v DNA družbe Mastercard. Med osrednjimi strastmi, ki smo jih prepoznali kot gonilno silo vsakega posameznika, ima šport pomembno mesto. Prav z njegovo pomočjo ustvarjamo bolj vključujoče in spodbudno okolje tudi za mlade športne talente, saj smo prepričani, da je vlaganje vanje ena najpomembnejših naložb za prihodnost. Z nakupom izdelkov lahko prav vsak pripomore k razvoju bodočih nogometnih legend, v družbi Mastercard pa bomo ob plačilu s kartico Mastercard ta znesek še podvojili.”
Ob zaključku najuspešnejših preteklih sezon so postali dresi Nogometnega kluba Maribor med navijači najbolj zaželen kos vijoličnega oblačila. Tega so se dobro zavedali v agenciji Aritmija, ko so pričeli s snovanjem akcije.
Foto: Mediaspeed
“S to mislijo smo ustvarili zbirateljsko kolekcijo oblačil, sestavljeno iz delčkov avtentičnih dresov, ki ne le da časti veličastne trenutke, ampak omogoča navijačem, da fizično občutijo delček zgodovine. Želeli smo tudi, da akcijo izpeljemo z vrhunskimi lokalnimi ustvarjalci, zato smo k sodelovanju povabili oblikovalca Davida Hojnika,” je povedal Goran Radinović, ustanovitelj in kreativni direktor Aritmije.
Za preobrazbo dresov je poskrbel priznani slovenski oblikovalec David Hojnik, s čimer so ti dresi dobili novo življenje kot del navijaške ali vsakdanje garderobe.
David Hojnik, oblikovalec: “Že takoj v začetku se mi je zdela ideja za to akcijo zelo drzna, saj nek dragocen kos, kot je dres nogometaša, vzameš v roke in iz njega ustvariš nekaj novega. Vendar mislim, da nam je uspelo. Ti drugi kosi oblačil, majice in puloverji, so primerni za vsakodnevno uporabo ali pa kot spomin, saj imajo neprecenljivo težo in vrednost. Na vsakem dresu je zabeležena tudi zgodba od kod ta dres izvira, oštevilčen je, dejansko pa bo imel lastnik tega novega kosa pri sebi delček zgodovine.”
Foto: Mediaspeed
Z darovanimi dresi, med drugim so jih darovali Aleš Mertelj, Marcos Tavares, Aleš Mejač in številni drugi, so se nogometne legende zahvalile za večletno podporo s tribun.
Kolekcija bo na voljo v Vijol’čni bajti Mercator in Vijol’čni bajti Tyrševa, ekskluzivne drese pa lahko kupite tudi preko spleta.
Foto: Mediaspeed
Dobrodelna sredstva se bodo zbirala po tem ključu:
Cena majice: 29,90 (donacija: 20€)
Cena hoodija: 44,90 (donacija: 30€)
_________________________________________________________________________________
Seznam dresov in trenutkov, ki so postali del kampanje:
Marcos Tavares, 2014
Marcos Tavares odigra proti Schalkeju svojo drugo tekmo v Ligi prvakov.
Jasmin Handanović, 2020
Jasmin Handanović odigra svojo zadnjo, 351. tekmo za NK Maribor.
Aleš Mertelj, 2011
Aleš Mertelj poda na Ibroxu za gol in s tem za prvo uvrstitev v Ligo Evropa.
Aleš Mejač, 2015
Aleš Mejač zaigra v Ljudskem vrtu prvo tekmo svoje zadnje sezone.
Josip Iličić, 2023
Josip Iličić utiša s podajo za gol 33.000 navijačev Fenerbahčeja.
Dino Hotič, 2017
Dino Hotič je leta 2017 igral v tem dresu na Anfieldu pred 2000 vijol’čnih navijačev.
Petar Stojanovič, 2015
Petar Stojanović se je leta 2015 v tem dresu poslovil od Ljudskega vrta.
Sintayehu Sallalich, 2016
Sintayehu Sallalich je leta 2016 v tem dresu v Ljudskem vrtu proslavil zmago proti Aberdeenu z 1:0.
Jean-Philippe Mendy, 2013
Jean-Philippe Mendy je leta 2013 v tem dresu zabil svoj prvi gol od skupaj štirinajstih v sezoni.
Damjan Bohar, 2015
Damjan Bohar je leta 2015 v tem dresu zabil dva ligaška gola.
Marko Šuler, 2016
Marko Šuler je leta 2016 v Ljudskem vrtu proti Celju igral svojo stoto tekmo za NK Maribor.
Valon Ahmedi, 2017
Valon Ahmedi leta 2017 v tem dresu, v Ljudskem vrtu, ni poznal poraza.
Mitja Viler, 2015
Mitja Viler je leta 2015 v tem dresu z volejem zabil gol Radomljam.
Rudi Požeg Vancaš, 2019
Rudi Požeg Vancaš je jeseni 2019 za končno zmago zabil proti Olimpiji.
Nejc Potokar, 2012
Nejc Potokar je leta 2012 prispeval k zmagi v Sarajevu proti Železničarju, ki je odprla pot do Lige Evropa.
“Obveščamo vas, da je Občina Ruše s strani Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov prejela obvestilo, da urad ustavlja postopek informativnega javnega zbiranja ponudb, saj se je tekom postopkov ugotovil, da ni več potreb po predmetni namestitvi,” so sporočili iz občine Ruše.
Urad torej ne bo pristopil k podpisu pogodbe za namestitev oseb iz Ukrajine, ki imajo v Sloveniji priznano začasno zaščito, v Občini Ruše, so še zapisali.
Doživljajsko igrišče v Mariboru so, kot smo poročali, prejšnji teden zaprli, čeprav je bilo dobro obiskano v vseh letih delovanja. Zavod Igrišče Maribor se je preko razpisa ministrstva potegoval za sredstva njegovo delovanje, a jih žal niso dobili. Zdaj se v zavodu na vse načine borijo, da bi zbrali z različnih virov dovolj sredstev za obatovalne stroške, najemnino in za prostovoljce.
To soboto, 6. 4. 2024, pa bodo simbolično za tri ure odprli vrata doživljajskega igrišča, saj je ta dan pri Slovenski filantropiji določen kot dan za spremembe. Slovenska filantropija se že leta trudi za en dan v letu privabiti ljudi, da se preskusijo kot prostovoljci v organizacijah, kjer sodelujejo s prostovoljci. Nina Krašovec iz Zavoda Igrišče Maribor pravi: “In na ta dan vse organizacije, ki delamo s prostovoljci, vabimo vse ljudi, občane, da se preskusijo v vlogi prostovoljca.”
Vabijo prostovoljce, da skupaj očistijo gozd in igrišče
V soboto bodo v malem betnavskem gozdu, kjer je tudi ograjeno Doživljajsko igrišče Maribor, urejali cel mali betnavski gozd, “skušali bomo pregnati zimo iz vseh kotov, ker je tam še vedno jesensko listje, smeti po tleh,” je dejala Krašovčeva in dodala: “Naša naloga je, da v treh urah očistimo gozd. Odprli pa bomo tudi doživljajsko igrišče. Osvežili bomo peskovnike, pograbili mivko, vrnili igrače v uporabo, pripravili klopi, mize za posedanje v toplem delu leta.” Zato vabijo vse, ki imajo čas, da se jim pridružijo. Zadnjih 14 let že tako skrbijo za mali betnavski gozd in za igrišče. V gozdu pa vsa leta tudi ne samo čistijo klopi, ampak jih tudi obnavljajo.
Prvi odzivi na prošnjo po pomoči so odlični
Prvi odzivi na njihov klic po pomoči, so po besedah Nine Krašovec, odlični: “Ogromna, močna podpora s strani uporabnikov igrišča, torej s strani tistih, ki ighrišče zelo pogosto uporabljajo. Veliko ogranizacijo so naredili, zbirajo denar po različnih kanalih, pripravljajo več akcij za zbiranje sredstev.” Dejala je še, da so se celo v tujini odzvali na njihov klic po pomoči. “Najbližje igrišče take vrste je v Gradcu, v Avstriji. Tudi oni zbirajo sredstva za nas.”
“Ljudje so pristopili do nas, da bi nam pomagali tudi fizično. Dobili smo ponudbo ljudi, ki si želijo postati prostovoljci in nam želijo pomagati, sodelovati in na tak način vračati družbi, se učiti,” je še povedala in dodala: “To nas je navdalo s takim optimizmom, da smo pripravljeni še vztrajati in iskati načine, kako bi lahko letošnje leto vseeno zagotovili delovanje igrišča, ,čeprav nimamo sredstev. Iščemo sredstva za plačilo obratovalnih stroškov, iščemo ljudi, ki si želijo biti prostovoljci in ki jih zanima delo z otroki in z mladimi. In da nam lahko na tak način pomagajo.”
O tem, kako so se znašli v težavah in njihovi prošnji za pomoč smo že poročali. Prispevek o tem si lahko ogledate spodaj:
Sredi marca so se v mariborskem Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) pojavile garje, o čemer smo poročali. V preteklem tednu je o tem spregovoril direktor ZPKZ Maribor Robert Šilc. V uredništvo pa smo dobili tudi anonimno pismo, v katerem se razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zavodu za prestajanje kazni zapora, o čemer smo prav tako poročali. Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij pojasnil, kaj se dogaja in kaj želijo pravosodni policisti.
Poročali smo o pojavu garij v mariborskem zaporu, prav tako tudi o anonimnem pismu, ki razkriva dogajanje in stanje v mariborskem zaporu. Garje so zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci. Sredi marca so se pojavile v mariborskem zaporu med priporniki. Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor Robert Šilc je nedavno podal izjavo za medije glede pojava okužb s prenosljivo boleznijo, garjami, ki jih imajo priporniki. Šilc je dejal, da je bilo v času izjave okuženih pet pripornikov, 33 pa jih je bilo v preventivni karanteni. Pa tudi, da se držijo navodil, ki so jih dobili s strani zdravnikov in NIJZ. “Od začetka so bile osebe, do sedaj je bilo pet okuženih, v izolaciji. Sobe, v katerih so se nahajali, so bile pod posebnim tretmajem, tudi vsi, ki so bili v stiku so bili v izolaciji in prejeli potrebne medikamente.”
“Nekateri odklanjajo zdravljenje”
Vodja sindikata mariborskih pravosodnih policistov Žarko Gunjič je za naš medij potrdil, da imajo v mariborskem zaporu oziroma priporu primere okuženih z garjami in da je več oseb tudi v karanteni. “Garje kot take niso problem, smo jih že imeli v zaporu, sicer v manjšem obsegu,” je dejal in nato dodal: “Struktura zaprtih oseb, ki so zdaj v mariborskem zaporu, pa kaže, da so osebe iz drugih okolij, drugih navad, običajev, tudi jezikovne bariere so. Nekateri tudi odklanjajo zdravljenje.” Potrdil je tudi to, da so se garje pojavile pri pripornikih, ne pri zapornikih, toda ob tem je še izpostavil: “V Mariboru je bolj ali manj skoraj vse pripor, zaradi tega, ker je toliko pripornikov, mali del je zapornikov. A dejansko ne igra nobene vloge za nas, ali je pri pripornikih ali zapornikih.” Ne nazadnje imajo stike tako z enimi kot drugimi.
Pravosodni policisti so se uprli zaradi nezadostnih ukrepov
Gunjič je izpostavil: “Sprožilni moment, da se je večje število pravosodnih policistov uprlo, da so šli v bolniški stalež, ker so izgoreli, je zaradi nezadostnih ukrepov, netransparentnosti, prikrivanja, na nek način je namreč vse skupaj prišlo z zamikom. Mi v sindikalni organizaciji smo od prvega pojava primera, to je 12. 3. ali 13. 3., ko je bil identificiran prvi primer, spremljali situacijo. In nekaj konkretnih ukrepov s strani stroke v zaporu in vodstva nam, ki delamo s to populacijo, ni bilo dano ali pa je prihajalo z zamikom. Dobili smo pavšalna navodila, a bolj v smislu, kako naj ravnamo, improviziramo.”
V zaporu so sicer dobili napotila NIJZ, da naj operejo posteljnino, skrbijo za osebno higieno, oboleli naj se mažejo z mazilom, preventivno pa tudi tisti, ki so bili v stiku z njimi. Martina Juder Kogler iz NIJZ je v izjavi za medije odgovorila za primer, če so pravosodni policisti pospremili osebo iz enega prostora v drug oziroma nekoga vklenili, bili s to osebo v kratkotrajnem stiku, da ni nevarnosti za prenos. Gunjič nam je dejal, da so tudi njim tako razložili, a da so vseeno v skrbeh. “Ko smo mi izpostavili, naj nam dajo informacije,smo dobili navodila.Kaj pa v primeru, da pride do fizičnega posredovanja v sobi ali v bivalnem prostoru, če bi prišlo do kakega upora? Takrat pač pride do tesnega stika. Navodila za to pa niso dali. Ja, če gre za mimohod, pa vemo, da ni nevarnosti. Dobili pa smo odgovor: ‘Mi smo naredili vse.’ in pika. Kaj to pomeni? Nekdo hazardira z našim zdravjem. Vemo, da to ni neka življenjsko ogrožujoča bolezen, to je vsem jasno, a vseeno!”
Težave vidi v odnosih, ne v garjah
“Garje niso problem, zaradi česar so se pravosodni policisti uprli,” je poudaril Gunjič in izpostavil: “Globlji problem je! Izpostavljanje vsega kadrovsega manjka, odnosi med ljudmi, sploh odnosi na relaciji vodstvo – pravosodni policisti. Plačilna dinamika oziroma plačilni sistem, takšen kot je, sicer je sistemske narave, .. To je skupek vsega, v kombinaciji z nam nepravilnim odnosom.”
Kar se tiče sedanjih izostankov pravosodnih policistov v mariborskem zaporu zaradi bolniškega staleža in drugih vzrokov, pa je še dejal: “Jaz bom rekel, da bo počasi tam varnostna situacija ogrožena, ker približno polovica pravosodnih policistov manjka, verjetno še kaj več.”
Da so razmere v vseh tovrstnih zavodih po Sloveniji podobne, kar se tiče prezasedenosti, je še dejal in spomnil: “Na Dobu so se uprli v mesecu decembru, tam so se potem sicer nekaj dogovorili, karkoli pač so se. A ni daleč od tega, da se bodo ljudje uprli tudi na drugih lokacijah. Zakaj? Ker nas vsi razumejo. Vsi nam dajo prav. Nihče ne reče, da ni res, a ne premakne pa se nič.”
Na Osnovni šoli Selnica ob Dravi so imeli dan dejavnosti. Namesto klasičnega pouka so učenci na različnih delavnicah spoznavali druge države, celo celine ter običaje, navade, kulinariko, naravo, živali in mnogo drugega.
Dan dejavnosti so izvedli v okviru projekta Erasmus, kot partnerji v projektu z osnovno šolo iz Srbije. Dan dejavnosti so poimenovali Pot okoli sveta.
Nekaj skupnih dejavnosti so imeli v zgodnjih dopoldanskih urah, imeli so nekaj gostov, poslušali so predavanja, potopise po različnih deželah, nato pa so se učenke in učenci razdelili po skupinah.
Na teh delavnicah po razredih pa so počeli marsikaj. Skupina učencev in učenk je tako kuhala in pekla jedi, ki so znane v drugih državah. Druga skupina je izdelovala kuliso avtobusa, s katerim bodo na zaključni prireditvi “potovali” po različnih državah. Prav na vsaki postaji jih čaka zgodba in predstavitev nove države.
Mlajši učenci in učenke so izdelali kipce živali, ki živijo v Afriki, nekaj živali so tudi naslikali in pobarvali. Starejši učenci so se učili plesati italijanski ples tarantela. Prav tako starejši učenci so lahko več izvedeli tudi o dogajanju in politiki v tujih državah. Ena skupina je tudi pela in plesala ob bobnih.
Delavnic je bilo še več, prav tako tudi aktivnosti, učenci in učenke pa so bili na njih glede na svojo izbiro.
V oddaji Vzhodna smo govorili o zapletih pri gradnji onkologije v Mariboru – namreč lastniki 14 stanovanj v objektih znotraj bolnišničnega kompleksa so se skupinsko pritožili na že pridobljeno gradbeno dovoljenje ter tudi dosegli njegovo vrnitev v ponovno odločanje.
V oddaji so bili gostje Vojsko Flis, generalni direktor UKC Maribor, Tomaž Pliberšek, v. d. direktorja Urada RS za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, in Silva Krsnik, pacientka, ki je prebolela raka, hkrati pa je tudi prostovoljka na onkologiji. Med oddajo je bil prikazan tudi prispevek, v katerem so svojo plat zgodbe povedali stanovalci, ki živijo v neposredni bližini onkologije UKC Maribor.
V oddaji je Pliberšek poudaril, da so sredstva za odkup zagotovljena, nadgradnja oddelka za onkologijo UKC Maribor pa po njegovem kljub zapletu s stanovalci bližnjih stavb ni ustavljena.
Prva faza nadgradnje onkološkega oddelka, ki zajema zvišanje obstoječe stavbe za tri nadstropja in so jo začeli izvajati lansko poletje, se trenutno zaključuje. V nadaljevanju nameravajo ob oddelku zgraditi še novo večnadstropno stavbo za potrebe onkologije.
V oddaji sta Vojko Flis in Tomaž Pliberšek pojasnila, da sta bila z zadevo šele zdaj seznanjena ter da bosta napela vse sile, da bi z vsemi akterji v prihajajočih dneh uredila zadevo. Zaradi tega so tudi imeli sestanek s predstavniki Mestne občine Maribor. In sicer v petek, 29. marca, dva dni po oddaji Vzhodna.
Ko smo pred oddajo na Mestno občino Maribor naslovili vprašanja, ali so vpeti v reševanje situacije, so nam dejali: “Trenutno še nimamo podrobnih informacij, saj bo v petek, 29. marca potekal sestanek reševanja nastale situacije.” V petek, 29. marca, smo zato preverili, kaj so se dogovorili. A smo v odgovor dobili le: “O dogovorjenih zadevah vezanih na temo, vas pravočasno obvestimo.”
Sledi še sestanek s stanovalci
Ker do danes, 2. aprila, niso sporočili nobenih informacij o sestanku, smo na MO Maribor naslovili vprašanja, kdo vse se je sestanka udeležil, kakšni so naslednji koraki za rešitev, koliko stanovanj je na voljo, kje, v kakšnem stanju in v kolikšni kvadraturi? V odgovor pa smo dobili zgolj skope informacije: “Sestanka so se udeležili managerka občine Neva Pipan, direktorica JMSS Irena Španinger in dr. Vojko Flis, direktor UKC Maribor. Na sestanku so se vsi deležniki seznanili s situacijo, po praznikih pa sledi še sestanek s stanovalci.”
Projekt se je sicer precej podražil. “Po prvotnem načrtu je bila predvidena izgradnja stavbe s skupno površino približno 12.000 kvadratnih metrov, nato pa se je načrt objekta povečal na skupno površino približno 18.360 kvadratnih metrov. Zato so seveda ocenjeni stroški izgradnje objekta dražji,” so za STA povedali na ministrstvu.
