V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Triletni projekt Transport, ki ga vodi Lutkovno gledališče Ljubljana in v katerem sodelujejo Lutkovno gledališče Maribor ter lutkovna gledališča iz Estonije (Eesti Noorsooteater), Litve (Klaipėdos Lėlių Teatras), Poljske (Białostocki Teatr Lalek) in Češke (Divadlo Alfa Plzeň), je na nedavnem razpisu Ustvarjalne Evrope za projekte sodelovanja prejel finančno podporo v višini milijona evrov.
Šest producentov bo do prihodnjega septembra ustvarilo šest manjših samostojnih predstav v režiji Tina Grabnarja
Vse predstave bodo raziskovale, kako transportna sredstva krojijo tempo našega življenja in kakšen odtis puščajo na okolju. Obravnavali bodo različne aspekte globalne prepletenosti sveta, v katerem ne moremo več živeti izolirani drug od drugega. Posamične samostojne predstave se bodo med seboj stikale in povezovale na več nivojih, tako strukturno kot vsebinsko. Zaporedni ogled različnih predstav tega projekta bo tako ustvaril novo dramaturško celoto.
Gre torej za gledališko serijo oz. lutkovni omnibus, zato je poudarek drugega dela evropskega projekta usmerjen v gostovanja na različnih evropskih festivalih, kjer se bo hkrati predstavilo več predstav projekta Transport.
Projekt Transport ni zavezan trajnostnim načelom zgolj vsebinsko, temveč tudi produkcijsko
Partnerji pripravljajo majhne in mobilne predstave – eno od pomembnejših vprašanj, ki jih odpira projekt, se nanaša na prihodnost gledaliških gostovanj. Izdelava scenografij in lutk se je pričela maja v Lutkovnem gledališču Maribor, kjer so v delavnicah gledališča sodelovali in izmenjali znanje mojstri različnih profilov iz partnerskih gledališč. V Lutkovnem gledališču Maribor bo 19. septembra letos prva premiera v okviru projekta, z naslovom Transport: Tovor. Predstavo si bo mogoče ogledati tudi konec septembra v Ljubljani v okviru festivala Lutke 2024. Celoten omnibus bo slovenska publika lahko prvič videla oktobra 2025 v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, kjer ga bo predstavila partnerska organizacija CTA Gorizia na festivalu Alpe Adria Puppet Festival.
V podjetju Šport Maribor iz Skupine JHBM so v letošnjem letu pripravili prav poseben zaključek kopalne sezone na Mariborskem otoku. Od poletja se bodo namreč poslovili s programskim sklopom, ki so ga poimenovali »Filmsko doživetje na Otoku«.
V sodelovanju z Društvom za razvoj filmske kulture Maribor in Lutkovnim gledališčem Maribor bodo v petek, 30. in soboto, 31. avgusta, organizirali ogled dveh filmov na prostem, na idilični lokaciji na reki Dravi, proč od mestnega vrveža.
V petek, 30. avgusta, si boste lahko ogledali slovenski film GEPACK; v vročih poletnih dneh se »odpičena« druščina prijateljev odpravi na festival na Hrvaško. A »zafrkantsko« vzdušje hitro prekine razkritje, ki povsem običajno dogodivščino obrne na glavo. Gre za celovečerni prvenec režiserja Žige Kukoviča, za mnoge znanega pod imenom Kuxale, najbolj priljubljenega slovenskega TikToker-ja.
V soboto, 31. avgusta, pa vas bodo popeljali na idilični otok Hvar, kjer junakinja filma POLETJE, KO SEM SE NAUČILA LETETI, preživlja poletne počitnice. Brez družbe, signala in interneta je Sofijino življenje na Hvaru »kar nekaj«. Vsakdanjo monotonost pa kmalu prekine zanimiva družba otoških mladostnikov.
Živahna komedija je primerna za starostno skupino od 9. leta dalje.
Obe projekciji filmov se bosta pričeli ob 20.15, ogled filmov je BREZPLAČEN. Število mest je omejeno na 150 in bodo na voljo do zapolnitve kapacitet.
Če ste torej zamudili vse razprodane premiere slovenskega filma GEPACK ali želite podoživeti spomine na vaše poletne počitnice, se nam prihodnji vikend pridružite na Otoku. Preživite prijeten večer na edinstveni lokaciji, v družbi prijateljev ali družine in skupaj pomahajmo poletju v slovo.
V soboto, 31. avgusta, Doživljajsko igrišče praznuje 14. rojstni dan.
“Kljub temu, da se trenutno spopadamo z velikimi izzivi in igrišče obratuje s pomočjo dobre volje prostovoljcev, vseeno ne želimo izpustiti jubileja. Veseli smo vsakega leta, ki ga uspemo (vsaj deloma) posvetiti otrokom in deliti naše poslanstvo,” so sporočili organizatorji.
“S pomočjo različnih društev in prijaznih ustvarjalcev, ki so se odpovedali honorarju, smo pripravili zabavni program in verjamemo, da bo praznovanje lepo. Lepo vabljeni, da se nam pridružite in z nami praznujete, saj smo tudi z vašo pomočjo lahko izpeljali letošnje aktivnosti,” so sporočili.
Nadzorni svet Nigrada je objavil nov razpis za direktorja tega mariborskega javnega podjetja. Kot izhaja iz objave v današnji izdaji časnika Večer, prijave kandidatov zbirajo do 20. septembra.
Na razpis, ki so ga objavili julija, je prispelo šest prijav. Čeprav so vsi kandidati izpolnjevali razpisne pogoje, nadzorniki na zadnji seji prejšnji teden niso izbrali nobenega od njih.
Nigrad tako začasno še naprej vodi direktor Javnega holdinga Maribor Andrej Rihter.
V Nigradu iščejo direktorja družbe za štiriletni mandat, potem ko jih je lani imenovani Tomaž Kavnik obvestil, da s 1. avgustom odhaja iz podjetja “zaradi novih kariernih priložnosti in ciljev”.
Pred Nigradom je sicer po nedavnem poročanju Večera prelomno obdobje, saj naj bi bila v načrtu njegova združitev z Mariborskim vodovodom, s čimer bi ena sama družba obvladovala celoten tako imenovani vodni krog, torej zagotavljanje pitne vode, njeno odvajanje na centralno čistilno napravo v Dogošah, čiščenje odpadne vode ter pozneje tudi ravnanje z blatom, ki tam nastaja in za katerega je odgovorna Energetika Maribor.
Nigrad je pod Kavnikovim vodstvom posloval pozitivno in je bil lani s skoraj 700.000 evri dobička drugo najbolj dobičkonosno podjetje znotraj mariborskega javnega holdinga. Nadzorni svet družbe Nigrada se je na zadnji seji seznanil tudi s polletnim poslovanjem družbe. Dobiček je dosegel 210.000 evrov.
V nedeljo, 25. avgusta, je v sklopu Jezernikovih dni v Lovrencu na Pohorju potekal dogodek Dan za zdravje, ki je bil posvečen zdravju in druženju z zdravstvenimi delavci. Dogodek je bil namenjen ozaveščanju o pomembnih zdravstvenih temah ter krepitvi vezi med zdravstvenimi delavci in lokalno skupnostjo.
Dogajanje se je začelo s strokovnimi predavanji, ki sta jih vodila izkušena zdravnika. Metka Fišer Zobovič, dr. med., specialistka, je najprej spregovorila o visokem krvnem tlaku, nato pa še o kroničnih boleznih pljuč. Sledilo je predavanje dr. Boštjana Mlakarja, dr. med., specialista, ki je poslušalcem predstavil temo analnega zdravja in poudaril pomen samopregledovanja, tudi na področju analnega zdravja.
Po predavanjih je na prireditvenem prostoru sledilo sproščeno druženje z zdravstvenimi delavci, obogateno s pogostitvijo. Udeleženci so imeli priložnost za neposredne pogovore z zdravniki, kjer so lahko postavili vprašanja, delili svoja mnenja ter hkrati pridobili kakšne nasvete.
Nato so se udeleženci preselili v prenovljen zdravstveni dom v Lovrencu na Pohorju, kjer so si skupaj ogledali nove pridobitve in izboljšave, ki bodo še dodatno pripomogle k boljšemu zdravstvenemu varstvu v občini.
Dogodek je bil zaključen ob 18.30 s svečano sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Lovrenca, namenjeno molitvi za žive in pokojne zdravstvene delavce in vse župljane ter za dušno in telesno zdravje. Organizator dr. Boštjan Mlakar je tovrstni sklep dogodka obrazložil: “da se s tem zdravje pokaže kot nekaj celostnega, kar torej vključuje tudi duhovno zdravje.”
Organizator dogodka, dr. Boštjan Mlakar je še pojasnil, da je med drugim razlog za organizacijo dogodka tudi to, da se postopoma zopet povrne potrebno zaupanje v zdravnike in zdravstvene delavce. “Zaupanje je namreč pogoj za uspešno zdravljenje. Zdravniki smo si ta poklic izbrali, ker imamo v sebi željo, da pomagamo sočloveku. Zato si želim, da bi ta dogodek postal tradicionalen, saj v naši družbi potrebujemo sodelovanje, ker bomo le kot skupnost zmogli premagati izzive današnjega časa.”
Dan za zdravje v Lovrencu je bil tako dogodek, ki je uspešno povezal stroko in skupnost ter poudaril pomen zdravja kot temelja kakovostnega življenja.
V sklopu pestrega dogajanja Jezernikovih dni v Lovrencu na Pohorju so od 23. do 25. avgusta potekali štirje različni športni turnirji za Jezernikove pokale. Jezernikov pokal v steznem kegljanju
Turnir je potekal v petek in soboto, 23. in 24. avgusta, na kegljišču Urbanc. Udeležilo se ga je več kot deset ekip, ki so se v borbeni igri merile kar dva dni. Prav na tem kegljišču tekmujejo že vsaj petdeset let. Nekateri udeleženci so tu kegljali že kot osnovnošolci, ko je bilo kegljišče ravno na novo postavljeno. Poleg tega ima kegljišče Urbanc že več kot stoletno tradicijo.
Jezernikov turnir v odbojki
Turnir v odbojki je potekal v soboto, 24. avgusta, v VŠD pri osnovni šoli. Udeležilo se ga je deset mešanih ekip. V vsaki ekipi sta morali biti vsaj dve ženski predstavnici in dva osnovnošolca. Skupaj se je v odbojki pomerilo več kot šestdeset igralcev, ki so odigrali kar šestindvajset tekem.
Jezernikov turnir v dvoranskem nogometu
Turnir v dvoranskem nogometu je potekal v nedeljo, 25. avgusta, v VŠD pri osnovni šoli. Sedem ekip, vsaka sestavljena iz treh igralcev, se je pomerilo v skoraj dvajsetih tekmah. Organizator Rožle Kranjc je povedal, da v Klubu malega nogometa niso pozabili niti na najmlajše, saj so za njih pripravili poseben turnir v streljanju na gol z razdalje in najboljšim podelili bogate nagrade.
Jezernikov turnir v ruskem kegljanju
V idiličnem okolju ob Radoljni, na gasilskem poligonu, je v nedeljo, 25. avgusta, dopoldne potekal turnir v ruskem kegljanju. Vsa prva tri mesta so si priborile gostujoče ekipe. Podelili so tudi nagrado za podrtih vseh devet kegljev naenkrat.
V Domu Danice Vogrinec iščejo srčne in empatične posameznike, ki imajo veselje do dela s starostniki in bi želeli svoj prosti čas nameniti druženju s stanovalci Doma ali uporabniki medgeneracijskega centra DANica Rače-Fram.
Prostovoljstvo poteka v obliki individualnih druženj in kot pomoč pri izvedbi ter organizaciji skupinskih aktivnosti.
Kot prostovoljcu vam povrnejo potne stroške in ponudijo malico.
Pridružite se lahko na naslednjih lokacijah:
Delovna enota Tabor: Veselova ulica 3, 2000 Maribor
Kontaktna oseba: Danuška Breznik, T: 02/480-6114
Vse delovne enote na Pobrežju: Čufarjeva cesta 9, 2000 Maribor
Kontaktna oseba: Danuška Breznik, T: 02/480-6114
MGC DANica Rače-Fram: Nova ulica 3, 2327 Rače
Kontaktna oseba: Melita Šmid, T: 031/786-167
Veselijo se vašega odziva in upajo, da se jim boste pridružili pri ustvarjanju prijetnega okolja za njihove stanovalce in uporabnike medgeneracijskega centra DANica Rače-Fram.
V okviru Jezernikovih dni v Lovrencu na Pohorju, je v nedeljo, 25. avgusta, potekalo tudi tekmovanje v kuhanju golaža.
Letošnji organizatorji so dogodek pripravili na lokaciji nekdanjega Penziona Juli. Udeleženci so prejeli tri kilograme govedine in prav toliko čebule.
S pripravo in kuhanjem so pričeli že ob 9. uri zjutraj, strokovno ocenjevanje pa je potekalo ob 14. uri. Letos se je
golažijade udeležilo kar enajst različnih skupin. V času kuhanja je vladalo pravo kulinarično vzdušje, obenem pa ni manjkalo trenutkov za druženje med posameznimi skupinami.
Organizator, Samo Gušter, je povedal: “Zelo smo veseli tako številčne udeležbe! V času naših Jezernikovih dni, golaža ne sme manjkati! Med udeleženci in obiskovalci je čutiti
nostalgijo, ki jo imamo Lovrenčani do tega kraja, kjer je nekoč deloval t. i. Penzion Juli. Lepo Je videti, kako je ta prostor za letošnjo golažijado oživel.”
Strokovno komisijo, ki je svojo nalogo vzela zelo resno, so sestavljali domačini, izkušeni na področju gastronomije: starešina Lovske družine Puščava – Tomaž Golob, predsednica Društva kmetic Lovrenc na Pohorju – Slavica Kajzer in mladi kuhar, ki se je izobraževal v Hiši Jezeršek – Maksimiljan Urbanc.
Komisija je po ocenjevanju presenečeno ugotovila, da so si
bili pri ocenah enotni mnogo bolj, kot so pričakovali. Ocenjevanje je sicer potekalo tako, da nihče od komisije o posameznem krožniku ni imel nobenih drugih podatkov kot le številko
vzorca golaža.
Maksimiljan Urbanc je povedal: “Naša komisija je iskala ravnotežje med pravo teksturo golaža, začinjenostjo, okusom in pripravljenostjo mesa. Najboljši trije golaži so vse to imeli
res odlično uravnoteženo. Hkrati pa smo bili presenečeni, da smo za ocenjevanje vseh enajst vzorcev porabili skoraj eno uro.”
Po koncu ocenjevanja je sledila uradna razglasitev in podelitev pokalov. Vse pripravljene golaže so nato razdelili med obiskovalce, ki so se ob živi glasbi zadržali v prijetnem druženju.
V okviru Jezernikovih dni je v soboto, 24. avgusta, v Lovrencu na Pohorju potekala že osma Harmonikarjada.
Dogodek, ki ga je organiziralo Kulturno umetniško društvo Marzla vada, je pod šotorom pri Prireditvenem centru zbral harmonikarje vseh vrst in ljubitelje diatonične harmonike.
Organizator Jože Čučko je pojasnil, kako se je pred leti iz Muzikarjade razvila še Harmonikarjada. Muzikarjado so namreč nadebudni mladi radi obiskovali kar s frajtonarico. Tako so se leta 2015 v KUD Marzla vada odločili, da poleg večera Muzikarjade organizirajo še dogodek, posvečen izključno harmoniki.
Na dogodku so nastopili številni harmonikarji različnih generacij, vrhunec pa je bil koncert Anžeta Krevha z ansamblom.
Krevh je dobitnik številnih mednarodnih priznanj, leta 2019 je zmagal na Svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko, lani pa je postavil Guinnessov rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko.
Zaradi nogometne tekme med NK Maribor in NK Olimpijo na stadionu Ljudski vrt v Mariboru bo danes, 25. 8. 2024, od 6. do 23. ure popolnoma zaprta Mladinska ulica med Strossmayerjevo in Kajuhovo ulico.
V času zapore bo mestni avtobus linije št. 7. Kamnica-Rošpoh v okolici Ljudskega vrta vozil po spremenjeni trasi; obvoz bo speljan od Krekove ulice po Strossmayerjevi ulici, Gosposvetski in Vrbanski cesti, kjer se bo vrnil na ustaljeno traso.
Med zaprtjem dela Mladinske ulice ne bo v uporabi avtobusno postajališče Stadion – Ljudski vrt.
V objemu Štajerske sivke v Poletnem pogovoru na BK TV smo tokrat gostili Ranka Šmigoca. Direktorja kar treh mariborskih javni podjetij – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor.
Gospod Šmigoc, prijel se vas je vzdevek super direktor. Vem, da ga ne sicer ne marate, pa vendar …
Pravzaprav se me je v tem času prijelo veliko vzdevkov, od multipraktika do super direktorja, do trojnega direktorja. Ampak na koncu koncev sem samo Ranko in sem človek.
Ste direktor kar treh javnih podjetij v Mariboru – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor. Pa glede na to, da smo sredi poletja, dajva se tega zadnjega najprej dotakniti. Šport Maribor. Glede na to, da smo sredi vročega avgusta, je verjetno Mariborski otok, ki spada pod vaše okrilje, ta hip poln. Vreme gre Otoku letos res na roko, verjetno ste tega veseli, in prinaša na Otok veliko obiskovalcev in veselja.
Res je letošnje poletje izjemno naklonjeno kopalni sezoni, tako da beležimo rekorden obisk. In v primerjavi z lanskim letom bodo te številke precej poskočile, kar je seveda dobro. Najbolj pomembno pa je, da se naši uporabniki oz. kopalci in obiskovalci dobro počutijo. In sodeč po tem, kar se je do zdaj dogajalo, na nek način odpravljamo malenkostne slabosti, ki pa se pojavljajo tako ali drugače pri tako velikem in starem objektu. Sledimo cilju – torej zadovoljstvu vseh uporabnikov.
Kaj vse ponujate? Se mi zdi, da nekako uporabniška izkušnja, celostna na Otoku – se trudite, da se izboljša. Recimo olimpijske igre so bila na ogled na Otoku, za otroke so delavnice … Torej ne samo infrastrukturno gledano, želite napredek tudi pri družabnem življenju na Otoku?
Res je. V pričetku mojega mandata, ko smo začeli leta 2023 z zgodbo na Mariborskem otoku, smo se naprej pogovarjali, kaj lahko naredimo pri tem, lahko rečem, kultnem objektu, ki je star resnično že skoraj 100 let. Vemo, da imamo omejena sredstva. Tudi Mestna občina Maribor s svojim vlaganjem naredi maksimalno kar lahko. Ampak zdelo se mi je, da manjka veliko vsebin. In prav z vsebinami, z ekipo, ki jo moram pri tem pohvaliti, na Športu Maribor smo v lanskem letu začeli z nadgradnjo vsebin in naredili res program, ki se je po mnenju uporabnikov, obiskovalcev, izkazal kot dober, za vse generacije. Smo imeli od vadbe, torej pilatesa, aerobike v vodi, do plesne šole, modne revije, lutkovnih predstav, kreativnih delavnic. Prav tako otroški kino. Skratka veliko se je dogajalo. V letošnjem letu smo še dodali nekaj, predvsem se veselimo konec avgusta, ko bomo imeli kino pod zvezdami, tudi to želimo realizirati. Trudimo se, da bi to skupaj z ustreznimi odločevalci dosegli soglasje, da bi lahko naredili celo na Otoku, na zeleni ploščadi, če ne bo šlo, pa bo na parkirišču. Prav tako smo dodali nekaj dodatnih delavnic kreativnosti, skratka res za vsakega nekaj.
Zdaj pa se dotakneva še infrastrukturnega dela. Vemo, Otok je dočakal lepšo preobleko v preteklih letih, že to je velik napredek, pa vendar, kot ste omenili, res je objekt že star oziroma celotno območje. Ampak verjetno so to zelo visoki vložki?
Zagotovo. Eno je, da gre za omejitve, ki jih v bistvu tudi okolica daje, gre za omejitve, ki so vezane na naravovarstvene pogoje. Na drugi strani pa sam objekt, infrastruktura kot taka, ki ima svojo častitljivo starost. Ampak, da ne bi govorili o tem, da se ne da – smo v fazi razmišljanja. In tudi Mestna občina Maribor podpira naše predloge in tudi skupaj razvija z nami možnosti, da bi naredili kakšne dodatne posodobitve objekta. Predvsem si želimo, da bi govorili o energetski učinkovitosti, ogrevanju vode v kombinaciji sončne energije ali morda odvečne toplote, ki jo proizvajajo Dravske elektrarne v neposredni bližini, skratka kar nekaj projektov je odprtih v tej smeri, da bi dobila kopalna sezona večjo dimenzijo. Po drugi strani pa seveda, da bi lahko v objekt še usposobili za dodatne vsebine, ker površinsko gledano ima še določene rezerve, ampak v takšnem stanju kot je, ni mogoče v tem trenutku načrtovati vsega naenkrat.
Sicer pa tudi na drugih športnih objektih v Mariboru poleti ne počivate. Kar nekaj se dogaja, recimo osvetlitev urbanih odbojkarskih igrišč, novo podobo dobiva Športni park Tabor. Torej so to pomembne investicije za tisto piko na i uporabi teh športnih objektov?
Najbolj pomembno je, da izkoriščamo poletni čas, ko je malenkost zatišja na teh področjih. Letošnje letos sploh, ker so bile olimpijske igre, pred tem še evropsko nogometno prvenstvo. Da naredimo karseda, čim več infrastrukturnih posegov, ki jih moramo narediti na odprtem. To smo v letošnjem letu, kot ste že omenili, res naredili. Pravkar zaključujemo novo odbojkarsko igrišče z urbano razsvetljavo, z dodatnim pitnikom za vodo. Prav tako na Športnem parku Tabor vzpostavljamo novo ograjo, ki je lansko leto padla zaradi Ofema. Iz varnostnega vidika je bilo smiselno to storiti. To letošnje leto zamenjujemo. Zahvaljujoč Mestni občini Maribor, ki je prispevala sredstva za to, da se zadevo uredi. Prav tako imamo še kup takih in drugačnih posegov, ki jih moramo izpeljati.
Če se malce vrneva še na Otok, ker sem prej pozabila omeniti karto za otroka, to je ponovno letos. Kako ocenjujete? Se je še bolj prijel projekt? To je humanitarni projekt z Zvezo prijateljev mladine Maribor.
Res je. Hvala, da ste me na to spomnili. Kar se tiče te karte, je bila tako lani kot letos zelo dobro sprejeta. V tem trenutku se vrtijo enake številke. Pomembno pa je, da so ljudje to sprejeli kot eno socialno noto, ki so jo pripravljeni vložiti v zgodbo Zveze prijateljev mladine, ki na ta način omogoča socialno šibkejšim družinam, da se otroci lahko poveselijo na kopališču. Letos smo dodali tudi drsališče, kjer je možno vnaprej kupiti karto za drsanje. Ki je prav tako ena od komponent. In tudi ta se na nek način prijema. Ob koncu sezone bomo lažje poročali o številkah. V vsakem primeru pa smo veseli za to zgodbo.
Da je še nekaj dobrega v srcih Mariborčanov, kajne? Oziroma tudi drugih, saj konec koncev tudi drugi prihajajo na Otok. Kako pa sicer ocenjujete objekte, ki jih imate v upravljanju? Pa tudi druge? Bodo potrebna vlaganja? Ena so že bila – dvorano Tabor se je za potrebe Ofema na nek način prenovilo. In Atletski stadion Poljane, za katerega vemo, da zdaj živi v polnem sijaju. Kaj pa, mogoče, dvorana Lukna in ostali objekti, ki jih imate v upravljanju?
Če začneva na začetku. Šport Maribor upravlja z infrastrukturo, ki je v lasti Mestne občine Maribor. Zavedati se moramo in tudi nekoliko bolj objektivno pogledati na stvari z vidika poznavalca te materije. Ker javnost sama po sebi ima vedno upravičeno željo, da je vse v najboljšem stanju, v najboljši kondiciji. Objektivno pa razumeti vse potrebe mesta, kar je za mene kot direktorja te družbe treba razumeti – v primerjavi z vrtci, v primerjavi z vodovodom, v primerjavi z asfaltom, ki manjka marsikje … Skratka z dobrinami, ki mestu prinašajo osnovno podlago za delo in življenje občanov, pa moramo biti objektivni. Torej objekti so vzdrževani, trudimo se tudi, da so maksimalno varni, kar je nesporno. Res pa je, da so stroški s starostjo pač v porastu. Primerno temu si želimo nekaj sprememb. Želimo si narediti večji premik v primeru Ledne dvorane, ki je eden od naših najstarejših objektov. In tudi eden od najbolj tveganih objektov. In tudi dvorana Lukna kot taka sama po sebi potrebuje neke določene posodobitve. Tudi dvorana Tabor, ki je bila s čudovito prenovo dvignjena na povsem novi nivo, še vedno potrebuje več. Ima določene pomanjkljivosti, ki bi se lahko v prihodnosti še izboljšale. Tako se na vseh objektih konstantno nekaj dogaja. Ampak je treba razumeti mestno blagajno in pa potrebe mesta po celotni širini. Kot upravljavci in vzdrževalci smo dolžni to zadevo maksimalno dobro upravljati in vzdrževati.
Torej se zavedate, da je osnovna infrastruktura tista, ki je prioritetna konec koncev tudi lastnikom Mestni občini Maribor?
Seveda, to je nesporno. Ampak kot rečeno, Mestna občina Maribor ima odgovornost do vseh občanov in tudi do kompletnega življenja v mestu, ki sega v bistveno več kot pa samo v Športne objekte Maribor.
Greva zdaj na vaše drugo podjetje. Mestne nepremičnine. Veliko se dogaja, konec koncev je znano, da sta Mestna občina Maribor in Mestne nepremičnine pravnomočno dobile sodni spor za nakup stavbne pravice Mestne tržnice. In od takrat se praktično dogaja. Vsaj javnost je dobila tak občutek, da se živi, da se govori, da bo osrednja mariborska tržnica dočakala tisti korak naprej, ki ste si ga zagotovo tudi vi želeli. Začelo se je z garažno hišo Lent, tudi novo ime, nižje cene. Kako bi ta korak pokomentirali? Je tudi bolj zapolnjena zdaj zaradi nižjih cen?
Pa narediva mogoče en korak nazaj. Maribor je dobil nazaj tisto, kar mu je pripadalo. Zahvaljujoč trdemu boju, ki smo ga imeli z Mestno občino Maribor. Dosegli smo svoj cilj. In sedaj smo pred velikim izzivom, da to, kar je nekoč že bilo naše in kar je v času drugega lastništva nekako izgubilo svoj pomen, vrnemo nazaj na svoje mesto. Ta objekt je sestavni del Lenta, je sestavni del mestnega jedra. In površine, s katerimi razpolagamo, so odlične in čudovite priložnosti za številne nove vsebine. In prav to je to. Ta sprememba mentalitete, lahko rečemo, identitete objekta. To ni zgolj tržnica in to ni zgolj garažna hiša. Ampak so tudi platoji. Imamo na vrhu cvetlični plato, ki je bil v času začasnega paviljona zelo dobro obiskan. In je zdaj spet prazen. Potem imamo osrednjo trgovsko ploščad v vhodu nad Hoferjem, DM, ki je praktično velika neizkoriščena površina. Imamo tudi samo tržnico, ki v bistvu s svojo funkcionalnostjo povezuje mesto z lokalno pridelano hrano, z lokalnimi prehranjevalnimi verigami. In vse to udejanjiti skupaj nazaj v neko vsebinsko osnovo ali pa, recimo, celoto, kot jo vidimo v drugih mestih, ko greš na tržnico, ki je pravzaprav turistična točka. To je tisto, kar želimo doseči. Torej mesto – samo po sebi je pomembno, da ima tak objekt. Garažna hiša in tržnica pravzaprav predstavljata vrata na Lent. In predstavljata vrata v staro mestno jedro. Z vsemi infrastrukturnimi projekti, ki jih imamo v planu tam narediti, bo dejansko to postala ena izjemno močna točka tako za priložnostne obiskovalce mesta kot tudi za same občane.
Nekako si želite povrniti tudi sloves? Zdi se mi, da v tistem vmesnem obdobju, ko se ni veliko dogajalo, vlagalo, lokacija ni imela slovesa, kot bi si ga zaslužila.
Točno. Pravilno ste povzeli. Gre za situacijo, ki se je zgodila za tem, ko so meščani zelo, zelo zamerili pasivni odnos bivše lastnice. In se je to odražalo tudi na obisku. Posledično seveda v določenem časovnem obdobju prenove Lenta, ki je zdaj zasijal v polni luči. Na koncu koncev, ko zdaj gledamo žrtev, ki je bila tukaj storjena, v primerjavi s tem, kakšen izplen imamo sedaj, je to vse vredno. Ampak v presečnih momentih, v časovnici, ki se je valila verjetno tudi v breme branjevcev, se je poznalo tudi pri obisku. Malo smo tudi na zeleni tržnici izgubili obisk. In tudi to je ena izmed nalog. Verjamem, da bomo v prihodnosti morali veliko tudi z oživitvijo starega mesno-mlečnega paviljona, ki je sedaj spet naš. Vmes smo ga morali zapustiti – tako ali drugače brez pravega razloga. Bolj najbrž zaradi nagajanja. Ampak zdaj je nazaj naš. Vsebinsko zdaj umestiti, da bo zelena tržnica, mesno-mlečni paviljon, cvetlični paviljon na vrhu oziroma cvetlična terasa zgoraj, potem pa tržna terasa spodaj in vključno z generirano garažo postala ena velika celota, kjer bodo nove komunikacije, prehodi z dvigali iz garaže za najvišji nivo, torej na Koroško cesto, kar pomeni povišanje dvigala za eno etažo. Prav tako prehod iz trgovske etaže na zeleno etažo znotraj objekta. Potem je možno tudi preboj iz garaže v trgovsko etažo. To so stvari, na katerih pravzaprav zdaj veliko delamo. Tudi pripravljajo in snujejo rešitve. Prav tako tudi nismo zanemarili pokritja zelene tržnice, ki je z vidika naših cenjenih branjevcev izjemno pomembna za njihove pogoje dela.
Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić je v Mariboru na posvetu o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji gostila predstavnike držav jugovzhodne Evrope.
V petek popoldne je ministrica Mateja Čalušić na posestvu Štajerska sivka resort pri Mariboru gostila posvet o ekološkem kmetijstvu in trajnostni kmetijski pridelavi v regiji. Vabilu so se odzvali ministra iz Albanije in Bolgarije ter državni sekretar s hrvaškega kmetijskega ministrstva.
Ministrica strne misli tudi o sami lokaciji Štajerske sivke, nad videnim je navdušena.
Ministrica Čalušić je na posvetu izpostavila priložnosti, ki jih v ekološkem kmetovanju vidijo mladi. “Slovenija ima zaradi svoje strukture kmetijstva dobre možnosti za razvoj te panoge,” je poudarila.
Ministri so se strinjali, da naraščanje povpraševanja po ekoloških izdelkih predstavlja poslovno priložnost za ustvarjanje dodane vrednosti. Zato je treba kmetom zagotoviti dovolj dober prenos znanja, finančnih sredstev za investicije, dostop do zemljišč, tehnološko podporo, digitalizacijo in povezovanje.
Vse uporabnike obveščamo, da zaradi menjave strojne in programske opreme na parkiriščih Vzpenjača in Habakuk, vhod in brezplačen izhod s parkirišča z obstoječimi vozovnicami (tistimi, ki to vključujejo) trenutno ni možen, zapišejo na Visit Pohorje.
“Imetnike prosimo, da pred izhodom na blagajni Pohorska vzpenjača prevzamete kartico za enkraten brezplačni izhod. V prihodnje bodo, po integraciji novega sistema s »pohorskim«, smučarske in kolesarske vozovnice omogočale brezplačen izhod s parkirišča. Zahvaljujemo se vam za razumevanje,” so zapisali na Visit Pohorje.
“Počitnice se počasi bližajo koncu, vendar se mi ne damo! Temperature so še vedno visoke, zato bomo izkoristili še zadnji teden do maksimuma. Kljub temu, da se dnevi krajšajo, smo se odločili za spremembo delovnega časa Kopališča Mariborski otok,” so zapisali na Šport Maribor I JHMB.
Spremenjen delovni čas bo veljal od ponedeljka, 26. avgusta, do četrtka, 29. avgusta, ko bo kopališče odprto med 11. in 18. uro. V tem terminu bo enotna cena vstopnice znašala 4,00 EUR.
Zadnji počitniški vikend pa bomo uživali v polni meri! Od petka, 30. avgusta, do nedelje, 1. septembra, bo kopališče odprto po običajnem delovnem času, in sicer od 9. do 20. ure. V tem času bodo veljale cene vstopnic po uradno objavljenem ceniku.
Ne pozabite, ta vikend bosta na kopališču potekala tudi filmska večera! Pridite in uživajte v edinstveni atmosferi, ki je ne smete zamuditi! “V primeru slabega vremena bomo delovni čas kopališča sproti prilagajali, zato spremljajte naše objave za pravočasne informacije o morebitnih spremembah.”
Brezplačen Avtobusni Prevoz do Mariborskega Otoka
Še dobra novica za vse obiskovalce! Do Mariborskega otoka lahko, vse do vključno 9. septembra, pridete z brezplačnim avtobusnim prevozom!
Linija G5, ki je nadomestila avtobusno linijo 8, bo do 9. septembra brezplačna za vse uporabnike. Avtobus bo vozil na relaciji Terme Fontana – Kamnica – Križišče – Mariborski otok in bo obratoval, dokler bo kopališče odprto.
V petek, 23. avgusta, je Kulturno društvo Marzla Vada v okviru Jezernikovih dni v Lovrencu na Pohorju pripravilo tradicionalno Muzikarjado, ki v tej obliki poteka že petnajsto leto.
Muzikarjada se je začela tradicionalno, z “odprtim odrom”, na katerem so se lahko predstavili različni domači glasbeniki. Vabilu se je odzvala tudi Barbara, farmacevtka in mati štirih otrok. Zapela je lastne avtorske skladbe, čeprav se z glasbo aktivno ukvarja šele zadnjih nekaj let. Poudarila je, da jo glasba izpolnjuje, ji omogoča deljenje življenjskih izkušenj ter nudi umik iz stresnih situacij.
Množica pod šotorom pri prireditvenem prostoru v Lovrencu na Pohorju je uživala v pestri gostinski ponudbi pijače in jedače. Vsi pa so z navdušenjem pričakovali gostujočo skupino Batista Cadillac, glavne goste letošnje Muzikarjade.
Skupina Batista Cadillac, vajena velikih odrov, kot je na primer izbor za slovenskega predstavnika na Evroviziji (EMA), z veseljem nastopa tudi v manjših krajih po Sloveniji. Člana skupine, Urban Lutman in Matjaž Skaza, sta izrazila navdušenje nad gostovanjem v Lovrencu in hudomušno dodala, da jima svež pohorski zrak še posebej prija.
Na zadnji izredni seji mestnega sveta MO Maribor, se je jasno videlo, da je dogovor med Svobodo in Arsenovičem zapečaten. Skupaj imajo dovolj glasov, da dobijo večino in kot kaže so sa Svobodo nadzorniška mesta in kaj kmalu tudi podžupanska, dovolj mamljiva, da so sklenili dogovor o sodelovanju.
Burni razpravi na izredni seji mestnega sveta mestne občine Maribor je botrovala predvsem odločitev Komisije za imenovanja, ki se je odločila, da bo na svetnikom na sejo v potrditev dala samo štiri imena za nadzornike – Davida Kastelica, Matej Bastiča, ter Roberta Ciglariča in Franca Derganca. Torej predloge Svobode in Arsenoviča, kljub temu da je je osem kandidatov za nadzorniška mesta ustrezalo pogojem, so samovoljno izbrali zgolj štiri – predsednica je namreč na seji KMVI dala na mizo predlog o tem, da bodo na seji svetnikom predlagali vseh osem imen ali zgolj štiri po njihovi izbiri in to v paketu.
Kdaj za slučajno izbiro novih štirih nadzornikov?
Seveda je bil sprejet predlog Davorke Pregl (Gibanje Svoboda), ki vodi KMVI, da predstavijo samo štiri kandidate. Kako ne, ko pa imajo Arsenovičevi in Svoboda večino tudi v KMVI-ju. Dva sta bila predstavnika opozicije, ki sta, ko sta videla kaj se nakazuje, sejo protestno zapustila, nam pove Milan Mikl (SDS).
Je zgolj slučaj, da so med osmimi kandidati izbrali štiri, dva Svobodina in dva Arsenovičeva? Preglova nam odgovori, da naše vprašanje ima že odgovor. In odgovor bi rekli da je – politična razdelitev mest. Ne pa nujno kompetence. Z ravnanjem svoje svetniške skupine je bila nezadovoljna Karin Jurše, ki je pojasnila, da ne bo glasovala kot večina svetnikov Svobode. In tudi ostali mestni svetniki so želeli, da bi odločali o vseh osmih kandidatih za nadzornike, ki so izpolnjevali pogoje, želeli so videti njihove prestavitve. No prestavil se ni nihče, niti tisti štirje, ki so na koncu bili politično potrjeni.
Mnenje se hitro spremeni – od tega da jim niso podelili razrešnice, do tega da so zdaj najboljši kandidati
Res je zanimivo dejstvo kako hitro se mnenje spremeni, če je v igri pozicija – konkretno kar podžupansko mesto. Medtem ko člani Gibanja Svoboda na zadnji seji, v juliju niso zaupali aktualnim nadzornikom, med katerimi torej tudi David Kastelic in Matej Bastič, je na koncu KMVI na čelu z Davorko Pregl iz Svobode prav njiju predlagal kot najbolj kompetentna – poleg seveda svojih dveh – Roberta Ciglariča in Franca Derganca.
Svetniki, ki že nekaj časa opozarjajo na različne nepravilnost na seji, so tudi tokrat povedali, da določena dejanja enostavno ne pijejo vode.
Na čelu Snage prav tako Svobodino ime
Jasno kot beli dan je, da je tako imenovano paketno glasovanje o štirih kandidatih bilo namensko, saj so vedeli, da tako lahko Svoboda in Arsenovičevi dobijo svoje še na novih pomembnih mestih. Ne pozabimo, pred kratkim so menjali tudi direktorja Snage, tam je presenetljivo ali pač ne pristalo ime Gibanja Svobode.
Koalicija je tako včeraj z jasnim preglasovanje Gibanja Svobode in Arsenovičevih že postala zarisana, verjetno tudi uradno jasna in ne več skrita pa bo, ko bo župan na podžupanski mesti imenoval Srečka Vilarja in Davorko Pregl. Ker župan poudarja, da potrebuje nove podžupane, da razbremeni delo dosedanjih, nas je zanimalo kdaj bo realiziral te želje o novih imenovanjih. Konkretnega odgovora od župana nismo dobili.
Danes so Malečniški brači postavili mariborski mestni klopotec, ki drugo leto zapored krasi posestvo Biotehniške šole Maribor pod znamenito Kalvarijo. Klopotec izdelajo Malečniški brači in ga poklonijo gospodarju Najstarejše trte, tj. mariborskemu županu, in ostalim Mariborčanom v zahvalo in čast, da lahko v jeseni svečano oberejo grozdje Najstarejše trte.
FOTO: Klemen Golob
Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor: “Postavitev klopotca pod Kalvarijo, v čast naše Guinnesove rekorderke, je izjemen simbol naše vinogradniške tradicije. Povezovanje Malečniških bračev in Biotehniške šole Maribor je odličen primer sodelovanja in spoštovanja naše vinske in kulturne dediščine. Naj klopotec s svojim klopotanjem vabi domačine in obiskovalce, da se pridružijo praznovanjem Festivala Najstarejše trte. Iskrena hvala vsem, ki s svojim trudom in predanostjo ohranjate to pomembno zgodbo živo – naj klopotec še dolgo klopoče v čast našemu mestu in našim vinogradom.”
FOTO: Klemen Golob
Klopotec – edinstveni simbol štajerskega in slovenskega vinogradništva – bo s svojim klopotanjem odganjal ptiče iz vinograda potomk Najstarejše trte ter vabil v zeleno zaledje mestnega jedra vse do martinovega.
Turistično društvo Selnica ob Dravi je uspešno izvedlo še eno poletno delovno akcijo v parku ob gradu Viltuš.
Člani društva so z velikim zanosom pokosili in pograbili travo ter skrbno obrezali grmovnice, s čimer so prispevali k urejenemu in privlačnemu videzu parka. Poleg tega so na grajskem dvorišču uredili cvetlične grede, ki bodo dodale barvitost in lepoto temu zgodovinskemu okolju.
Takšne akcije so ključne za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, obenem pa prispevajo k izboljšanju turistične ponudbe v Selnici ob Dravi. Turistično društvo Selnica ob Dravi si z rednimi delovnimi akcijami prizadeva, da bi park in grad Viltuš ostala priljubljena destinacija tako za domačine kot obiskovalce iz drugih krajev.
Njihovo delo ni le v skrbi za urejenost, temveč tudi v ohranjanju kulturne dediščine in bogatitvi lokalne skupnosti. Člani društva so z medsebojno pomočjo in delovno vnemo še enkrat dokazali, kako pomembno je skupno delo za izboljšanje kakovosti življenja in turistične ponudbe v kraju.
Spori med sosedi niso redki, saj lahko različni življenjski slogi, potrebe in pričakovanja hitro privedejo do nesoglasij. Pogosto so v teh konfliktih vpleteni otroci, katerih igra in glasnost lahko zmotita sosede, ki pričakujejo mirno okolje. Čeprav gre običajno za povsem nedolžno otroško vedenje, lahko to sproži napetosti in neprijetne situacije, kot je razvidno iz nedavnega dogodka v soseski v Mariboru. Na nas se je obrnila mamica, ki živi v soseski Pod Pekrsko gorco.
“Šuš, šuš, spravite se domov, dojenčki.”
Mamica, ki se je obrnila na nas, nam je dejala: “V sredo, 14. avgusta 2024, ob 20.55 uri je bila pika na i, ko je gospa iz soseske začela nadlegovati otroke, ki so se vozili s skiroji in kolesi. “Šuš, šuš, spravite se domov, dojenčki. Ne vidite, koliko je ura? Da vas več ne vidim!” je kričala. Eden izmed otrok je kasneje povedal, da jim je celo zagrozila, da jih bo ubila, če se še enkrat peljejo mimo nje. Otroci so se prestrašili in nekateri so v solzah pritekli domov.”
Seveda so starši nato stopili do gospe, da bi jo vprašali, zakaj se spravlja na otroke, ki so se le nedolžno igrali. Vendar se je gospa začela razburjati, skupaj z drugimi ženskami iz njenega bloka.
Otroke romskega porekla so zmerjale z žaljivkami in trdile, da plačujejo njihova stanovanja. Prav tako so trdile, da so vsi starši nevzgojeni, otroke pa so zmerjale s šmrklji. Ena izmed gospa je celo polivala vodo po otrocih.
“Otroci so otroci, ne glede na to, od kod prihajajo. Jasno je razvidno, da jih moti prisotnost otrok. Trditev, da otroci kvarijo dvigala in da stanovalci plačujejo popravila, ne drži, saj so oskrbovana stanovanja ločena od ostalih, celo hodniki niso skupni. Ena izmed žensk v bloku redno žali ljudi, grozi otrokom, napada hišnika, poštarje ter tiste, ki parkirajo na “njenem” parkirišču. Otroci se po njenem mnenju ne smejo igrati ali voziti po pločniku mimo njenega bloka,” pove mamica.
Glede na to, da v tej soseski večinoma živijo mlade družine, je logično, da bodo otroci glasni sredi dneva, poudari: “Če si nekdo želi mir, se ne vseli med mlade družine, ampak si poišče stanovanje nekje drugje, kjer vlada mir in tišina. Otrokom ni treba prenašati takšnih žalitev in ustrahovanja.”
Želijo si, da bi gospe v soseski našle več razumevanja za mlade otroke, ki se le zabavajo in uživajo v svojem otroštvu. “Le s spoštovanjem in strpnostjo drug do drugega bomo lahko skupaj ustvarili prijetnejše in bolj harmonično okolje, kjer bodo otroci lahko brezskrbno odraščali, sosede pa bodo živele v miru. Le tako bomo lahko v prihodnosti živeli bolje in bolj povezano kot skupnost.”
Obrnili smo se na PU Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
Predsednik Nadzornega sveta družbe Nigrad, d. o. o., Gregorja Ficka Nadzorni svet družbe Nigrad, d. o. o., se je na današnji seji seznanil s polletnim poslovnim rezultatom družbe; Nigrad je v prvem polletju ustvaril za 11,3 milijona EUR prihodkov in 11,1 milijona EUR odhodkov.
Polletni poslovni rezultat družbe je pozitiven, in sicer znaša 210.000 EUR. Ob tem je NS po skrbni preučitvi prispelih vlog v okviru razpisa za imenovanje novega direktorja sklenil, da izbor zaključi brez imenovanja.
V skladu s tem je sprejeta odločitev, da se postopek izbire ponovi z novim razpisom.
Do imenovanja novega direktorja bo družbo Nigrad še naprej vodil direktor JHMB mag. Andrej Rihter.
Nova KBM in SKB banka sta danes uspešno zaključili pravno združitev. Z združitvijo obeh bank je v Sloveniji nastala tudi nova bančna skupina – OTP Skupina Slovenija, ki bančne storitve dopolnjuje s storitvami lizinga in faktoringa hčerinskih družb SKB Leasing, SKB Leasing Select in Aleja finance. Sledi postopek operativne združitve, ki vključuje združitev najboljših bančnih produktov, storitev in digitalnih bančnih kanalov. Tehnična migracija ter prenos bančnih računov komitentov SKB banke na informacijski sistem OTP banke je predviden med 30. avgustom in 2. septembrom 2024.
S pravno združitvijo Nove KBM d.d. in SKB banke d.d. Ljubljana je vse obveznosti in pravice SKB banke prevzela Nova KBM d.d. kot njen univerzalni pravni naslednik. Nova banka se bo predvidoma od jutri dalje imenovala OTP banka d.d., pravni sedež nove banke bo na Slovenski cesti 58 v Ljubljani, prepoznali jo boste po novem logotipu:
OTP banka želi ohraniti največji tržni delež kreditov in depozitov v Sloveniji in bo druga največja tuja podružnica mednarodne Skupine OTP (izven Madžarske), ki sodi med največje in najhitreje rastoče bančne skupine v Srednji in Vzhodni Evropi.
OTP Skupina Slovenija bo, z okrog 2.500 zaposlenih, s svojim širokim znanjem in predanostjo zagotavljala vrhunske finančne storitve, gradila trdne odnose s strankami ter prispevala k rasti in razvoju slovenskega gospodarstva.
Prenos bančnih računov in drugih produktov
Po zaključku operativne združitve bodo komitenti združene banke od 2. septembra 2024 dalje lahko storitve opravljali v najbolj dostopni banki z več kot 900 bančnimi točkami, v najbolje ocenjeni digitalni banki v Sloveniji ter imeli dostop do širokega nabora odličnih bančnih produktov in storitev za prebivalstvo, mala in srednje velika podjetja ter poslovne uporabnike.
V preteklih mesecih so bili komitenti že obveščeni o načrtovanih spremembah, med drugim o:
prenosu bančnih računov SKB banke na nove račune OTP banke;
izdaji novih debetnih kartic OTP banke komitentom SKB banke;
prehodu na štiri leta zapored najbolje ocenjeno digitalno banko v Sloveniji.
Prenos bančnih računov in drugih produktov komitentov SKB banke v sistem nove OTP banke je predviden med 30. avgustom in 2. septembrom 2024. V tem času bodo nekatere storitve začasno nedostopne, zato komitentom svetujemo, da nujne bančne storitve opravijo pred 30. avgustom ali po 2. septembru 2024.
Nova številka bančnega računa za komitente SKB banke bo aktivna od 1. 9. 2024 dalje. Najmanj do konca novembra 2024 bodo vsi morebitni prilivi na staro številko transakcijskega računa SKB banke preusmerjeni na novo številko OTP transakcijskega računa.
Banka bo poskrbela za posredovanje informacij o novi številki računa nekdanjih komitentov SKB banke vsem izplačevalcem dohodkov (plač, pokojnin, socialnih transferjev itd.), ki jih danes komitenti SKB banke redno prejemajo. Komitentom, ki prejemajo občasne dohodke, ali ki so zaposleni pri manjšem delodajalcu pa svetujemo, da informacijo o novi številki računa izplačevalcu posredujejo sami.
Poleg tega bomo poskrbeli tudi za posredovanje informacij o novih računih prejemnikom nakazil, ki izvajajo SEPA direktne obremenitve (SDD) ali izdajajo e-račune strankam nekdanje SKB banke.
V času do zaključka obveščanja izplačevalcev in prejemnikom nakazil bo banka poskrbela za avtomatsko preusmerjanje vseh transakcij iz starih številk računov SKB banke na nove številke računov pri OTP banki.
Zaživela bo tudi nova spletna stran
Komitenti Nove KBM po združitvi ohranjajo nespremenjeno številko bančnega računa. Prav tako bodo lahko uporabljali svojo obstoječo debetno kartico do izteka veljavnosti, ko bodo prejeli novo debetno kartico OTP banke.
Z združitvijo bo zaživela tudi nova spletna stran otpbanka.si, kjer bomo stranke obveščali o morebitnih spremembah, trenutno pa spremembe delovanja bančnih storitev in kanalov redno osvežujemo na skb.si/zdruzitev in nkbm.si/zdruzitev, prav tako bomo stranke o morebitnih spremembah redno obveščali po običajnih poteh.
Imre Bertalan, predsednik nadzornega sveta OTP banke v Sloveniji, je dejal: “Pravna združitev Nove KBM in SKB banke je mejnik za našo prisotnost v Sloveniji, za celotno Skupino OTP in morda tudi za slovensko gospodarstvo. Rezultat je ena izmed vodilnih bank na trgu, ki svojim strankam ponuja najboljšo storitev in najširšo dostopnost, zaposlenim varnost in perspektivo vodilne banke, gospodarstvu pa vire in zmogljivosti, ki jih potrebuje za rast – od danes pod blagovno znamko OTP banka. Skupina OTP, ki je prisotna v 11 državah, s ponosom pozdravlja svojo novoustanovljeno integrirano članico, slovensko OTP banko, ki bo igrala dominantno vlogo na slovenskem trgu.”
John Denhof, predsednik uprave OTP banke je ob združitvi bank povedal: “Gre za največjo združitev bank v zgodovini Slovenije, zato sem danes izjemno ponosen na vse sodelavce obeh bank. Združeni bomo močnejši, inovativnejši in še bolj osredotočeni na naše stranke, ki so v središču našega poslovanja in so resnični zmagovalci te združitve. Stranke bodo imele dostop do največje fizične mreže poslovalnic v Sloveniji, najboljših produktov in storitev ter do najbolje ocenjene digitalne bančne platforme. Naša nova banka bo gradila na najboljšem iz obeh bank, pri tem pa bo še naprej zagotavljala odlične bančne storitve, ki temeljijo na zaupanju, strokovnosti in razvoju. Ta združitev je zelo pomemben mejnik tudi za Skupino OTP, ki nam je ves čas nudila podporo in trdno sem prepričan, da bomo skupaj ustvarili prihodnost, na katero bomo vsi ponosni.”
Anita Stojčevska, podpredsednica uprave OTP banke pa je združitev pospremila z besedami: “Združitev dveh uspešnih bank v slovenskem bančnem okolju je pomembna zgodovinska prelomnica. Za nami so razburljivi meseci prilagajanja in povezovanja dveh strokovnih ekip in dveh sistemov, ki nam bodo kmalu omogočili, da našim strankam ponudimo najboljše združene rešitve. Skupaj bomo zagotavljali najboljšo uporabniško izkušnjo strankam, kot zaželeni delodajalec pa bomo našim zaposlenim ponudili priložnosti za poslovno rast in razvoj. Kot pomemben član mednarodne Skupine OTP si bomo prizadevali za stalen napredek, medsebojno izmenjavo znanj in izkušenj ter aktivno prispevali k stabilnosti in uspehu bančne skupine. V našem poslovanju bomo še naprej podpirali razvoj Slovenije z družbeno odgovornimi projekti.”
O Skupini OTP:
Lastnica OTP banke je Skupina OTP, ki je ena najhitreje rastočih in vodilnih bančnih skupin z izjemno dobičkonosnostjo ter stabilnim kapitalskim in likvidnostnim položajem v Srednji in Vzhodni Evropi. Skupina z več kot 40.000 zaposlenimi je od leta 2000 uspešno pridobila in integrirala 23 bank ter zagotavlja univerzalne finančne storitve za več kot 17 milijoni strank. Trenutno je Skupina OTP vodilna na Madžarskem, v Bolgariji, Srbiji, Črni gori in Sloveniji* ter ima razvejano in pregledno lastniško strukturo.
Nedavno je S&P Global Market Intelligence prvič objavil lestvico najboljših bank v Evropi in prvo mesto je osvojila Skupina OTP, med 50 največjimi evropskimi bankami. Takšna odlična uvrstitev je bila dosežena zaradi zdrave kombinacije rasti in specifičnih finančnih kazalnikov.
Na pobudo Zavoda Danica Lovrenc na Pohorju so se danes med Jezernikovimi dnevi sestali tisti, ki se udeležujejo njihovih aktivnosti, ter uporabnice in uporabniki ruške enote VDC Polž Maribor. Skupaj so preživeli aktivno dopoldne, polno kleta, športnih in družabnih iger.
Danica Hriberšek, direktorica Zavoda Danica Lovrenc na Pohorju, je povedala, da je njihova želja, da bi se čim več družili. Samo srečanje med Jezernikovimi dnevi pa je postlao že tradicija, vsako leto se veselijo tega. Prvo uro so se zbirali in se posedli za mize, tako da so obudili spomine na prejšnja srečanja ter obnovili znanstva ali pa se na novo spoznali.
Da je druženje izjemno pomembno tudi za njihove uporabnike, pa je povedala Nataša Hiter Ravnjak vodja enote Ruše iz VDC Polž Maribor. Druženje je ena največjih vrednot, zato jo negujejo in ohranjajo, prav tako tudi igranje raznih iger, ki so jih imeli tudi na tokratnem srečanju.
Udeleženci so se preskusili v kegljanju z vrvico, balinanju, podajanju žoge. Prav tako so imeli na voljo tudi badminton, karte Ena in rekvizite za druge igre. Po vsem igranju in rekreaciji pa so imeli še skupno kosilo.
Na Občini Duplek pripravljajo Občinsko celostno prometno strategijo in vabijo občane, da sodelujejo v spletni anketi. Kaj vse vsebuje strategija in čemu je namenjena, pojasnjuje župan te občine Mitja Horvat.
Občinska celostna prometna strategija je strateški dokument z analizo stanja in potreb, kaj je treba narediti, “da lahko resnično celovito upravljamo s prostorom, v katerem smo. In da najdemo čim več idej, kako varno zagotoviti mobilnost, premikanje po občini, se pravi tudi prometno ureditev. Kako morda spremeniti tudi navade,” pravi župan Mitja Horvat. Gre za navade, da se vsak s svojim avtom odpelje od točke A do točke B. Manj pa je prisotno kolesarjenje, tudi pešačenje. Ne nazadnje želijo tudi, da bi ljudje več uporabljali javni potniški promet.
Prav zaradi tega želijo ugotoviti, kakšne so možnosti in priložnosti za izboljšanje, pravi župan Horvat in dodaja, da žal občine, ki nimajo mestnega javnega prometa, težko same upravljajo ali spreminjajo vozne rede, lahko pa dajejo pobude.
Pravi še, da bi radi zastavili strateški dokument, ki bo vse to vseboval. Hkrati pa, da so izvedli že več delavnic. Imajo tudi širšo delovno skupino. Imajo pa tudi spletno anketo, ki je dostopna preko občinske spletne strani. In namenjena je temu, da občani preko nje posredujejo svoje mnenje in želje. Ne nazadnje pa bodo z izdelanim strateškim dokumentom lahko kandidirali tudi na različnih razpisih za infrastrukturo.
Ne gre za vzdrževanje cestne infrastrukture, ampak za spreminjanje navad
Ne gre torej zgolj za to, kje bi zakrpali kako luknjo na cesti, ampak za razmišljanje na kak način bi lahko spremenili navade. Ohranjanje in vzdrževanje infrastrukture ni del tega dokumenta, to lahko po njegovih besedah občani vedno dajo pobudo. V tem dokumentu pa gre za širšo sliko.
Občani lahko podajo želje tudi preko spletne ankete
Ta je dostopna preko občinske spletne strani. Župan poziva občane, da izpolnijo anketo. Zdaj so namreč v fazi, ko zaznavajo probleme in izzive ter izdelujejo dokument.
Torej za spreminjanje navad pri mobilnosti. Župan pa poudarja, da gre zdaj za definiranje želja in potreb, da bodo lahko nato na podlagi dokumenta lahko tudi pridobivali sredstva.
V Lovrencu na Pohorju so sinoči zaradi namočenosti terena v Puščavskem Pruhu izvedli tekmovanje v plezanju po steni kar v telovadnici Osnovne šole Lovrenc na Pohorju. Otroci so tekmovali za Jezernikov pokal.
Predsednik Planinskega društva Lovrenc na Pohorju Anžej Bečan je dejal, da tudi sicer celo leto pležejo v telovadnici, ko pa je poleti v Pruhu v Puščavi suho, pa pležejo tam. Tako da so načrtovali plezanje tam, a le nekaj ur pred tem je ploha razmočila teren.
Plezanje po naravni in umetni steni se sicer razlikuje, a otroci so že plezali po obeh. Tokratno tekmovanje je po njegovih besedah temeljilo na druženju in gibanju. Razdelili so jih po kategorijah.
Težavnostne stopnje po steni pa so bile različne. Že samo pogled na različne oprimke je pokazal to. Na tej steni so težavnostne stopnje od tri do pet, najde pa se tudi sedem, je še dejal Bečan in tudi, da so za motivacijo otrok na vrhu dali zvonček, s katerim so pozvonili, ko so prišli na vrh. Dobra motivacija za tiste, ki na sredini poti nekoliko omahujejo in razmišljajo, ali bodo nadaljevali.
Otroci so bili zadovoljni. Nekateri so že večkrat plezali, tudi tekmovali že. Sami so tudi občutili razliko med plezanjem po naravni in po umetni steni. Med njimi pa so bili tudi taki, ki so med ogrevanjem pred tekmovanjem poskusili, kako je sploh plezati, in prejeli prve napotke.
Celotno tekmovanje je potekalo v sproščenem vzdušju, hkrati pa seveda je marsikateri razmišljal, da gre vendarle tudi za tekmovanje, pri katerem se mora še posebej izkazati, da ne samo prideš na vrh, ampak da si tudi med najhitrejšimi.
Danes smo že poročali, da se bo jutri na mestnem svetu MO Maribor odločalo o nadzornikih Javnega holdinga Maribor (JHMB).
Na to temo se se oglasili tudi v Listi za pravičen razvoj MČ in KS, kjer navajajo, da JHMB upravlja s sistemom v katerega je vključenih 9 družb, ki s svojimi komunalnimi in ostalimi storitvami pokrivajo praktično vsa področja servisiranja potreb mariborskih gospodinjstev in gospodarstva.
“Letni promet znaša skupaj krepko čez 100 mio EUR in bilančna vsota blizu 200 mio EUR. Danes, praktično en dan pred sejo MS MOM, na katero je župan uvrstil točko dnevnega reda na kateri naj bi imenovali štiri (4) nadzornike v šest (6) članskem nadzornem svetu (2 nadzornika sta predstavnika delavcev), o vsebini točke ne vemo še popolnoma NIČ,” so zapisali v izjavi za javnost.
Zapisali so, o čemer vse niso uradno obveščeni:
1. Koliko je kandidatov?
2. Koliko jih izpolnjuje pogoje oziroma so kvalificirani za opravljanje tega zahtevnega dela?
3. Kdo sploh kandidati so?
4. Kdaj in kje se bodo predstavili?
5. Kako si predstavljajo komunikacijo s skupščino, to je mestnim svetom MOM?
6. Kako si predstavljajo komunikacijo z javnostjo, ki jih plačuje?
“Obstoječemu nadzornemu svetu in direktorju JHMB gospodu Rihterju mestni svet MOM pred nedavnim (julija 2024) NI izglasoval razrešnice kar pomeni, da NI zadovoljen z obstoječim načinom dela in smerjo v katero se pelje sistem JHMB, ki ga financiramo vsi občani preko položnic. To pomeni, da aktualna uprava in nadzorni svet nimata podpore lastnika,” še zapišejo v Listi za pravičen razvoj MČ in KS.
Od nadzornikov, ki bodo imenovani zato v LPR pričakujejo: “Jasne, strokovne in transparentne odgovore na vsa vprašanja. Prav zaradi transparentnosti in večjega vpogleda javnosti v sistem JHMB in tako boljšega nadzora nad poslovanjem je mestni svet MOM tudi sprejel spremembe odloka, ki naj bi to omogočile.”
Na izredni seji mariborskega mestnega sveta bodo jutri, 22. avgusta, mestni svetniki ponovno govorili o Javnem holdingu Maribor (JHMB).
Spomnimo, še na zadnji seji, ko so mestni svetniki v začetku julija odločali o razrešnici nadzornikom in direktorju JHMB so bili svetniki večinoma proti, predvsem SDS in Svoboda, brez glasov enih ali drugih namreč Arsenovič nima večine. Torej svetniki niso pozitivno ocenili dela le-teh oseb, ki jih bodo jutri, če bo vse po načrtih župana, ki pravi, da bodo že zagotovili dovolj dvignjenih rok, potrdili.
Na seji bodo razpravljali tudi o nadzornikih, saj se trenutno še aktualnim kmalu izteče mandat. Po naših informacijah je Lista Arsenovič za Maribor predlagala dve osebi, ki sta bili med nadzorniki že sedaj. Šlo naj bi za Davida Kastelica, čigar žena od letošnjega aprila sedi na direktorskem mestu Farmadenta, in Mateja Bastiča. Kandidata Gibanja Svobode za nadzornika, bi naj bila dva, kot smo uspeli izbrskati, naj bi bil eden od njiju Robert Ciglarič. Tu je zanimivo dejstvo, da lahko hitro ugotovimo, da je Ciglarič povezan s Kastelicem še iz Zavarovalnice Sava – bil je celo delavski direktor, medtem ko je Kastelic vodil upravo.
S kom se dogovarja Arsenovič?
Vse to kaže na to, da sta se Svoboda in Arsenovič dogovorila in razdelila vsa štiri mesta v nadzornem svetu. Zanimivo bo videti, če lahko kateri izmed mestnih svetnikov dejansko podpre kandidata, ki mu je še mesec nazaj izkazal nezaupanje in podal negativno mnenje. Takrat so bili večinoma proti predstavniki SDS in Gibanja Svoboda. Če se to dejansko zgodi na jutrišnji seji, je jasno, da je zgodba Arsenoviča s Svobodo zapečatena.
Se bodo našli svetniki in v imenovanje potrdili nadzornike, ki jim niso potrdili razrešnice, torej jim še pred dobrim mesecem dni niso zaupali, danes pa jim? Ni pa za zanemariti, da naj bi se Arsenovič dogovoril tudi s SDS in jim dal enega nadzornika. Bi lahko rekli, da gre zgolj za koristi in ne za kvaliteto nadzorniškega kadra?
Od 07. do 14. decembra 2024 bo v Turčiji, natančneje v Antaliji v mestu Belek, Evropsko prvenstvo v footgolfu, na katerega se je uvrstila tudi reprezentanca Slovenije. Na prvenstvu bo 19 reprezentanc s »starega kontinenta«.
Za mesto v reprezentanci iz vrst Footgolg kluba Maribor so se izborili: v članski skupini Admir Icanović, v seniorski pa Robert Korošec in Peter Dirnbek.
“Naša reprezentanca v članski skupini bo tekmovala z Madžarsko, Luxembourgom in Škotsko, v seniorski skupini pa bodo nasprotniki našimi fotgolfistom reprezentance Nemčije, Portugalske in Škotske,” nam je dejal Dražen Popović.
“Do začetka prvenstva je ostalo dovolj časa, da naši reprezentanti izpilijo formo in se predstavijo v najboljši luči. Prvo preizkušnjo bodo imeli že to nedeljo 25. avgusta 2024 v Ljubljani, na golf igrišču Trnovo, kjer bo potekal 5 .krog Slovenske footgolf lige,” še doda.
Slovenska šampionka alpskega smučanja Ilka Štuhec je še za vsaj eno sezono podaljšala sodelovanje s smučarsko znamko iz Hohenemsa Kästle, so potrdili na spletni strani snowindustrynews.com. Slovenska smučarka ni izključila možnosti, da bi se sodelovanje podaljšalo še za eno sezono.
Sodelovanje Mariborčanke s Kästlejem se podaljšuje še na vsaj na svetovno prvenstvo leta 2025 v Saalbach-Hinterglemmu. Pri Kästleju si želijo, da bi se sodelovanje s slovensko smučarko nadaljevalo tudi v sezoni 2025/26, z velikim vrhuncem zimskimi olimpijskimi igrami leta 2026 v Cortini d’Ampezzo.
Če se bodo želje in napovedi proizvajalca smuči uresničile, bi Štuhec nastopila tudi na naslednjih OI, ko bi lovila manjkajočo lovoriko – olimpijsko kolajno. Za zdaj ne kaže, da bi bila morebitna ovira starost šampionke. Ko bodo olimpijske igre v Dolomitih, bo Štuhec stara 35 let.
Dosedanje sodelovanje Kästleja in Ilke Štuhec zaznamujejo veliki uspehi in veliko zaupanje, so zapisali pri proizvajalcu smuči iz Avstrije. V svoji prvi sezoni na smučeh iz Predarlskega se je slovenska kraljica hitrosti po težki poškodbi vrnila na pot zmage in sezono končala kot druga v posebnem seštevku smuka v svetovnem pokalu. V minuli sezoni 2023/24 se je znova povzpela na oder za zmagovalke z drugim mestom na finalni tekmi smuka na finalu svetovnega pokala v Saalbach-Hinterglemmu, prizorišču svetovnega prvenstva prihodnjega februarja.
“Podjetje in njegovi izdelki se odlično ujemajo z mojim slogom smučanja. Kästle me posluša, podpira in me naredi hitrejšo. Vsi v tem projektu so s polnim srcem in ne morem si želeti boljše podpore,” je za spletno stran proizvajalca povedala svetovna prvakinja v kraljevski disciplini v letih 2017 in 2019.
Na smučeh znamke Kästle tekmuje četverica vrhunskih športnic, Ilka Štuhec je v družbi Čehinje Ester Ledecke, Švicarke Jasmine Flury in Avstrijke Tamare Tippler. “Veseli smo, da bo Ilka nadaljevala sodelovanje z našo ekipo in morda proslavila še en vrhunec v svoji karieri na Kästleju v Saalbach-Hinterglemmu,” je nadgradnjo sodelovanja z Mariborčanko pospremil direktor raziskav in razvoja pri Kästleju Rainer Nachbaur.
Štuhec, ki bo 26. oktobra upihnila 34 svečk, je od leta 2007 na 220 nastopih v svetovnem pokalu nanizala 22 uvrstitev na zmagovalni oder, od tega 11 zmag. Od Slovencev je več zmag v svetovnem pokalu zbrala Tina Maze, 26. Je pa Štuhec s sedmimi smukaškimi zmagami daleč najuspešnejša Slovenka na tekmah svetovnega pokala v tej disciplini.
Slovenska šampionka se je po krajšem poletnem premoru, ki ga je preživela tudi na morju, v ponedeljek odpravila v Južno Ameriko, kjer bo opravila ključni del snežnih priprav na novo sezono.
Na južni polobli, kjer je trenutno zima, bo lahko smučala in se privajala na opremo in zimske razmere. V Južni Ameriki bo po načrtih skoraj do konca oktobra, najprej bo trenirala v El Coloradu in La Parvi, po krajši prekinitvi pa bo južnoameriško turnejo sklenila v Corralcu.
Na našem portalu lokalec.si smo bralce pred kratkim vprašali, kako ocenjujejo razvoj Maribora v zadnjih letih. Večina je razvoj Maribora ocenila precej negativno, poglejmo podrobnosti.
Na voljo je bilo več odgovorov, s katerimi se je zaokrožilo mnenje od zelo pozitivnega, pozitivnega, negativnega do zelo negativnega. Bralci ste se lahko odločili tudi za odgovor ‘Nimam mnenja’. Največ sodelujočih v anketi se je odločilo za odgovor ‘zelo negativno’. Takih je bilo 347 od 1.128, kar znaša 31 odstotkov. Takoj za tem odgovorom sledi nekoliko milejša ocena, a še vedno negativna. Za to se je odločilo 324 sodelujočih ali 29 odstotkov.
Pozitivno oceno razvoju Maribora je dalo 175 sodelujočih v anketi ali 16 odstotkov, prav toliko jih je izrazilo, da nimajo mnenja. Oceno ‘zelo pozitivno’ pa je izbralo 107 sodelujočih ali 9 odstotkov, s tem je ta odgovor pristal na zadnjem mestu med vsemi.
