Velikonočni prazniki so pred vrati. Znova bomo lahko ustvarjali, barvali pirhe, risali velikonočne zajčke, iskali zaklad, se preizkusili v raznih velikonočnih igrah ter se sladkali ob mizi, ki se bo šibila pod težo prazničnih dobrot. Da bodo letošnji prazniki ostali v posebej lepem spominu, bodo na nakupovalni destinaciji Europark Maribor od ponedeljka, 18. marca, do sobote, 30. marca, na osrednji prireditveni prostor postavili velikanski velikonočni pirh, izdelan iz trajnostnih materialov. Z ogledom kar tri metre visoke pisanice bodo obiskovalci Europarka lahko izvedeli več o trajnostnem načinu življenja.

Oglejte si največji pirh v Europarku

Namen postavitve tega posebnega pirha je opozarjanje na pomen trajnosti, na katero ne smemo pozabiti niti v času praznikov. Vsaka stran pirha bo namreč sporočala pomembno zgodbo velikonočnega zajčka, ki tako kot Europark pazi na okolje in sledi trajnostnim načelom. V okolici njegove hiške pa ne bo vse tako rožnato, zato bo zajček v svojih pisankah skril nasvete, kako lahko še bolje skrbimo za okolje, v katerem bivamo. Ogled pisanice v Europarku je odlična priložnost za spoznavanje tradicije, obrti in umetniških pristopov, ki so povezani z velikonočnimi prazniki in ponovno uporabo materialov. V času praznikov, ko proizvedemo še več odpadne embalaže kot običajno, je toliko bolj pomembno, da jo ustrezno recikliramo in ponovno uporabimo, kar je mogoče. To bo prav poseben pirh, pri katerem si bodo obiskovalci med nakupovanjem lahko tudi malce oddahnili, se sprostili na klopi pred njim ter ustvarili kakšen lep foto spomin.

Velikonočne delavnice z Artom in Europarkov velikonočni sejem

Na največji nakupovalni destinaciji severovzhodne Slovenije v naslednjih tednih pripravljajo pestro dogajanje, povezano s praznovanjem velike noči. V petek, 22. marca, in soboto, 23. marca, bodo obiskovalci lahko dali duška svoji ustvarjalni energiji na velikonočnih delavnicah z Artom, med 28. in 30. marcem pa bodo lahko obiskali Europarkov velikonočni sejem. Na stojnicah bodo obiskovalci našli številne dobrote, od pirhov do potic, pa tudi ročno izdelane okraske za dom.

Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

Zaposleni na 54 od 58 upravnih enot bodo danes stavkali. Stavko nameravajo nadaljevati vsako sredo do izpolnitve zahtev. Z vladno stranjo so se njihovi predstavniki sestali v torek, a za zdaj dogovora še ni. Pogajanja naj bi nadaljevali v kratkem. V času stavke bodo zaposleni opravljali nujne naloge, zaprti bodo krajevni uradi.

Vladna pogajalska skupina je predstavnikom sindikatov upravnih enot pred dnevi posredovala predlog za rešitev stavkovnih zahtev, ki pa za sindikate ni bil sprejemljiv. Ministrstvu so posredovali svoj predlog in vanj med drugim, kot so pojasnili, vključili tudi dodatek, ki bi zaposlenih omogočil “lažje premoščanje časa do zaključka pogajanj”.

V torek popoldne so se sestali na pogajanjih. Kot je za STA pojasnil predsednik konference sindikata upravnih enot in predsednik sindikata ljubljanske upravne enote na Tobačni Dragan Stanković, pa pogovori zaenkrat še niso tako daleč, da bi stavko lahko odpovedali. V skladu z dogovorom zdaj čakajo izračune vladne strani.

Kaj bo možno urediti in kaj ne?

Zaposleni na upravnih enotah bodo v času stavke izvajali nujne naloge, ki jih določijo načelniki upravnih enot. Med temi so po Stankovićevih navedbah vročitev dovoljenj za prebivanje tujcem, ki so vozniki v mednarodnem prometu, in novorojencem, prav tako je med temi nalogami izdajanje vozniških dovoljenj, osebnih izkaznic in potnih listin v primerih nujne službene poti v tujino, nujnega zdravljenja in smrti sorodnikov v tujini. Opravljali bodo tudi vpise smrti v matični register, postopke glede hrambe orožja in v zvezi s prireditvami. Omogočeno bo potrjevanje podpore kandidatnim listam pred evropskimi volitvami.

Zaposleni na upravnih enotah so sicer stavkali tudi konec januarja, ko je od ponedeljka do srede potekala stavka vsaj en dan na 41 od 58 upravnih enot. Še pred tem so sredi lanskega novembra enodnevno stavko izvedli na sedmih upravnih enotah.

Med njihovimi zahtevami sta povišanje plače vsem zaposlenim na upravni enoti za sedem plačnih razredov in izenačitev nazivov zaposlenih na upravnih enotah z nazivi na ministrstvih. Prav tako zahtevajo takojšnjo ureditev dodatka za blagajniško poslovanje.
VIR: STA

Gasilska brigada Maribor je sporočila, da so danes testirali novo električno vozilo RT (Revolutionary Technology) od podjetja Rosenbauer Group.

Z njim so se odpravili tudi do centra mesta.

Zgradba v Vošnjakovi ulici, kjer domujejo policisti je praznovala Abrahama.

Pisalo se je leto 1972. Leto, ki je bilo z varnostnega vidika zelo zahtevno. In v takšnih okoliščinah se je pričela gradnja Postaje milice Maribor. Moramo se strinjati, da je takratna Občina Maribor našla dobro lokacijo – na vogalu Vošnjakove in Sodne ulice. In to v družbi sodne palače in Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij. No, na eni strani je bil Hotel Turist (danes Piramida), kar z vidika takratnih miličnikov tudi ni bilo slabo.

Investitor je bila skupščina občine Maribor, del investicijskih sredstev pa je prispeval tudi Republiški sekretariat za notranje zadeve. In tako so v letu 1972 postavili temeljni kamen in gradnja se je pričela. Projektant in izvajalec del je bilo mariborsko podjetje Konstruktor. Stavbo, od temeljev do strehe, je zgradilo v času petnajstih mesecev. Zato bi lahko rekli, da je bila postaja milice postavljena pod streho v rekordnem času, a kaj, ko sploh ni imela strehe. Pravzaprav ima ravno streho, kot si jo je zamislil projektant.

Stavbi so življenje vdahnili miličniki 

Nastajali so zidovi brez duše, a so prostori objekta vse bolj kazali podobo svoje namembnosti. Življenje so stavbi vdahnili šele miličniki in vsi ostali zaposleni, ki so se vselili. Usodo objekta so tako pisale številne generacije, ki so in še ustvarjajo v njej in jo uporabljajo za svoje vsebine dela. In šele zatem je hiša postala prepoznavna kot »dom miličnikov, danes policistov«.

In prišlo je leto 1973, ko so se v novogradnjo, iz Gosposvetske ceste, vselili miličniki Oddelka milice Center, iz Cankarjeve ulice pa miličniki Postaje milice Maribor. Na tak način so golim stenah vdahnili življenje. Miličniško življenje. Tako simbolno, na največji državni praznik – države Jugoslavije – dan republike, ki smo ga praznovali, kar dva dni, je bila slovesna otvoritev te takrat še mladenke in lepotice sredi mesta. 29. novembra so se miličniki postrojili, na še toplem asfaltu, ki so ga položili istega dne, le nekaj ur prej. In čeprav je bil tedaj že pozno jesenski čas in so miličniki nosili plašče (šinjele), jih je v noge oziroma podplate kar prijetno grelo.

Nova stavba prinesla tudi številne reorganizacije milice v Mariboru

Tako je nova zgradba PM postala »drugi dom« številnim generacijam; miličnikov (policistov), administrativnim sodelavkam, snažilkam in še komu. In prav letos praznujemo 50-obletnico, od kar so v mesecu februarju 1974. leta v to zgradbo vstopile prve tri miličnice (Ljudmila Trstenjak, Marija Fišer in Nada Mlakar). Prišle so v pustnem času, tako da zunanja javnost, ki jih je videla – ni vedela – ali gre za našemljene like ali za resnične miličnice? V naslednjih desetletjih se je izkazalo, da so v tem, včasih povsem moškem poklicu, postale povsem enakopravne.

Po slovesnosti se je pričelo delo, saj nova zgradba ni zagotavljala takratnim miličnikom le odličnih delovnih pogojev, temveč je s seboj prinesla tudi številne reorganizacije milice v Mariboru, ki so se dogajale v naslednjih letih in desetletjih.

Šestega marca 2024 je v spominski sobi Franca Šosterja na Policijski postaji Maribor I, v Vošnjakovi ulici 1, potekala slovesnosti ob 50. obletnici otvoritve zgradbe. Pol stoletja je vsekakor jubilej, ki si zasluži pozornost in slovesnost. Da se skupaj spomnimo in da ne pozabimo! Na slovesnosti so se zbrali tisti, ki so del svojega življenja, del aktivne delovne dobe, preživeli v teh prostorih kot komandirji oziroma načelniki postaje. Gospod Bračko Bračko, ki je bil pred 50. leti načelnik UJV Maribor je zaslužen za to, da je do gradnje postaje milice Maribor v letu 1972/73 sploh prišlo, se je iz zdravstvenih razlogov opravičil.

Prisotni nekdanji komandirji in načelniki so bili del generacije slovenske milice oz. policije, ki je v različnih časovnih obdobjih, spremenljivih družbenih pogojih ter zahtevnih varnostnih razmerah, sooblikovala novo, sodobno policijsko organizacijo, kot je poznamo danes.

Številni zgodovinski dogodki 

Obdobje 50. let PP Maribor so zaznamovali številni zgodovinski dogodki. Organizacija in kadrovska zasedenost enote se je v teh desetletjih spreminjala in prilagajala varnostnim razmeram. Vozni park ter ostala tehnična oprema se je prav tako posodabljala ter sledila tehničnemu razvoju.

Eno pa je zagotovo ostalo od tedaj do danes, in to je poslanstvo miličnikov oziroma danes policistov, ki je v zagotavljanju varnosti Mariborčankam in Mariborčanov, pa seveda tudi širše vsem, ki se nahajajo na območju delovanja enote. Dobrina, kot je varnost seveda ni nekaj samo po sebi umevnega, temveč morajo policisti danes in so morali v preteklosti delati profesionalno, strokovno in zakonito. Delo je zahtevno, nevarno, a tudi lepo.

Kot vemo vsaka Abrahamka praviloma posega po pudru in šminki. In po 50. letih smo v pričakovanju, da bo lastnik stavbe – Mestna občina Maribor – sproti skrbela za njeno obnovo in olepšavo. In to predvsem, zaradi ljudi (policistov), ki v njej opravljajo svoje temeljno poslanstvo.

Zbrani na slovesnosti so izrazili željo, da bi bili policisti bolj cenjeni in spoštovani, saj ne da bi jih ljudje imeli radi, da pa bi jih bolj spoštovali pa si vsekakor zaslužijo.

Sedanji generaciji policistov in njihovim vodstvom, ki danes, v tem času, in v teh družbenih razmerah, skrbijo za varnost vseh nas, vseh Mariborčank in Mariborčanov, pa so zaželeli čim nanj dela in hkrati zagotavljanje čim višje stopnje varnosti.
Zapisal: Mirko Ploj, upokojeni policist

“Prišel je čas, da Evropa razmisli in se odloči o svoji institucionalni konsolidaciji, da postane avtonomen in vpliven mednarodni akter,” je nagovor na 12. mednarodni znanstveni konferenci Za človeka gre 2024 pričel nekdanji predsednik Slovenije Borut Pahor.

V nadaljevanju se je osredotočil na bližajočo se obletnico polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji ter izpostavil pomen evropske ideje v osamosvojitvenem gibanju Slovenije in pomen demokracije ter evropske integracije za identiteto države.

“Evropske volitve, ki jih pričakujemo kmalu so zagotovo ene najpomembnejših v zadnjih 20 letih. Predvsem zaradi geopolitičnih napetosti, kot sta konflikt v Ukrajini in nestabilnost na Bližnjem vzhodu. Zato je udeležba državljanov pri glasovanju, ki bodo odločali o prihodnosti Evrope sredi teh svetovnih izzivov še toliko pomembnejša.”

Pahor se zavzema za večjo integracijo znotraj EU, saj lahko celina le tako učinkovito obravnava zapletena geopolitična vprašanja le z bolj kohezivno Evropsko unijo. Glede obrambe in varnosti pa podpira zamisel o bolj povezani evropski obrambni politiki v okviru Nata pei čemer je omenil odločitev Švedske, da se po 200 letih pridruži Natu.

Za prihodnost Evrope je potrebna politična volja za nadaljevanje institucionalnih reform in morebitni sklic nove konvencije za razpravo o prihodnosti EU. “Sam gledam optimistično na prihajajoče izzive in vse pozivam k enotnosti in skrbi za ohranitev miru, varnosti in demokratičnih vrednot v Evropi,” je zaključil.