Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Novice iz občine Občine

Mariborski mestni svetniki niso pod...
Dodano:

Mariborski mestni svetniki so po burni razpravi zavrnili predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, da bi Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent delno odprli za motorni promet. Več svetnikov je v razpravi idejo podprlo, a na koncu je večina glasovala proti. Zato omenjeni deli mesta ostajajo zaprti za avtomobile.

Predlog je bil podan v obliki dopolnila za drugo obravnavo občinskih odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Jurišič je predlagal, da se Koroško cesto z Glavnim trgom in Lent, ki sta po nedavni prenovi spremenjena v skupni prometni prostor v domeni kolesarjev in pešcev, ponovno odpre za avtomobile med delovniki med 7. in 17. uro.

Kot je dejal, se je promet s Koroške in Lenta prerazporedil na druge ceste in ulice, kjer zaradi tega nastajajo zastoji, mestni avtobusi pa morajo voziti po obvozih. “V letu 2022 so mestni avtobusi zaradi zaprtja Koroške prevozili dodatnih 50.000 kilometrov. Samo iz tega vidika nas je zaprtje Koroške stalo 38.560 evrov letno,” je dejal. Poudaril je, da bi bila Koroška in Lent ob sprejetju njegovega predloga še vedno skupni prometni prostor, kjer bodo imeli prednost pešci in kolesarji, v juliju in avgustu bi bila še vedno ves dan zaprta.

Mestni svetnik SDS Dejan Kaloh se je strinjal, da so prometne razmere v Mariboru v trenutni obliki “skoraj nevzdržne”. “Koroška in Lent sta bila nekoč glavni prometni žili, zato je vrnitev prometa čez dan, ko je prometna konica, na mestu,” je dejal. “Ni dvoma, da ulica, ki je zaprta za motorni promet, izgleda lepše, a javni prevoz v Mariboru žal ne sledi temu. Vsi ne morejo na kolo ali peš,” je dodala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.

Na drugi strani je Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev odločno protestiral. “S tem, ko bi Koroško in Lent ponovno odprli za motorni promet, bi ju izpostavili velikemu varnostnemu tveganju, saj so se ljudje že navadili na nov sistem,” je opozoril. Tudi v Levici in SD menijo, da bi izglasovanje predlaganega dopolnila pomenilo velik korak nazaj v razvoju mesta. V NSi so opozorili, da na novo urejene površine niso več primerne za tranzitni promet.

Omenjeni prometni zapori so uvedli v mandatu aktualnega župana Saše Arsenoviča, ki je mestni svet danes opomnil, da je po Koroški cesti pred zaprtjem vozilo od 12.000 do 14.000 vozil na dan, danes pa ta del mesta kaže popolnoma drugačno podobo.

Poudaril je, da so medtem uredili dodatna parkirišča, uvedli sistem MBajk in nabavili nova vozila Maister za vožnjo po peš coni. “Nikjer ni zagotovila, da bo potem, ko bi ponovno odprli Koroško in Lent, manj vozil na drugih ulicah, ki nas zdaj skrbijo. Če želimo, da se ljudje vrnejo v mesto, potrebujejo varnost, okolje brez hrupa, brez izpustov,” je izpostavil.

Aleš Klinc iz urada za komunalo, promet in prostor je pojasnil, da je štetje prometa pred in po zapori pokazalo, da ni zaznati drastičnega poslabšanja prometnih razmer v središču mesta. “Nivo uslug, ki jih dajejo obstoječe prometnice v centru mesta, zadostujejo vsem kriterijem glede prometne obremenjenosti. S ponovnim motornim prometom bi povozili vse do sedaj izvedene ukrepe trajnostne mobilnosti, ki nam dajejo odlične rezultate, med drugim je zrasla uporaba javnega potniškega prometa,” je dejal.

Očitno so nasprotniki ideje uspeli prepričati večino, saj je Jurišičevo dopolnilo v glasovanju podprlo le šest od skupno 45 članov mestnega sveta.

So pa mestni svetniki sprejeli strategijo socialnega varstva v občini za obdobje 2024-2030 in spremembo občinskega odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.

Slednja je do sedaj določala različne prispevne stopnje zavezanca, med 50 in 100 odstotkov za posamezno vrsto komunalne opreme, po novem pa bo prispevna stopnja pri vseh vrstah komunalne opreme v skladu z državno uredbo 100 odstotkov. V občinski proračun naj bi tako letno priteklo okoli milijon evrov več.

Nekateri svetniki so imeli pomisleke glede tega, češ da gre še za eno v vrsti podražitev v občini, ki zaradi tega ne bo zanimiva za investitorje, a je mestna uprava zatrdila, da imajo ostale mestne občine višje komunalne prispevke. Po županovih besedah je to eden od virov, ki jih je občina dolžna pobrati, na kar so jih med nedavnimi pogovori na temo podfinanciranosti občine opozorili tudi na državni ravni. Več mestnih svetnikov je ob tem priznalo, da so ta sredstva dobrodošla za nujno potrebna vlaganja v ceste in kanalizacijski sistem.

Mestni svetniki so potrdili tudi dokumentacijo za nabavo devetih novih električnih avtobusov in vlakca ter za postavitev sončnih elektrarn na strehah šol in Ledne dvorane, s katerimi namerava občina kandidirati na državnih razpisih kot samooskrbna skupnost.

V javno-zasebnem partnerstvu naj bi energetsko sanirali 22 javnih objektov, večinoma šol in vrtcev. Na podlagi objavljenega javnega poziva so prejeli dve promotorski vlogi, po današnji zeleni luči v mestnem svetu pa bodo lahko šli v pripravo javnega razpisa v ta namen. O izbranem zasebnem partnerju in podrobnostih projekta naj bi mestni svet kasneje še enkrat glasoval.

vir: sta

Neuspešno končan tudi zadnji posk...
Dodano:

Tudi zadnji poskus prodaje podjetja MLM se je končal neuspešno. Edini zainteresirani ponudnik je po opravljenem skrbnem pregledu oddal zavezujočo ponudbo, ki pa za SDH ni bila sprejemljiva, saj je predvidevala večmilijonsko državno pomoč. SDH bo sicer nadaljeval z aktivnostmi za podporo družbi in objavil nov poziv za nakup.

V Slovenskem državnem holdingu (SDH), lastniku in največjem upniku družbe, v današnjem sporočilu za javnost imena edinega zainteresiranega ponudnika niso navedli, razkrili so le, da je šlo za slovensko družbo. Po poročanju časnika Večer naj bi šlo za družbo Metalka Commerce v lasti poslovneža Marjana Pišljarja. A zavezujoča ponudba je predvidevala take pogoje transakcije, katerih sprejetje bi pomenilo večmilijonsko nedovoljeno državno pomoč.

“Žal je tudi zadnji postopek prodaje pokazal, da na trgu ni investitorjev, ki bi bili pripravljeni prevzeti družbo na način, da ne bi bila pri tem kršena pravila državnih pomoči,” so ob tem navedli v SDH in znova pojasnili, da niti SDH niti država zaradi pravil EU nove državne pomoči družbi ne moreta odobriti, saj jo je družba že izkoristila v roku zadnjih desetih let.

SDH je sicer poziv za javno zbiranje ponudb za nakup 100-odstotnega deleža MLM in zagotovitev finančnih sredstev družbi objavil 13. novembra lani. Že v pozivu je jasno določil znesek potrebnih denarnih sredstev, ki jih bo moral družbi zagotoviti novi lastnik, ter ostale pogoje. Postopek prodaje je bil voden kot dvofazni postopek; tisti, ki so oddali ustrezne nezavezujoče ponudbe, so lahko izvedli skrbni pregled družbe, ogled lokacije in se srečali s poslovodstvom MLM.

SDH je o postopku prodaje neposredno obvestil vse tiste investitorje, ki so v preteklih postopkih prodaje MLM že izrazili interes za nakup družbe (50 interesentov), slovenske finančne sklade in svetovalne družbe, ki delujejo na področju M&A transakcij (15 družb), potencialne interesente, ki jih je predlagala družba MLM (trije interesenti), dodatno pa je vabilo posredoval tudi 174 drugim potencialnim investitorjem. Skupno je bilo vabilo k oddaji ponudb posredovano skoraj 250 potencialnim investitorjem.

Potencialni interes za nakup družbe je izkazalo 12 interesentov, le šest pa jih je podpisalo dogovor o nerazkrivanju informacij ter pridobilo vabilo za vstop v podatkovno sobo, ki jo je pripravila družba MLM. SDH je v roku prejel dve nezavezujoči ponudbi, ena ponudba pa je prispela po poteku roka, a je bila poleg zamujenega roka tudi vsebinsko neustrezna. Po pozivu k dopolnitvi ponudbe je SDH v naslednjo fazo prodajnega postopka povabil edinega ponudnika, ki je oddal nezavezujočo ponudbo, ki je ustrezala pogojem transakcije.

Ponudnik je imel nato 40 dni časa za oddajo zavezujoče ponudbe. To je tudi oddal, a je ta bistveno odstopala od njegove nezavezujoče ponudbe in s tem tudi od minimalnih sprejemljivih pogojev transakcije, kot jih je SDH določil v javnem vabilu k oddaji ponudb.

“Kljub naporom SDH, da s ponudnikom v dodatnih pogajanjih dogovori take pogoje transakcije, ki ne bi predstavljali nedovoljene večmilijonske državne pomoči, ponudnik takšnih pogojev ni bil pripravljen ponuditi. Zaradi tega je moral SDH prodajni postopek zaključiti kot neuspešen,” so pojasnili v SDH.

Usoda MLM, ki je po navedbah SDH samo v zadnjih treh letih ustvarila več kot 10 milijonov evrov čiste izgube, je tako še naprej negotova. SDH sicer napoveduje nov poskus prodaje, a je uspeh glede na pretekle izkušnje zelo vprašljiv. V preteklih letih je bilo namreč sproženih že več prodajnih postopkov za MLM, prvi poskus sega že v leto 2015, vsi pa so se končali neuspešno.

V SDH poudarjajo, da bo v novem pozivu za zbiranje interesa za nakup MLM eno od pričakovanj tudi zagotovitev ustrezne podpore družbi MLM za njeno nadaljnje poslovanje in razvoj. “SDH bo na takšen način ostajal ves čas pripravljen na morebitno izvedbo transakcije z investitorjem, ki bo družbi omogočil nemoteno nadaljnje poslovanje in razvoj,” zagotavljajo.

SDH bo, kot zagotavljajo, temeljito preučil tudi vse pobude družbe MLM glede morebitnih dodatnih ukrepov prestrukturiranja, nabor katerih pa je zaradi pravil EU glede nedovoljenih državnih pomoči in upniškega statusa SDH močno omejen.

SDH namerava v nadzorni svet MLM imenovati tudi manjkajočega člana, s čimer bo kompetenčno dopolnjena dosedanja struktura nadzornega sveta MLM. Nadzorniki morajo poiskati tudi novo vodstvo MLM, saj sta februarja odstopila oba člana uprave MLM, Davor Šenija in Samo Iršič, ki jima zdaj teče štirimesečni odpovedni rok.

vir: sta

Znani so prejemniki Glazerjevih nag...
Dodano:

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo v letu 2024 prejme akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Glazerjeve listine za posamezne dosežke prejmejo Uroš Dokl, Gregor Pratneker in Nika Gorič.

Glazerjeve nagrade, poimenovane po slovenskem pesniku Janku Glazerju, ki je večino svojega ustvarjalnega življenja preživel v Mariboru, so priznanja MO Maribor za življenjsko delo ali za posamične vrhunske dosežke na področju kulture. MO Maribor vsako leto podeli Glazerjevo nagrado za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju.

Prejemniki Glazerjevih listin za leto 2024 so:

Uroš Dokl

Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju ohranjanja in prezentacijie kulturne dediščine prejme Uroš Dokl. Uroš Dokl, profesor zgodovine in angleškega jezika, muzejski svetovalec, kustos in vodja pedagoškega programa v Muzeju narodne osvoboditve Maribor je v sklopu svojih večletnih muzealskih prizadevanj beležil, ovrednotil ter interpretiral zgodovine rolkanja v Mariboru. Rezultat njegovega dela je zasnova in uresničitev projekta dediščinjenja sodobne mariborske urbane kulture. Rezultat tega sta izjemno uspešna, odmevna in za celovito podobo mariborskega urbanega prostora ključna muzejska razstava »Sk8tam torej sem« ter dokumentarni film »Maribor Retrosk8tiva« v letih 2022 in 2023.

S kulturološkim vpogledom, ki preži za fenomeni vsakdanjega življenja, (popularne) kulture in umetnosti, je razkril dediščinski potencial družbenokulturnih dinamik civilne iniciative v Mariboru in vztrajen angažma tistih akterjev, ki so pred tremi desetletji pričeli rolkati po mestnih ulicah ter rolkanje pripeljali do točke, da je danes Maribor eno najpomembnejših rolkarskih središč v državi. Avtor je dokumentiral gibanje ter spomine na miselne tokove iz 90-ih let prejšnjega stoletja, ki so za vedno spremenili podobo mesta in vplivali na koncept kvalitetnega preživljanja prostega časa, telesno aktivnost ter druženje številnih otrok ter mladine v Mariboru.

Prejemnik Glazerjeve listine je rolkasti skupnosti kot kustos, odgovoren za prepoznavanje in varovanje novejše urbane kulturne dediščine Maribora, omogočil ozaveščanje poti, ta sega od začetkov v letu 1987 do izgradnje največjega rolkarskega poligona v Sloveniji. Slednji je danes eno najvidnejših, aktivno delujočih medgeneracijskih središč mesta.

Nagrajena razstava in film imata viden pozitiven vpliv na povezovalno tkivo rolkarjev, njihovih družinskih članov ter širše skupnosti, ki je od 90-ih let prejšnjega stoletja zaznamoval osebnostno in skupnostno identiteto mladih v Mariboru. Dolgoročni cilj beleženja še ne dovolj prepoznane nesnovne urbane kulturne dediščine, ki jo je ustvarila subkultura rolkanja pa pomeni pluralizacijo dediščine, ki tako ne bo šla v pozabo.

Gregor Pratneker

Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju likovne umetnosti prejme Gregor Pratneker. Akademski slikar Gregor Pratneker živi in ustvarja v Mariboru. S slikarstvom se je začel intenzivno ukvarjati v devetdesetih, leta 2012 je pri prof. Zmagu Lenardiču in prof. Jožefu Muhoviču končal študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. V zadnjih dveh letih je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, izpostavljamo razstave Barve pomladi (2022) v razstavišču Vetrinjski dvor v Mariboru; Umetnost v prostoru 2022 v Galerija ZDSLU v Ljubljani; nato Le Salon des Artistes Francais (2022 in 2023) v Grand Palais v Parizu; Modra črta: Od renesanse do novih medijev v Kibli Portal v Mariboru (2022); Art Circle jesen 2023 v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.

Pratneker sicer še zmeraj celotno likovno površino na gosto polni z vegetabilnimi podrobnostmi, z raznovrstnimi drevesnimi oblikami, podrastjem, s samotnimi gozdnimi potmi, vendar je v zadnjih letih v svoji poetiki opravil pomemben premik. Značilnost tenkočutnega prikazovanja melanholičnega razpoloženja narave je namreč dinamiziral s figuro samotnega sprehajalca. Ta destabilizira kontemplativni mir, kar smiselno vpliva na harmonijo slikarske konstrukcije, ključno pri tem je, da na ta
način umetnikov likovni izraz dobi novo idejnost ‒ evokacijo razmerja človek : narava.

V primerjavi s starejšimi deli je zdaj zaznati intenzivnejše preizkušanje različnih likovnih izrazov. Umetnostna zgodovina ga sicer uvršča med lirične krajinarje, a na njegovih platnih prepoznava dinamično prepletanje elementov impresionističnih in ekspresionističnih reminiscenc ter fauvizma. Z obilico žarkih čistih barvnih nanosov, rastrskih posegov, ploskovitih nanosov, čistih komplementarnih in suplementarnih barv, z igro svetlobe in sence ter s specifično figuraliko postavlja pred gledalca enigmo in mistiko »ubiquitousa«, sveta in duha. Ob tem njegova dela jasno izražajo, da je veliki poznavalec likovne govorice in njenih psiholoških učinkov ter subtilni premišljevalec človekovega čutenja in empatije. Pratnekerjev likovni opus zadnjih dveh let kaže neizmerno spoštovanje, čudenje, tudi navdušenje nad naravo in življem nasploh; takšen je poglobljeno estetsko doživetje.

Nika Gorič

Glazerjevo listino za dosežke zadnjih dveh let na področju glasbene umetnosti prejme Nika Gorič. Nika Gorič velja za eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa. Po študiju solopetja v avstrijskem Gradcu je študirala na ugledni Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, zaključila jo je z umetniškim doktoratom iz solopetja. Julija 2017 je kot študentka leta prejela najprestižnejše priznanje akademije, nagrado kraljice Elizabete II.

Umetniška pot te izjemne umetnice je raznolika, saj v strnjenih časovnih obdobjih uspešno nastopa tako s koncertnimi programi kot z opernimi vlogami. To zahteva odlično tehnično podkovanost ter sposobnost sočasnega poglobljenega študija vlog in partitur. Goričeva je sposobna sugestivnega vživetja v različne vloge in njihove odtenke, prepoznavne odrske prezence ter vrhunskih vokalnih nastopov. Njeno umetniško odličnost so prepoznali impresariji najpomembnejših slovenskih kulturnih ustanov ter nacionalnih orkestrov, poleg tega je redna gostja eminentnih evropskih odrov. Doma in v tujini se predstavlja z deli svetovne ter slovenske glasbene literature; še posebej pomembno je, da izvaja novitete slovenskih ustvarjalcev.

Gospodična Nika Gorič je v zadnjih letih uspešno nastopala na najprestižnejših slovenskih dvoranah, v opernih gledališčih SNG Maribor in SNG Ljubljana, v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji idr. V mednarodnem prostoru izpostavljamo nastope na koncertnih odrih, kot so Konzerthaus Berlin, Radio France Musique v Parizu, festival Bellerive v Ženevi, Alte Schmiede Kunstverein na Dunaju in Opera Frankfurt. Vloge Gilde (Rigoletto), Evridike (Orfej v peklu), Adele (Netopir), Christel (Ptičar), Polly (Opera za tri groše), Amore (Orfej in Evridika) so bile ocenjene z najvišjimi ocenami relevantne glasbene kritike.

Vrhunci lanske sezone so debi v frankfurtski operi pri krstni izvedbi opere BIuehen Vita Žuraja z orkestrom Ensemble Modern in v režiji Brigitte Fassbaender. Izpostavljamo tudi recital v znamenitem Konzerthausu v Berlinu ter nastop v Beethovnovem Egmontu z orkestrom Camerata Salzburg.

Prejemnica Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2024 je Ida Brišnik Remec.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme akademska slikarka Ida Brišnik Remec. Akademska slikarka Ida Brišnik Remec je na ljubljanski likovni akademiji diplomirala leta 1964 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Njen opus obsega slike, akvarele, risbe, pastele, tapisarije, je avtorica več vitrajev, med katerimi so najbolj znani v baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori. Kmalu po končanem študiju je poetiko temnega kolorita Gabriela Stupice nadomestila s svetlejšimi toni, z estetiko detajla in privlačnostjo vsakdanjih motivov.

Zanimiv je na primer cikel z motivi svetilk, žarnic oz. svetlobnih teles s konca 70-ih 20. stoletja, kjer je barva postala nosilka svetlobe. Kasneje je opustila oljno tehniko in jajčno tempero ter začela slikati z akrilom. Bistveni premiki so nastali tudi na ravni motivne konfiguracije, ko slikarko prevzame rastlinski svet. Z njim osrednje mesto postopoma pridobiva intimistično razpoloženje, reprezentirano predvsem skozi različne vegetabilne akcente, podložene s prefinjenim dialogom realnega in nadrealnega, racionalnega ter čustvenega. Strokovno in laično javnost je slikarka večkrat presenetila z močno povečanimi rastlinskimi podrobnostmi, naslikanimi z akrili na razmeroma velikih platnih.

V osemdesetih letih 20. stol. je postal njen dominantni medij papir, osnovni akvarel v kombinaciji z barvnimi tuši, svinčniki in pasteli. Med njimi so v drugi polovici desetletja presežek risbe s tušem, ki jih je navdahnila pohorska krajina.

Smreke, denimo, so jo močno pritegnile z vertikalnimi debli in gostimi bogatimi krošnjami, skozi katere žari magična svetloba sonca, ki odpira pogled v temnih likovnih gozdnih vedutah in tvori čutne kompozicije. Slikarkin realizem prepoznavnih motivov, ta pogosto upodablja cvetje in naravo, se giblje na robu abstrakcije. Risbe so zaznamovane z njenim lastnim energetskim nabojem in s sproščeno potezo na belem papirju. V zadnjem obdobju svojo ustvarjalno silo usmerja v presenetljive risbe z barvnimi svinčniki, zdaj barve niso, kot je to bilo v zgodnjem ustvarjalnem obdobju samo variiranje svetlobnih učinkov, marveč tvorijo celovit slikarski izraz. Pomembno je, da iz njenih slik pravzaprav nikoli ni mogoče prepoznati v slovenski umetnosti razmeroma pogoste simbolike tragičnega minevanja, marveč nasprotno, njena dela sporočajo trdno, morda celo optimistično vero v naravni red stvari. Tudi takrat, ko se umetnica sooča z minljivostjo, jo sprejme dostojanstveno in suvereno.

Poleg Umetnostne galerije Maribor, ki hrani večino ustvarjalnega opusa Ide Brišnik Remec, zasledimo več deset njenih del tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, kar je brez dvoma dokaz več, da je slikarka ena najvidnejših slovenskih umetnic zadnjih desetletij.

Opise nagrajencev je pripravil Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad v sestavi:
– red. prof. dr. Miran Štuhec (predsednik Odbora,
– Irena Gajser
– Mag. Branislav Rajić
– Janez Ujčič
– Mateja Dover Emeršič
– Jelka Vrečko
– Dr. Karmen Teržan Kopecky
– Mag. Aleš Osrajnik
– Nikolaj Sajko

Slavnostna podelitev Glazerjevih nagrad bo 5. aprila 2024 v Minoritski cerkvi na Vojašniškem trgu.

Končuje se zimska drsalna sezona v...
Dodano:

V petek, 29. marca, se bodo s tradicionalnim disko drsanjem uradno poslovili od zimske drsalne sezone v Ledni dvorani.

“V podjetju Šport Maribor iz skupne JHMB smo kljub mili zimi s sezono 2023/2024 zelo zadovoljni. Skupno smo zabeležili skoraj 23.400 obiskovalcev, med katere štejemo tako rekreativne drsalce kot organizirane skupine v sklopu športnih dni,” so zapisali.

75 odstotkov obiskovalcev si drsalke sposodi

“Pred oktobrsko otvoritvijo sezone rekreativnega drsanja smo nabavili nove drsalke, kar se je izkazalo za odlično potezo. Drsalke si je izposodilo kar 74% obiskovalcev. Veseli nas tudi dejstvo, da se za rekreativno drsanje odloča vedno več otrok; drsalni pripomočki za učenje drsanja (t.i. medvedki) so bili v izposoji kar 624-krat,” so zapisali.

Vsi ljubitelji drsanja vabljeni, da zadnji marčevski petkov večer preživite na drsalkah pod disko kroglo!

Prva letošnja Tržnica na Grajskem...
Dodano:

Prva letošnja tržnica na Grajskem, ki jo organizirajo Mestne nepremičnine v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor in podjetjem Snaga Maribor, danes odprla svoje prodajne stojnice na Grajskem trgu.

Tržnica na Grajskem ponuja velik izbor izdelkov domače in umetnostne obrti številnih rokodelcev, kot so leseni izdelki, ročno narejeni izdelki iz gline in keramike, šivani izdelki, zelišča, kreme, razna olja, ročno izdelan nakit, na tržnici boste našli tudi dobrote iz lokalnih kmetij, sladke medenjake, ročno tkane preproge, sokove iz aronije in še veliko več.

Tržnica bo v mesecu marcu trajala izjemoma deset dni, saj bodo naši prodajalci v prihodnjem tednu poskrbeli za velikonočne dobrote.

Tržnica na Grajskem od 21.3.2024 do 31.3.2024

Tržnico na Grajskem bomo organizirali vsak tretji vikend v mescu od marca do novembra.

Vlada dala soglasje k imenovanju Fl...
Dodano:

Vlada je na današnji seji dala soglasje k imenovanju Vojka Flisa za generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor za mandatno dobo štirih let, in sicer od 1. aprila letos do 31. marca 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prav tako je dala soglasje k razrešitvi Janeza Lavreta z mesta direktorja slovenjgraške bolnišnice.

Flisu, ki je prej opravljal funkcijo vršilca dolžnosti generalnega direktorja mariborskega kliničnega centra, je svet UKC Maribor 28. februarja podelil polni mandat, ki ga bo začel 1. aprila.

Flis, ki je vodil UKC Maribor že v obdobju med junijem 2017 in junijem 2021, je bil edini kandidat, ki se je prijavil na razpis za direktorja. Položaj v. d. direktorja zaseda od jeseni lani, ko je nasledil Antona Crnjaca, s katerim je svet zavoda sklenil sporazum o prenehanju funkcije.

K imenovanju Aleksandra Vode za direktorja Splošne bolnišnice (SB) Ptuj za mandatno dobo štirih let pa vlada ni dala soglasja. STA je na ministrstvo za zdravje naslovila vprašanja glede razlogov za to odločitev, odgovore še čaka.

Vlada je na današnji seji dala soglasje k razrešitvi Janeza Lavreta z mesta direktorja SB Slovenj Gradec. Lavre je namreč eno leto pred iztekom mandata svetu zavoda v začetku februarja podal odstop z mesta direktorja bolnišnice oziroma je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na mestu direktorja bolnišnice. Članom sveta zavoda je nato na seji 15. februarja v pojasnilih odstopa med drugim navedel neodzivnost ustanovitelja glede pomembnih točk za bolnišnico in podcenjenost nekaterih zdravstvenih storitev.

Ob tem je vlada iz sveta SB Brežice odpoklicala predstavnika ustanovitelja Tomaža Aliča in za preostanek mandata od 21. marca 2024 do 19. septembra 2027 v svet zavoda kot predstavnika ustanovitelja imenovala Antona Zorka.

V svetu Psihiatrične bolnišnice Vojnik pa je vlada z današnjim dnem odpoklicala predstavnico ustanovitelja Albino Benko. V svet zavoda je kot predstavnico ustanovitelja za preostanek mandata sveta od 21. marca 2024 do 10. januarja 2028 imenovala Jasmino Špende.

Vir: sta

VIDEO: V Mariboru se odvija tenišk...
Dodano:

V Mariboru teče prestižni teniški turnir i-Vent Open Branik Maribor.

Na torkovem uradnem odprtju smo govorili z mariborsko nadvse uspešno teniško igralko Polono Hercog, ki je članica prav Teniškega kluba Branik, ki organizira ta teniški turnir. Zelo je bila optimistična pred današnjo tekmo in izzivom, ki jo čaka. A najprej je spregovorila o samem turnirju.

Sam turnir in Polono Hercog je pohvalila tudi teniška legenda, ki je Maribor prinesla na svetovni zemljevid tenisa, Mima Jauševec. Spomnila se je, kako je bilo nekoč, in ugotavljala, kako se ta šport razvija. Poudarila je, da vidi potencial tako turnirja kot samega tenisa v Mariboru še naprej.

Mariborski teniški turnir, ki bo do konca tega tedna, je prepoznan in uveljavljen v vsej regiji. Tenis Slovenija, nekdanja Teniška zveza Slovenije, pa se je še pred začetkom serije turnirjev po Sloveniji, odločila za sodelovanje s Slovenskimi železnicami, ki lahko brezplačno prevažajo z vlaki športnike, ki sodelujejo na turnirjih.

K turnirju je pristopilo tudi podjetje i-Vent kot sponzor, direktor Milan Kuster je poudaril, da gre za odličen turnir in da mesto potrebuje razvoj kulturnih in športnih dogodkov.

Prav zaradi tega je njemu in mnogim drugim  zelo pozitivno, da se tenis v Mariboru s tem turnirjem nadaljuje. 

FOTO: V Mariboru vrata odprla nova ...
Dodano:

Na Grajskem trgu 2, v središču štajerske prestolnice, je svoja vrata odprla nova Knjigarna Beletrina Maribor, prva Beletrinina knjigarna zunaj Ljubljane.

Na odprtju se je trlo obiskovalcev in vidnih štajerskih imen umetnosti in kulture, ki so ob bogati pogostitvi in med vonjem svežih knjig počastili prihod Beletrine v štajersko prestolnico.

Knjigarna bo ponujala knjige večine slovenskih založb, na voljo bo veliko raznolikih žanrov. Glavna pozornost bo namenjena knjigam založbe Beletrina, ker pa je knjigarna v Mariboru, želi založba v ospredje postaviti knjige mariborskih oziroma štajerskih avtorjev, tako tiste, ki so izšle pri založbi Beletrina, kot tiste, ki so izšle pri drugih slovenskih založbah. Dinamično knjižno ponudbo bodo v prihodnje nenehno dopolnjevali in razvijali.

Foto: Marko Pigac

Mariborsko knjigarno bo vodila Simona Bibič, ki je skupaj z vodjo Knjigarne Beletrina Ljubljana Emo Knific sodelovala pri izboru knjig: »Kot ljubiteljica knjig se zelo veselim vodenja knjigarne in stika z lokalno skupnostjo, ki ji bom rade volje predstavila raznolika dela, ki jih ponujamo v novi knjigarni,« je pojasnila Bibič.

Na odprtju je zbrane nagovoril Mitja Čander, direktor Beletrine: »Odraščal sem s čudovitimi mariborskimi knjigarnami, brez njih se verjetno danes ne bi poklicno ukvarjal s knjigami. Tudi zato sem posebej ponosen, da prvo Beletrinino knjigarno zunaj Ljubljane odpiramo prav v Mariboru. Izbira štajerske prestolnice ni naključna. Maribor se je že davno poslovil od proletarske identitete, danes ga zaznamujejo številni podjetni, inovativni, radovedni in kulturi zavezani ljudje. Želim si, da bi postala naša knjigarna vstopna točka Beletrine v mesto in da bi se okrog nje spletlo živahno literarno življenje in številna nova sodelovanja.«

Maribor po njegovem mnenju namreč premore izjemen kulturni potencial, ki ga prestolnica pogosto relativizira in omalovažuje.

»Knjigarna je tudi simbolna vrnitev v Maribor po Evropski prestolnici kulture, pri vodenju katere je sodelovalo veliko Beletrininih sodelavcev. Želimo si, da bo knjigarna središče literature za vse, ki jo imajo radi, z njo bomo obogatili mesto,« je še dodal Čander.

VIDEO: Robert Golob se je prvič sr...
Dodano:

Predsednik vlade dr. Robert Golob se je srečal z županom Mestne občine Maribor Sašom Arsenovičem. Mariborski župan ga je obiskal v kabinetu.

Sogovornika sta največ pozornosti namenila možnostim skupnega delovanja in sodelovanja lokalnih skupnosti ter države za zmanjševanje razvojnih razlik Podravske regije. Gre za prvo delovno srečanje predsednika vlade in župana Mestne občine Maribor, ki jih bosta nadaljevala tudi v prihodnje.

Saša Arsenovič je danes komentiral o čem sta govorila, prisluhnite mu v izjavi spodaj.

FOTO: V Europarku na ogled trimetrs...
Dodano:

Na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije so že pripravljeni na pestro in barvito spomladansko dogajanje.

foto: Bojan Mihalič

V sklopu praznovanja velike noči si lahko obiskovalci na osrednjem prireditvenem prostoru že ogledajo velikanski velikonočni pirh. V petek, 22. marca, in soboto, 23. marca, za vse ljubitelje ustvarjanja pripravljajo velikonočne delavnice z Artom, od 22. do 25. marca pa bodo dogajanje v Europarku posvetili praznovanju prihajajočega materinskega dneva.

Tri metre visoka pisanica s trajnostno noto

Obiskovalci mariborskega Europarka si lahko do sobote, 30. marca, ogledajo trimetrski pirh, ki opozarja na pomen trajnosti, na katero ne smemo pozabiti niti v času praznikov. Vsaka stran pirha namreč sporoča pomembno zgodbo velikonočnega zajčka, ki tako kot Europark pazi na okolje in sledi trajnostnim načelom. V okolici njegove hiške pa ni vse tako rožnato, zato je zajček v svojih pisankah skril nasvete, kako lahko še bolje skrbimo za okolje, v katerem bivamo.

Ogled pisanice v Europarku je odlična priložnost za spoznavanje tradicije, obrti in umetniških pristopov, ki so povezani z velikonočnimi prazniki in ponovno uporabo materialov. To je prav poseben pirh, v katerem se lahko obiskovalci med nakupovanjem sprostijo ter ustvarijo kakšen lep foto spomin.

foto: Bojan Mihalič

Ustvarjajte na velikonočnih delavnicah z Artom

V petek in v soboto bodo obiskovalci v nadstropju pred trgovino Art lahko dali duška svoji ustvarjalni energiji na velikonočnih delavnicah z Artom. Izdelovali bodo številne izdelke – od pomladnega venčka in skodelic do velikonočnih voščilnic in zajčkov, najmlajši pa se bodo lahko udeležili tudi delavnice Poslikave obraza. Sodelovanje na delavnicah je brezplačno, prijavite se lahko na info@bead.si.

Petek, 22. marec:
– od 13. do 15. ure: POMLADNI VENČEK z Rikijem Bandljem
– od 15. do 18. ure: POMLADNA SKODELICA z Majdo Gartner
– od 18. do 21. ure: METULJI s Klaro Jan

Sobota, 23. marec:
– od 9. do 11. ure: VELIKONOČNA VOŠČILNICA z Ingrid Grgič Komatar
– od 11.30. do 14. ure: VELIKONOČNI ZAJČEK z Ingrid Grgič Komatar
– od 13. do 14. ure: brezplačne POSLIKAVE OBRAZA za otroke z Rikijem Bandljem
– od 14. do 17. ure PIRHI v tehniki ONE STROKE z Rikijem Bandljem

Fotografiranje v spomin na materinski dan

V Europarku bodo tudi letos na materinski dan mamice razveselili s prav posebnim dogodkom. V sklopu praznovanja bodo namreč organizirali fotografiranje s profesionalnim fotografom, ki bo v nadstropju Europarka pri trgovini Bags&More. Mamice bodo tako imele priložnost, da se fotografirajo s svojimi nadobudneži in si ustvarijo čudovite spomine. Fotografiranje bo obiskovalcem na voljo v petek, soboto in ponedeljek med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro.

Eno brezplačno fotografijo s spominom na ta dogodek bodo lahko prevzeli pri stojnici InŠtant Foto v pritličju nakupovalne destinacije.

V ŽIVO: Kava z novinarji pred 13. ...
Dodano:

Na novinarski konferenci so predstavili gradiva, ki bodo obravnavana na 13. redni seji Mestnega sveta MO Maribor, ki bo potekala 21. marca 2024.

Sogovorniki so:
Aleksander Saša Arsenovič, župan MO Maribor,
Aleš Klinc, Urad za komunalo, promet in prostor,
Ranko Šmigoc, direktor podjetja Mestne nepremičnine
Anja Pavličić, Urad za komunalo, promet in prostor,
Boštjan Vauda, Urad za komunalo, promet in prostor,
dr. Amna Potočnik, Regionalna razvojna agencija Podravje – Maribor

Prisluhnite novinarski konferenci spodaj.

Na Muti bodo imeli veliko čistilno...
Dodano:

Meseca marca in aprila so po Sloveniji velike čistilne akcije po občinah. V občini Muta jo bodo imeli v soboto, 6. aprila 2024, med 9. in 12. uro. Že zdaj pa zbirajo prijave.

Zaradi lažje organizacije se do 4. aprila 2024, do 12. ure, zbira prijave. Prijavite se lahko na priloženi povezavi ali pa na telefonsko številko 070 693 479 (Iris) s SMS sporočilom.

Povezava do prijavnice je TUKAJ.

Zainteresirani se lahko prijavijo tudi preko QR-kode, ki je dostopna TUKAJ.

Županja Angelca Mrak je v vabilu zapisala, da čistilna akcija temelji na prostovoljstvu, zato vabi občane in občanke, da se akcije udeležijo. Ob koncu akcije bodo poskrbeli za malico.

Uvod v čistilno akcijo pa so že opravili v podjetju Crane

Družba Crane, katere del je domače podjetje Armature d.o.o., je v petek 15. 3. 2024, v okviru svojega programa prostovoljstva, izvedla čistilno akcijo v občini Muta. Sodelovalo je 62 zaposlenih, od tega jih je 32 bilo na Muti, ostali v občini Vuzenica. Očistili so velik del območja ob reki Dravi, od skupnega pokopališča vse do Gortine in skupno nabrali za okoli 30 vreč smeti. Poklon in zahvala vsem sodelujočim ter vodstvu za organizacijo in sodelovanje v takšnih akcijah.

Čistili so tudi že člani Rogistov LD Muta

Prav tako so v petek člani Rogistov lovske družine Muta čistili del planinske poti okoli zajetja pitje vode pri kmetiji Janež na Sv. Primožu nad Muto.

Čistilni akciji družbe Crane in Rogistov Lovske družine Muta sta tako konkreten in vzoren uvod v vsakoletno pomladno čistilno akcijo, ki bo na Muti potekala 6. 4. 2024, so zapisali na spletni strani Občine Muta.

V oglednem depoju v vojašnici Gene...
Dodano:

Vojaški muzej Slovenske vojske je za svoj ogledni depo na prostem, ki se nahaja v vojašnici Generala Maistra v Mariboru, pridobil pomemben muzejski predmet, legendarni sovjetski tank T-34.

“Ti tanki so ikone bojev druge svetovne vojne, ki so jih ob koncu vojne uporabili tudi na našem ozemlju. Posebno vrednost muzejski prezentaciji v oglednem depoju na prostem pa daje kombinacija dveh zgodovinsko pomembnih tankov, ki sta sedaj razstavljena skupaj, sovjetski T-34 in ameriški Sherman, oba zmagovalca druge svetovne vojne,” so zapisali na Upravi Republike Slovenije za vojaško dediščino.

Avtor: štabni vodnik. Matija Vrbnjak

Postavitev omenjenega tanka je plod dogovora Vojaškega muzeja Slovenske vojske z vojašnico Franca Uršiča v Novem mestu, in sicer so T-34 pripeljali od tam, v zameno pa je muzej za nastajajoči ogledni depo na prostem, ki nastaja v novomeški vojašnici, prispeval tank T-55, najbolj proizvajan tank vseh časov in ikono hladne vojne. Njihov ogledni depo bo namreč bolj tematsko naravnan, na ogled bodo predvsem predmeti, značilni za obdobje slovenskega osamosvajanja 1991.

To soboto bo čistilna akcija v ob...
Dodano:

Čistilna akcija v občini Duplek bo letos v soboto, 23. marca 2024, od 9. ure dalje, ko se bodo člani društev in vsi, ki so pripravljeni sodelovati v akciji čiščenja okolja, zbrali na dogovorjenih zbirnih mestih.

Gre za štiri večja zbirna mesta, ki so znana tudi s prejšnjih let:

– za Koreno pri Kulturnem domu Korena,
– za Spodnji in Zgornji Duplek ter Dvorjane pri Kulturnem domu Spodnji Duplek,
– za Vurberk pri Kulturnem domu Vurberk in
– v Zimici pri igrišču.

Znana tudi odlagališča

Odpadke bodo odlagali na naslednjih dogovorjenih lokacijah: Zimica – pri igrišču; Zgornja Korena – pri Kulturnem domu Korena; Zgornji in Spodnji Duplek – na dovozni poti pri gramoznici v Zgornjem Dupleku; Vurberk – pri Kulturnem domu Vurberk; Dvorjane – na parkirišču pri pokopališču Dvorjane.

Za zaščito bodo potrebovali primerna delovna oblačila in škornje ali močnejše nepremočljive čevlje. S seboj lahko občani prinesejo tudi rokavice, ki naj bodo iz trpežnega materiala. Zaključek akcije je predviden okoli 12. ure na skupni malici v Kulturnem domu v Spodnjem Dupleku (“Baraka”).

Zaradi lažje organizacije dogodka z Občine Duplek prosijo, da udeležbo skupin (vaške skupnosti, društva itd.) in število udeležencev sporočite do srede, 20. 3. 2024 v tajništvo občine na e-mail: obcina.duplek@duplek.si ali na tel: 02 684 09 11.

“Vabljeni vsi, ki vam je mar za naše skupno okolje, da se nam pridružite v čim večjem številu, da očistimo naše okolje in ohranimo naravo prihodnjim generacijam,” so zapisali na koncu.

V Koreni bodo pred bližnjim materi...
Dodano:

Pevska sekcija Kulturno-umetniškega društva Brezner Tonček Korena  vabi na koncert ob  materinskem dnevu.

Koncert bo v petek, 22. marca 2024, ob 18. uri v Kulturnem domu Korena. Prireditev bodo popestrili številni gostje.

Nastopili bodo še folklorna skupina istega društva, prav tako tudi učenci in učenke OŠ Korena in Dvorjanski muzikanti.

Vabljeni na kulturni večer “Dekl...
Dodano:

Jutri, 19. marca, vabljeni ob 18. uri na kulturni večer “Dekletom, materam in ženam”.
Odvila se bo v dvorani MČ Nova vas, Radvanjska cesta 54. Nastopili bodo učenci OŠ Tabor 1, otroci vrtca Otona Župančiča, Marko Simerl, član Odbora za kulturo in učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor.

Posebni gostje večera bodo Vaberški fantje iz Šmartnega na Pohorju. Kulturni program bo povezoval dramski igralec Bojan Maroševič.

Vstopnine ni.

Poziv: “Strogo obsojamo odločite...
Dodano:

“Študentke in študentje Univerze v Mariboru smo spet šele preko medijev izvedeli, da nas Univerza spet namerava obrati pri študijskih stroških. Zato v Mladem forumu SD Maribor strogo obsojamo odločitev vodstva UM ter Študentskega sveta UM, da stroške tutorstva prenese direktno na študente. S tem so študente, kot eno najbolj socialno ranljivih skupin, prizadeli s še eno 10-evrsko obremenitvijo, čeprav so odločitev za poenotenje sistema tutorstva sprejeli sami,” je zapisal Adrian Drago Poprijan, predsednik Mladega foruma Maribor.

“Socialni položaj povprečnega študenta danes sploh ni zavidljiv”

“Cene stanovanj nenehno rastejo, prav tako pa se dražijo hrana, oblačila in celo fotokopiranje. Prisiljeni smo delati ob študiju, a je večina služb bodisi slabo plačanih bodisi od nas zahtevajo ure, ki s študijem niso skladne, pri čemer so zlasti prizadeti študentje iz socialno ogroženega okolja. Posledično se mnogi znajdemo v stiski, namreč toliko časa delamo in skrbimo za denar za preživetje, da nam mnogokrat zmanjka časa in energije za študijm,” zapiše v imenu Mladega foruma Maribor.

“Tu naj bi se moralo za nas postaviti naše predstavniško telo, Študentski svet UM, a je ta spet dokazal, da skrbi predvsem zase. Medtem, ko bodo študenti ob svojih že tako visokih stroških morali plačevati še več denarja, ŠSUM porablja svoj proračun za samopromocijo preko dobro plačane službe za odnose z javnostmi in organizacijo dragih dogodkov, katerih se udeležuje manj kot 1% študentov Univerze v Mariboru, kot npr. Akademija karierne vizije, kjer je poleg predstavnikov študentov dogodek obiskal en študent, porabljena sredsteva za dogodek pa bi na primer lahko namenili subvencioniranju študijskih potrebščin vsaj 20 študentom,” poudari.

“Vodstvo Študentskega sveta UM za svoje delo prejme dobro plačilo iz javnega denarja, a ko je to ključno se organom Univerze ne znajo ali niti ne želijo postaviti po robu in jim povedati NE, ki bi ga morali izgovarjati v imenu študentov. Lastni ugled vodstva ŠSUM je tako postavljen pred interese študentov, ki pa so jih ravno z namenom zastopanja njihovih interesov, na to mesto izvolili. Na tem mestu cinično predlagamo, da Študentski svet UM svoj slogan spremeni v “Od študentov, za interese Univerze”, saj njihov stalni “Od študentov za študente” preprosto ne velja,” so zapisali v nadaljevanju.

V nadaljevanju pa zapiše: “Delovni obiski fakultet, objavljanje ne zanimivih in ne relevantnih promocijih vsebin, organizacija dragih dogodkov preprosto ni v domeni študentskega
predstavništva in zagovarjanja interesov študentov. V zreli študentski demokraciji so takšne poteze vredne najmanj javnega opravičila in odstopa vodstva študentskih predstavnikov, ker nam takšne prakse preprosto niso v interesu.”

“Zavedamo se, da je imeti tutorje ključnega pomena za izboljšanje kakovosti izobraževanja. Vendar če na lastno roko spreminjaš sistem, potem bodi odgovoren tudi za financiranje. V kolikor pa tega nisi zmožen, pa si tega žal ne moraš privoščiti. V Mladem forumu SD Maribor zahtevamo, da upravni odbor, senat, ŠSUM in vsi ključni organi ponovno odprejo postopek usklajevanja sistema tutorstva, ali pa bomo primorani ukrepati drugače,” zaključijo.

Obrnili smo se na Univerzo v Mariboru in jih prosili za odziv Njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.

FOTO: Zmelkoow na Štuku izpolnjeva...
Dodano:

Še dobro, da je bend Zmelkoow prišel na Štuk in odigral dolg seznam svojih pesmi, pri katerih ni manjkalo niti energičnih, divjih, porednih pesmi, prav tako pa ne tudi tistih, ki so nežne, izpovedne, ljubeče in žgečkljive.

In od prvega hipa je bilo videti, da jih ima publika rada. Komaj so prišli fantje in dekleta na oder, že je bila publika takoj pod odrom. Pri kakem drugem bendu bi se publika precej sramežljivo in počasi pomikala k odru, sinoči pa ni bilo nobenega dvoma, da je ljubezenska kemija med bendom in obiskovalci Štuka velika in da je zrak nabit z naklonjenostjo. In prišli in peli in plesali in navijali, da bi z odra zadonela ravno njihova najljubša pesem, so prišli malčki, najstniki, mladi in malo manj mladi. Pa tudi starejši.

Zmelkoow, šarmerji na odru Štuka. Foto: Tomaž Povodnik

Niso taki, ker bi kaj takega pojedli

In kaj jedo v bendu, da imajo toliko energije, da odigrajo svoje pesmi in zaigrajo performens od začetka do konca, torej več ur? Goga Sedmak nam je dejal: “Danes so nam prinesli mehiško hrano, pa to najbrž ni ključen razlog. Ker zadnjič, ko smo jedli senegalsko hrano, ali pa na Gorenjskem, ko smo jedli klobaso in zelje, je štimalo precej podobno. Tako da hrana ni ključen dejavnik.” Torej energijo dobijo drugje.

Goga se je tako kot ostali predajal. Foto: Tomaž Povodnik

Radi se imajo

Publika je res sodelovala od začetka do konca. In pokazala, da ima rada Zmelkoow. Še dobro. “Mi igramo na Štuku, preko palca bi rekel, že tridesetič. Dostikrat smo bili tukaj in še marsikje smo bili,” je razmišljal Goga. In Maribor se jih še ni naveličal. Očitno je naveza jugozahod in severovzhod Slovenije dobra, je še razmišljal, ko je na drugi strani diktafona dobil namig, da je med Primorci in Štajerci posebna zveza, in iskreno dodal: “Ti moram izdati, jaz sem kar zajeten kos Štajerca, ker imam oba starša Štajerca – pa še študiral sem v Mariboru. Tako da nisem daleč od tu.” Še dobro.

S pesmijo Še dobro začeli tudi gibanje Še dobro

Aha, in zdaj je dobro tudi gibanje Še dobro. “V glavnem, mislim, da so ljudje naveličani slabih – no, dobrih novic skoraj več ni. In če dobro poslušaš, postaneš čedalje bolj depresiven, duhomorno zagrenjen,” je novo gibanje in predvsem vzrok za pesem Še dobro razlagal Goga po koncertu v zaodrju. In dodal: “Tudi v tem, da ljudje pobijamo sami sebe in bomo na koncu izumrli. In bodo prosperirali črički in druge žuželke, ki se bodo drli ‘Še dobro, da ste idioti izginili’.”

“To pesem boš ti zapela?” “Ja, bom.” Foto: Tomaž Povodnik

Glasbene želje so kot nindže, ki te presenetijo iz omare

Izbor pesmi je bil odličen. Vse od začetka so upoštevali glasbene želje. No, saj če je človek bil pozoren, bi lahko ugotovil, da je Goga z odra poslal vprašanje za glasbeno željo in hkrati že namig, kaj bi ta želja bila. A ni bilo ves čas tako. V prvi, drugi, tretji in ostalih vrstah pod odrom se je kaj hitro zaslišal kak naslov pesmi ali pa verz. Goga pravi, da z odra niso kaj veliko namigovali: “V resnici ne. Ene dve sta nas pa res fejst presenetili. Ene znamo bolj, ene znamo manj. Jaz imam glasbene želje rad, tako malo kot detektiv, ki je v filmu imel nindžo, ki ga vsake toliko časa napade z omare, ne da bi pričakoval.” Radi se postavljajo v pozo: “Bodi malo pripravljen, ker nikoli ne veš, od kod te kaj doleti.” In Goga pravi, da je hvaležen, da so na koncertu tudi ljudje z malo eksotičnimi glasbenimi željami.

Biti v trenutku tam, kjer si

In, ja, znajo improvizirati. In tudi živeti v trenutku, pač tam na odru, kjer se lahko marsikaj zgodi. In potem se sproti odločajo, kaj in kako bodo zaigrali, kako bodo zaplesali, kam se bodo obrnili. Na kateri nasmešek iz publike bodo reagirali tako, da se bodo nasmehnili nazaj. Včeraj je bilo videti, da kar na vse. Pa tudi pomežikniti, če je že kdo mežikal njim. In prisluhniti.

Za bobni sta lahko dva. Foto: Tomaž Povodnik

Če ni polno, še ne pomeni, da je nepopolno

Pa pač se je še to zgodilo, da so špil začeli v nepolni sestavi, a še vedno popolni. Ker polno ne pomeni popolno in nepolno tudi ne pomeni nepopolno. Na začetku je dejansko manjkal en član. Pač v službi še je in bo prišel kasneje, je rekel Goga za Zergoloffa. Saj veste, tistega, ki ima lasuljo. Tokrat bele lase. Goga je rekel, da bodo najprej pač peli in igrali tiste pesmi, ki jih lahko igrajo brez Zergoloffa. Vse se je slišalo odlično, pa naj bo to, ker je ekipa na odru znala peti in igrati, pa tudi to, ker so na Štuku poskrbeli za super ozvočenje. Če ga ne bi bilo, bi zvenelo drugače. Še dobro, da ni.

Najprej ga ni bilo, potem pa je bil. Foto: Tomaž Povodnik

“Kar imamo naštudirano, ponavadi na špilih ne velja kaj dosti”

“V resnici je to precej močen znak naše identitete,” je odgovoril Goga na vprašanje ali ugotovitev, da se na odru kar sproti dogovarjajo, kdo bo kaj pel in igral. Pa kako. Sploh, ker se je kar sproti dogovoril, da ene pesmi ne bo pel on, ampak pevka. “To boš ti zapela?” jo je vprašal in je rekla: “Ja, bom.” Preprosto. Pač saj imajo kaj naštudirano, “a kar imamo naštudirano, ponavadi na špilih ne velja kaj dosti,” je bil iskren. In ta njihova improvizacija, še boljše rečeno, sproščenost brez kompliciranja, deluje tudi z odra dol. In potem se vprašaš, ali je črpal energijo od publike bend ali je publika črpala energijo od benda. Ali pa smo si energijo podajali.

Če koga ni, ga pač ni, ko pa je, je pa tudi v redu

Če nekdo manjka za nekaj komadov na odru, tako kot se je sinoči zgodilo, ni nič strašnega, pravi Goga. “Ni hudega. Moj bivši šef je rekel ‘Koga nema, bez toga se može’ (prevod: Kogar ni, brez tega gre). In to je naš moto. Če je kdo na odru, je muzika. Če nikogar ni, ni muzike. Če sta dva, je duet, če so trije, je trio. In tako naprej,” je bil flegmatičen in poudaril: “V vsaki postavi se da izdelat komad.” Še dobro. A vseeno je treba priznati. Ko je Zergoloff manjkal, je bilo odlično, ko je bil z njimi, pa prav tako. Še enkrat – še dobro.

Mariborski stanovanjski sklad letos...
Dodano:

Mariborski medobčinski stanovanjski sklad je konec leta razpolagal s skupaj 2032 stanovanji, od tega jih je 1826 namenjenih neprofitni oddaji, 82 pa tržni. Ob tem imajo v lasti še 55 bivalnih enot, 21 službenih stanovanj, 17 namenjenih mladim družinam, 13 oskrbovanih, še 18 pa v javno zasebnem partnerstvu. Letos načrtujejo nov razpis.

Kot je razvidno iz letnega poročila sklada, so v sklopu leta 2022 objavljenega razpisa lani v njem oddali 29 neprofitnih stanovanj, po razpisu še iz leta 2020 pa 82 stanovanj, od tega 21 neprofitnih. Ob tem so sodelovali pri objavi razpisa republiškega stanovanjskega sklada za oddajo okoli 340 najemnih stanovanj na lokaciji Pod Pekrsko gorco.

Začasne bivalne enote, s katerimi so reševali najtežje socialne stiske, so na novo začasno dodelili 22 prosilcem, 35 pa so podaljšali obstoječe pogodbe.

Hkrati so na mariborskem skladu septembra lani pričeli s preverjanjem upravičenost 369 najemnikov neprofitnih stanovanj, pri katerih je od sklenitve najemne pogodbe preteklo pet let oziroma v tem obdobju niso bili preverjeni v zadnjih petih letih. V septembru 2022 so pričeli s preveritvijo upravičenosti do nadaljevanja neprofitnega razmerja za 369 obstoječih najemnikov in ugotovili, da jih 39 pogojev ne izpolnjuje več. Novembra so pričeli s preveritvijo še pri 226 najemnikih.

Še vedno se soočajo tudi z dolžniki, tako da so med drugim poslali 1408 opominov pred vložitvijo izvršb iz naslova najemnin v znesku dobrih 400.000 evrov, 216 opominov pred izvršbo iz naslova upravljanja – zaračunanih obratovalnih stroškov v skupnem znesku 34.000 evrov in 414 opominov najemnikom in porokom pred vložitvijo izvršb iz naslova subsidiarne odgovornosti lastnika za plačane obratovalne stroške v znesku 137.932 evrov.

Z javnimi dražbami so ob prodaji stanovanj prejeli 750.000 evrov, hkrati pa so izvedli nakup petih stanovanj, po enega v občinah Hoče-Slivnica, Duplek, Rače-Fram in Starše, v skupni vrednosti 500.000 evrov, medtem ko primernega stanovanja niso našli v občini Miklavž na Dravskem polju.

Potem ko je novembra lani mariborski občinski svet sprejel občinski prostorski načrt za gradnjo večstanovanjskega objekta za mlade in mlade družine na Dvoržakovi ulici, so podpisali pogodba za izdelavo projektne dokumentacije, še vedno pa čakajo na sprejem prostorskega načrta za gradnjo večstanovanjskega objekta na Vrbanski cesti.

V 75 stanovanjih so lani izvedli obnove, stavbo pohištvo so zamenjali v 107, zamenjavo peči pa v 25 stanovanjih, medtem ko so v 153 izvedli servis in popravila peči.

Razpisa za neprofitna stanovanja lani sicer niso izvedli, saj so jih dodeljevali še po razpisu, objavljenem oktobra 2022, saj so tako želeli zmanjšati obstoječe čakalne liste upravičencev, ki na stanovanje čakajo več let, ter se izogniti velikemu številu odklonitev primernih stanovanj s strani uspelih upravičencev, ki se v večini na razpis prijavljajo zgolj zaradi pridobitve subvencije pri plačilu tržne najemnine.

Kot še poudarjajo na mariborskem skladu, je število prosilcev do leta 2019 naraščalo, v zadnjih letih pa se jih na razpis prijavi okoli 1100. Povpraševanje po neprofitnih stanovanjih je bistveno večje pri prosilcih z nižjimi dohodki kot pri prosilcih z višjimi dohodki, ki so zavezani k plačilu varščine v višini treh mesečnih najemnin. Nov razpis bodo po predhodni potrditvi nadzornega sveta izvedli letos.

Sklad je lani zaradi neplačevanja najemnine vročil 94 opominov pred tožbo na odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja ter 30 opominov zaradi drugih kršitev najemne pogodbe, medtem ko so vložili 32 tožb in 12 nalogov za odpoved najemne pogodbe. Od sodišča so prejeli 40 sodnih odločb za izpraznitev, kar kaže, da se neplačevanje stroškov nadaljuje.

Kot so poudarili, najemnike vztrajno opozarjajo na posledice neplačevanja, torej na vložitev tožbe na odpoved najemne pogodbe in posledično na izpraznitev stanovanja, ter jih po finančno pomoč napotujejo na center za socialno delo ter nevladne organizacije. Pri tem vseeno opažajo, da narašča odzivnost neplačnikov, ki se po prejetem opominu nekoliko prej kot v preteklosti oglasijo pri njih in poskušajo vsaj delno poravnati dolg. Skupaj so lani izvedli 12 deložacij, 48 pa jih je bilo odloženih.

vir: sta

Prikaz nasprotnih dejstev: Županja...
Dodano:

V zvezi s člankom: »“Županja kaznuje nadzornike, ki so razkrili nepravilnosti, sebi pa dviga plačo”«, ki je bil objavljen 29.1. 2024 na portalu lokalec.si, smo s strani direktorice občinske uprave Občine Ruše Katje Markač Hrovatin, prejeli zahtevek o prikazu nasprotnih dejstev. Zahtevek objavljamo v celoti nespremenjen.

“Plača županje Urške Repolusk je v skladu s Prilogo 3 ZSPJS uvrščena v 52. plačilni razred z osnovno plačo 3.401,31 EUR bruto. Razlika v proračunu na postavki “županja” je posledica dejstva, da je prejšnji župan, funkcijo opravljal nepoklicno. Županja pa svojo funkcijo opravlja poklicno. Sklep o plači potrdi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje Občine Ruše.”

Dan odprtih vrat, predavanja in del...
Dodano:

Organizacijska enota Zobozdravstveno varstvo Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor organizira 20. marca 2024, na svetovni dan ustnega zdravja, Dan odprtih vrat, predavanja in delavnice za ranljivejše populacije.

Na ta dan bodo izvajali naslednje aktivnosti:

Dan odprtih vrat v preventivnem zobozdravstvenem kabinetu ZD Maribor, na lokaciji Partizanska14a, 2000 Maribor, v času od 7. do 19. ure. V sklopu dneva odprtih vrat bo obiskovalcem predstavljena pravilna higiena zob in ustne votline, pouk o nekariogeni in kariogeni prehrani. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko. Dan odprtih vrat je namenjen otrokom in mladostnikom do 19. leta starosti, ter njihovim staršem in ali skrbnikom.

Delavnice za varovance Doma pod Gorco na lokaciji Pekrska cesta 56

V okviru delavnic bo predavanje za varovance in zaposlene na temo ustrezne higiene protetičnih nadomestkov in brezzobe ter delno ozobljene ustne votline. V nadaljevanju bodo izvedene delavnice v manjših skupinah s praktičnim prikazom podane teorije na predavanju. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko.

Delavnice so zaprtega tipa, namenjene izključno varovancem in zaposlenim.

Predavanje in delavnice za otroke vrtca in osnovne šole Center za sluh in govor Maribor na lokacijah enota Vinarska in enota Gosposvetska

Predavanje, namenjeno otrokom vrtca in osnovne šole, bo na temo ustrezne higiene ustne votline pri osebah s posebnimi potrebami prirejeno njihovemu razumevanju in potrebam. Po predavanju bodo delavnice v manjših skupinah s praktičnim prikazom podane teorije na predavanju na igriv in otrokom zanimiv način, prilagojen posamezni starostni populaciji. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko.

Delavnice so zaprtega tipa, namenjene izključno otrokom vrtca in osnovne šole
Center za sluh in govor Maribor in zaposlenim.

Delavnice za varovance ZUDV DORNAVA

V okviru delavnic bo predavanje za varovance in zaposlene na temo ustrezne ustne higiene, higiene protetičnih nadomestkov in brezzobe ter delno ozobljene ustne votline. V nadaljevanju pa delavnice v manjših skupinah s praktičnim prikazom podane teorije na predavanju. Na voljo bo tudi informativni in reklamni material povezan z omenjeno tematiko.
Delavnice so zaprtega tipa, namenjene izključno varovancem in zaposlenim.

V Selnici boste lahko na Jabolčni ...
Dodano:

V Selnici ob Dravi se lahko v dnevih okrog velike noči, med 25. marcem in 7. aprilom 2024, sprehodite po Jabolčni poti, kjer boste na Bralnem šprancirju preko velikonočnih motivov Maksima Gasparija spoznali nekaj velikonočnih običajev in iger. V četrtek, 28. marca, ob 17. uri pa otroke pripeljete na lutkovno predstavo Hopek in velikonočni zajček v Hram kulture Arnolda Tovornika.

Na Jabolčni poti bodo med 25. marcem in 7. aprilom na velikonočnih motivih Maksima Gasparija prikazane take igre, da iz Društva Godi mi, ki pripravlja Bralni špancir, pravijo, da se jih bodo lahko zapomnile družine in jih igrale tudi doma.

V sodelovanju s KD Pavza pa Društvo Godi mi v četrtek, 28. 3., ob 17. uri vabi v Hram kulture Arnolda Tovornika na ogled lutkovne predstave Hopek in velikonočni zajček. Po predstavi bodo izdelovali pirhe v servietni tehniki. Udeležba na dogodku je brezplačna za majhne in velike. Zaradi lažje organizacije pa priporočjmo, da na drustvo.godimi@gmail.com pošljete število udeležencev, saj želijo vsem omogočiti aktivno sodelovanje na delavnici.

VIDEO: Slovenija na repu evropskih ...
Dodano:

V Sloveniji lahko vetrne elektrarne preštejemo na prste ene roke. Bo kmalu kako drugače?

V oddaji Vzhodna smo govorili tudi o vetrnih elektrarnah. Na to temo je spregovoril tudi vodja sektorja za obnovljive vire energije Tomislav Tkalec iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. “Torej, Slovenija, tako kot druge države Evropske unije, in tudi globalno vse druge države, smo na poti defosilizacije, stran od fosilnih virov. Viri prihodnosti so gotovo OVE (obnovljivi viri energije), v nekaterih državah tudi jedrska energija, pri obnovljivih virih, pa seveda govorimo o hidro, soncu, vetru, geotermalni energiji, lesu oz. biomasi. To so tisti viri, kjer bomo morali tudi mi narediti korak naprej,” uvodoma pojasni Tkalec.

Kar se tiče vetrne energije je Slovenija slaba 

Predvsem, kar se tiče vetrne energije smo napram Evropi v Sloveniji zelo slabi, še pojasni vodja sektorja za obnovljive vire energije: “Slovenija ima postavljene recimo temu, podnebno-energetske cilije, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, zvišanja deležev obnovljivih virov in za energetsko učinkovitost oz. zmanjšanje rabe energije. Na področju obnovljivih virov energije, imamo trenutno postavljen cilj doseči 27 odstotkov končne rabe energije iz obnovljivih virov do leta 2030, vendar imamo v postopku trenutno posodobite nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki mora seveda sledit novim zavezam, ki so bile sprejete na evropski ravni. Treba je povedat, da na evropski ravni, so se cilji za leto 2030 iz 32 odstotkov zvišali na 42,5 odstotkov. Torej mora tudi Slovenija svoje cilje zvišati. Trenutni predlog je, da se ta cilj zviša na 30 do 35 odstotkov. Do konca junija leta bomo imeli tudi končno številko.”

Tomislav Tkalec še poudari, da kar se tiče obnovljivih virov energije, kot država spodbujajo in promoviramo vse vire: “Treba je povedat, da lani smo imeli, res izredno rast, kar se tiče kapacitet novih sončnih elektrarn bili smo tudi, gledano na prebivalca, postavljenih torej novih kapacitet na prebivalca v vrhu Evropske unije in smo trenutno na več kot 1100 postavljenih megavatov kapacitet sonca. Moram pa trend, ki je bil lani, torej približno 400 megavatov postavljenih sledit vsaj do leta 2030, da dosežemo cilj, ki smo si ga postavili za sonce.”

Vizualizacija vetrne elektrarne Paški Kozjak; pogled izpred cerkve Sv. Vid, VIR: DEM

“Moramo pa seveda izvest številne projekte na drugih področjih. Veter je eden izmed področij, kjer smo kot država precej slabi, oz. drugi najslabši v Evropski uniji, in vidimo, da tam imamo pa veliko težav pri umeščanju. Razlogov je seveda več, od tega, da kot država recimo temu, nismo bili zelo proaktivni na tem področju, in pri iskanju ustreznih lokacij, da je bilo področje prepuščeno nekim lastnim iniciativam in tudi interesom. In so se na različne načine izbirala ta območja, ne nujno neustreznejše iz vidika okoljske in družbene sprejemljivosti. Delamo pa tudi tu korake naprej, v pripravi bo kmalu tudi tematski akcijski program za potencialna prednostna območja sonce in veter. Želimo pokazat, da dejansko v državi imamo nekaj ustreznih območij za umeščanje vetra in da, do leta 2030 ni nek problem če umestimo 30 do 50 vetrnic, seveda pa po letu 2030 se jih pričakuje več,” še v oddaji Vzhodna pojasni Tkalec.

Osredotočanje na trajnostni razvoj 

Anamarija L. Mrgole, vodja vetrnih projektov na Dravskih elektrarnah Maribor je za oddajo Vzhodno povedala, kakšna je njihova razvojna strategija: “Razvojna strategija Dravskih elektrarn vključuje tudi sledenje ciljem NEPN-a in pa seveda zavezam, ki smo jih prevzeli v okviru Evropske unije, kar pomeni, da se osredotočamo na trajnostni razvoj, med drugim tudi vetrnih projektov, vsekakor želimo, da Dravske elektrarne ostanejo vodilna družba pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov energije.

Kako pa Anamarija L. Mrgole gleda na to, da vetrni projekti velikokrat pri ljudeh, predvsem pri lokalnem prebivalstvu niso sprejeti najbolje? “Kljub pojavljanju izzivov, pri umeščanju vetrnih elektrarn v prostor, ne opažamo nekega generalnega širjenega negativnega odnosa do vetrnih projektov. Dejstvo je, da je v pripravi več projektov, različnih investitorjev, kar seveda kaže na neko raznolikost in pa interes v tej smeri. Vlada se aktivno vključuje v pripravo uredbe, ki je eden izmed faktorjev, ki bo tudi olajšal postopek, tako imenovanega, sprejemanja vetrnih elektrarn v prostor. Naša prizadevanja gredo predvsem v smeri zagotavljanja transparentnosti, odprtosti v celotnem postopku. Tako, da bodo lahko vključeni vsi na katere projekt vpliva. Je pa res, da Evropejke, Evropejci z vetrnimi elektrarnami že dolgo živijo in pri nas, pa so vetrne elektrarne novost, zato mogoče je ta odnos do vetrnih elektrarn nekoliko skeptičen.”

Pomembno je ozaveščanje prebivalcev

Že nekajkrat so se v Sloveniji pri podobnih projektih oblikovale civilne iniciative. Zakaj? Anamarija L. Mrgole pojasni: “Razlogi, za takšno, recimo vzdušje, ustanavljanja civilnih iniciativ, so predvsem posledice, kot sem že prej povedala, skrbmi pred novostmi in pa težavami pri predstavljanju življenja s pogledom na vetrnice. Pomembno je ozaveščanje, pomembno je izobraževanje prebivalstva, seveda o pozitivnih vplivih obnovljivih virov energije na okolje. Kar lahko pa pomaga potem tudi pri sprejemanju takšne tehnologije. Zato so naše prizadevanja res usmerjena  aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in posamezniki. Da bi razumeli njihove pomisleke in pa seveda skupaj iskali rešitve, ki bodo v mislim da največjo korist vsem v tem postopku. Je pa pomembno povedati in se tudi zavedati, da pri gradnji res sprva posežemo v okolje, dolgoročno pa ga obvarujemo.”

“Primarno je odgovornost vseh nas, da ozaveščamo. Ozaveščanje o prednostih vetrnih elektrarn je, mislim da, skupna odgovornosti, in Dravske elektrarne že izvajajo aktivnosti za ozaveščanje o zelenem prehodu in pa prednostih obnovljivih virov energije. Imamo pa v načrtu intenzivno informiranje o zelenem prehodu, med drugim tudi na področju vetra,” še pove vodja vetrnih projektov na DEM.

Vizualizacija vetrne elektrarne Ojstrica; pogled z Goriškega vrha blizu Planinskega doma, VIR: DEM

A se kakšne dobre prakse črpajo tudi iz recimo Avstrije, s katero se v Sloveniji tako zelo radi primerjamo? “Treba je povedat, da je veter lani predstavljal 19 odstotkov proizvodnje električne energije v Evropski uniji. To ni zanemarljiva številka, in če govorimo o naših severnih in južnih sosedih, lahko govorimo, da je v Avstriji inštaliranih preko 1300 vetrnih turbin, Hrvaška jih ima že preko 350, in obe državi, sta vsaka v letu 2023 s proizvedeno vetrno energijo pokrili 14 odstotkov svoje letne porabe. Na tem področju prednačijo Danska, Nemčija, Irska, Velika Britanija, tam govorimo že p številkah preko 30 odstotkov, in to niso zanemaljive številke. Res je, Slovenija je na spodnjem delu te lestvice, verjamem pa, da je čas za spremembe, saj si najbrž ne želimo ponovno  izvajati statističnega odkupa, oz. prenosa manjkajočih količin obnovljive energije”, pove Anamarija L. Mrgole.

“Projekti Dravskih elektrarn na področju vetra so v postopku umeščanja v prostor, res je, ta faza je dolgotrajna, iz razloga varovanja ljudi, iz razloga varovanja narave, živali, skratka celotne krajine. To pomeni, da je to faze pregledovanja morebitnih vplivov na človeka, na naravo na okolico in seveda omilitvenih ukrepov,” nam še pove.

Kje konkretno pa na DEM načrtujejo vetrnice? “Na Dravskih elektrarnah imamo tri večje vetrne projekte, torej vetrno elektrarno Ojstrica, vetrno elektrarno Rogatec in pa vetrno elektrarno Paški Kozjak.”

Spodaj si lahko ogledate celotno oddajo Vzhodna, kjer smo govorili o zelenem prehodu.

Nigrad uradno zaključil zimsko slu...
Dodano:

Mariborski Nigrad je v tej zimi opravil 14 akcij posipa in šest akcij pluženja, pri tem pa porabil 1500 ton soli in 1200 ton peska, so ob uradnem izteku zimske službe sporočili iz mariborskega javnega holdinga. Glede na milo zimo je bil obseg aktivnosti nekoliko manjši kot v prejšnji sezoni, skupno pa so zanje porabili skoraj 1,7 milijona evrov.

Z 15. 3. se uradno izteka zimska služba, ki jo v Mestni občini Maribor izvaja Nigrad skupaj s kooperanti in podizvajalci.

Kot so sporočili iz holdinga, ima Nigrad trenutno na zalogi še tisoč ton soli in 600 ton peska, ki bodo počakali na naslednjo zimsko sezono, po koncu tokratne pa se bodo osredotočil na čiščenje cest, požiralnikov in začasnih deponij, urejanje makadamskih cest, odstranitev snežnih količkov in opravljali redna vzdrževalna dela na javnih prometnih površinah.

Medtem se je zimska sezona na Mariborskem Pohorju in Arehu letos končala že 8. marca. V celotni sezoni, ki je trajala od 9. decembra, je Marprom izpeljal 91 smučarskih dni in v tem času naštel skupno 118.000 obiskovalcev, od tega je bila večina smučarjev.

Ker je skoraj vso zimo zaznamovalo neobičajno toplo vreme, ob tem pa je bila ta med najbolj skopimi z naravnim snegom v zadnjem desetletju, je Marprom smučarske proge uredil skoraj izključno s snegom iz sistema zasneževanja.

Kljub nenaklonjenemu vremenu je bila na Mariborskem Pohorju nekaj časa na voljo smuka do doline, na Arehu, kjer je letos začela obratovati nova štirisedežnica Ruška, pa je bila večji del sezone odprta tudi najdaljša proga Pisker. Na Pohorju bodo sedaj v ospredju gorsko kolesarstvo, pohodništvo in druge aktivnosti sezonske narave.

Še do vključno 29. marca pa se bo nadaljevala zimska drsalna sezona v Ledni dvorani, s katero upravlja Šport Maribor. Ta je s sezono 2023/2024 zelo zadovoljen, saj je doslej zabeležil že skoraj 23.400 obiskovalcev, med katerimi so tako rekreativni drsalci kot otroci organiziranih skupin v sklopu športnih dni.

Čeprav aktualne vremenske razmere vplivajo tudi na delovanje sistema daljinskega ogrevanja v upravljanju Energetike Maribor, ta trenutek še ni mogoče točno napovedati, kdaj se bo kurilna sezona uradno končala. Njen zaključek je namreč odvisen od pogoja, da je zunanja temperatura tri dni zapored ob 21. uri višja od 12 stopinj Celzija.

Vir: sta

Zvezdniški vrhunec koncertne sezon...
Dodano:

V okviru Komornega cikla Narodnega doma Maribor bo v Dvorani Union v torek, 19. marca 2024, ob 19.30, gostoval francoski godalni kvartet, ki ga mnogi označujejo kot enega najboljših vseh časov. Koncert Kvarteta Ébène predstavlja vrhunec koncertne sezone 2023/2024 in enega vrhuncev koncertnega dogajanja v Mariboru nasploh, ob tem pa gre tudi za slovensko premiero. Ena najbolj zaželenih in iskanih zasedb na svetu se bo namreč prvikrat predstavila slovenskemu občinstvu.

Francoski zvezdniki, ki bodo le nekaj dni po gostovanju pri nas nastopili v razprodani dvorani Carnegie v New Yorku, se bodo predstavili s koncertnim sporedom, kakršnega si lahko privoščijo resnično le najboljši. Zgraditi most med glasbo dveh tako raznorodnih genijev, kot sta Wolfgang Amadeus Mozart in Alfred Schnittke, ter za nameček dodati še Edwarda Griega, je zalogaj, ki od izvajalcev zahteva razkošno širino, brezkompromisno predanost in vrhunsko kvaliteto, so zapisali v Narodnem domu Maribor in dodali, da Parižani vse to imajo, kar potrjuje tudi cela vrsta najprestižnejših glasbenih nagrad, kot denimo gramophone, BBC Music Magazine in MIDEM classic. A niso le nagrade tiste, zaradi katerih se kritiki po vsem svetu strinjajo, da je Kvartet Ébène eden najboljših godalnih kvartetov današnjega dne, veliko jih zapiše tudi vseh časov.

Pogum, drznost, vizionarstvo

Prepričajo s poglobljenostjo, muzikalnostjo, tehnično briljanco in tenkočutnostjo, obenem pa tudi s pogumom, drznostjo ter vizionarstvom. Slednjega omogoča izjemen vpogled v globine glasbene materije in absolutno razumevanje glasbenega tkiva. Osupljiva uigranost botruje malone organskemu zlitju štirih virtuozov v eno samo izvajalsko telo in interpretacijam, ki osupnejo še s široko razprto izrazno pahljačo. Ta sega od poglobljene in meditativne intimnosti, ob kateri se zdi, da zazveni tišina, do bobneče in rjoveče ekspresivnosti, pri kateri je kar težko verjeti, da so na odru zgolj štirje glasbeniki. Obisk koncertov Kvarteta Ébène zato ni le glasbeno, temveč tudi čutno in čustveno doživetje, polno napetosti ter vznemirjenja, ki poslušalce ves čas drži »na robu sedežev«, kot se je zapisalo prirediteljem koncerta v New Yorku. Katerikoli izraz izberemo, dejstvo je, da so vtisi, s katerimi poslušalci odhajajo s koncertov Kvarteta Ébène, vselej nekje med osuplostjo in vzhičenostjo, praviloma pa tako globoki, da ostanejo za zmeraj.

Tudi zato gostovanje francoskih zvezdnikov v Narodnem domu Maribor napovedujejo kot vrhunec koncertne sezone 2003/2024 in kot enega vrhuncev koncertnega dogajanja v Mariboru nasploh.

Kvartet Ébène:
Pierre Colombet, violina
Gabriel Le Magadure, violina
Marie Chilemme, viola
Yuya Okamoto, violončelo

Program:

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791): Godalni kvartet št. 21 v D-duru, KV 575
Alfred Schnittke (1934–1998): Godalni kvartet št. 3
***
Edvard Grieg (1843–1907): Godalni kvartet št. 1 v g-molu, op. 27

Imenovana nova direktorica družbe ...
Dodano:

Nadzorni svet družbe Farmadent je na včerajšnji seji imenoval dr. Jernejo Kastelic za direktorico družbe Farmadent.

Kandidatka je bila na mesto direktorice za polni mandat (obdobje štirih let) izbrana zaradi številnih vodstvenih in strokovnih izkušenj, z delom bo nastopila 01. aprila 2024.

Družba Farmadent cel čas, tudi v tem procesu imenovanja novega vodstva, še naprej posluje nemoteno, s stabilnim poslovanjem. V prehodnem obdobju je družba obdržala in vzpostavila stabilne in dobre odnose z obstoječimi poslovnimi partnerji. Ob tem je družba še poglobila sodelovanje z Mariborskimi Lekarnami, največjim kupcem, ki ga oskrbuje družba Farmadent.

Ivo Boscarol in Jerneja Kastelic

Pripravljen je tudi predlog Poslovnega načrta za leto 2024, ki ga bo novo vodstvo dopolnilo z načrti za dolgoročno uspešno poslovanje družbe.

FOTO in VIDEO: Anže Logar v Maribo...
Dodano:

Poslanec SDS Anže Logar verjame, da njegovo parlamentarno delo ne bo okrnjeno, potem ko je poslanska skupina zoper njega in njegova kolega Evo Irgl in Dejana Kaloha sprejela nekaj ukrepov, ker niso podpisali izjave o zvestobi stranki do konca mandata. Kot poslanec lahko sodelujem na vseh sejah odborov in to nameravam početi tudi naprej, je dejal.

Logar je ob robu okrogle mize društva Platforma sodelovanja z naslovom Pogled v prihodnost: znanost za razvoj Slovenije na vprašanje glede selitve v zadnjo klop dejal, da do tega zaenkrat še ni prišlo, sicer pa je sedežni red zanj nepomemben, pomembno je le tisto, kar predstavljaš in poveš pri zastopanju svojih stališč.

Odnos stranke ga za zdaj ne moti, saj pravi, da je to pravica, ki jo ima vodstvo poslanske skupine, zato v tem ne vidi, da bi kakorkoli ovirali njegovo delo poslanca in tudi ne namerava spremeniti načina svojega delovanja.

Glede morebitne prihodnje preobrazbe platforme v politično stranko tudi tokrat ni povedal nič novega. Dejal je, da bo verjetno številne ukrepe, ki jih bodo predlagali v njenem sklopu, zastopal tudi v državnem zboru, s tem pa bom po svojih najboljših močeh prispeval k temu, da v slovenskem političnem prostoru nekoliko “opilijo robove in ga pripeljejo v bolj zmerne vode”.

Po besedah članice društva Romane Jordan je rdeča nit njihovega gibanja, da so odprti za povezovanje ter usmerjeni v prihodnost. Po državi želijo razpravljati z ljudmi o tem, česa bi se bilo treba lotiti, da bomo čez desetletje konkurenčna družba v vrhu Evropske unije.

Na vprašanje, zakaj vztrajajo pri društvu, saj bi kot politična stranka lahko prispevali več, je Jordan dejala, da so se za takšno obliko delovanja odločili, ker želijo delovati povezovalno in brez enostranske politične konotacije.

Jernej Pikalo je dodal, da je Platforma sodelovanja namenjena temu, da ljudje, ki različno mislijo in imajo različne politične poglede na stvari, pridejo skupaj, se pogovarjajo in iščejo rešitve. “Ni dovolj, da vsak trobi v svoj rog in v okviru svoje skupine, pač pa da smo širši in da skušamo stvari videti drugače,” je dejal Pikalo, nekoč sicer minister iz vrst SD, ki notranjih zapletov v stranki SDS ni želel komentirati.

Javna tribuna je sicer po Logarjevih besedah predvsem v funkciji odpiranja pomembnih tem na nacionalni ravni, saj vsaka od njih pomeni podlago za razvijanje programskih izhodišč, ki so jih napovedali ob ustanovitvi.

V zvezi s tematiko tokratne okrogle mize je dejal, da je Slovenija na nekaterih področjih znanosti visoko razvita, saj razpolaga z zelo izobraženim kadrom, a se včasih zdi, da tega ne znamo ustrezno umestiti v nek razvojni model.
VIR: STA

V Vuzenici zaradi slabega vremena p...
Dodano:

Pozdravljeni, pomlad je tu in čeprav v Vuzenici niso imeli zimskega spanja, je pred njimi spet en kup prireditev. Čistilno akcijo smo zaradi slabega vremena prestavili na soboto, 23. 3.

Tisti dan ob 10.00 bo potekala tudi zasaditev medovitih dreves v sodelovanju z Rotary klubom, OŠ Vuzenica in Občino Vuzenica. Rotary klub organizira tradicionalno zasaditev medovitih dreves (javor, lipa, češnja, kostanj) Drevesa bomo posadili v okolici vrtca in OŠ Vuzenica in v športnem parku ter pri cerkvici Device Maruje na kamnu, kjer je lani bil hud vetrolom. Na dogodek smo povabili tudi člane Čebelarskega društva Muta – Vuzenica.

OŠ Vuzenica pripravlja prireditev ob začetku pomladi namenjeno vsem generacijam – otroci bodo predstavili svoje številne talente in s tem proslavili začetek pomladi in mesec marec …

Mestna občina Maribor s prvim apri...
Dodano:

Mestna občina Maribor s 1. aprilom 2024 širi območja belih con. Območja bomo razširili na Linhartovo ulico, zahodni del Lavričeve ulice, ob glavni vhod v Pristan in na Valvasorjevo ulico (med Raičevo ulico in Gorkega ulico).

Na Valvasorjevi ulici bo cena parkiranja 0,60 evra na uro, pred glavnih vhodom v Pristan bo cena en evro na uro, na Linhartovi ulici bo cena 0,60 evra na uro in na Lavričevi ulici bo cena en evro na uro.

Stanovalcem na lokacijah širitve bele cone z MO Maribor svetujejo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje. Vloga (in dodatne informacije) za izdajo so na voljo na povezavi TUKAJ.

Spremembe se izvajajo predvsem zaradi trajnostnega upravljanja mirujočega prometa in boljših pogojev za stanovalce v centru mesta, pojasnjujejo na MO Maribor in dodajajo, da bodo na lokacijah na voljo tudi novi parkomati, uporabnike pa pozivajo, da zaradi lažje in enostavnejše uporabe uporabljajo mobilno aplikacijo za plačevanje parkiranja EasyPark.

V Vuzenici bo na koncertu ob materi...
Dodano:

Eva Boto se s svojim koncertom ob materinskem dnevu vrača na rodno Koroško, tokrat prvič v Vuzenico.

Najmlajša slovenska predstavnica na Evroviziji, zmagovalka Slovenske popevke in oddaje Znan obraz ima svoj glas bo nastopila v telovadnici OŠ Vuzenica v soboto, 23. marca, ob 19. uri.

Eva Boto pa ne bo nastopila sama, zraven bo imela ekipo, pri pesmi ‘Kjer najbolj gori’ tudi goste.  Zapeli bodo zborček glasbenega centra BaLu in učenke Glasbene šole Radlje ob Dravi

  1. Strani:
  3. 1
  4. ...
  5. 25
  6. 26
  7. 27
  8. 28
  9. 29
  10. 30
  11. 31
  12. ...
  13. 688