Tudi letos bo v Selnici ob Dravi tradicionalna pustna povorka.
V soboto, 10. februarja 2024, bo zbor mask ob 14. uri, po že znani trasi se bodo odpravile do šole, kjer bo sprevod. Več je povedal Primož Rajh iz KD Pavza.
Novice iz občine Občine
“Od danes naprej si lahko tudi v Mestni četrti Pobrežje izposodite Mbajk kolo, saj imamo odprto novo postajo Skupina JHMB – Dvoetažni most, ki je prva na Pobrežju in vsekakor ne zadnja,” so sporočili iz Mestne četrti Pobrežje.
“Veseli nas, da se je g. župan Mestna občina Maribor odločil širiti Mbajk mrežo v našo mestno četrt, saj bo s tem Pobrežje še dodatno povezano s centrom mesta,” so še dodali.
Na pustni torek, 13. februarja 2024, Zveza prijatelji mladine Maribor organizira že tradicionalno mestno pustno rajanje.
Maske vseh barv in velikosti se bodo v pustni norčavosti zbrale na Trgu Svobode, in ob spremljavi zabavno glasbenega programa pomagale priklicati pomlad.
V dopoldanskem času, med 9:30 in 11:30 uro, se bo odvil pustni program za najmlajše. Prijetno vzdušje bodo pomagali pričarati čarovnik Grega, kurenti Korant kluba Spomin in prav poseben pustni gost.
Popoldne, med 15:30 in 18:30 uro, bomo ob ritmih prijetne glasbe zarajale maske vseh generacij. Pridružili se nam bodo DJ Horvat, David Gorinšek, Mojca Frim, Etnografsko društvo Cigani in Kulturno umetniško društvo Študent.
Poskrbeli pa so tudi za krofe in bogate nagrade za najboljše maske po izboru strokovne žirije.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je soglasja za nadurno delo doslej umaknilo oziroma preklicalo 242 oziroma 34 odstotkov zdravnikov. V UKC Ljubljana pa je soglasje preklicalo 198 oziroma 13 odstotkov zdravnikov, sta klinična centra sporočila za STA.
Umiki soglasij v obeh kliničnih centrih v veljavo stopijo po 30 dneh.
V UKC Maribor so napovedali, da bodo tistim zdravnikom, ki so umaknili soglasja za nadurno delo, umaknili soglasja za delo drugje. Umik bo začel veljati istočasno kot umik soglasja za nadurno delo, so pojasnili.
“Vodstvo UKC Maribor se je sestalo z vodji klinik ter predstojniki oddelkov, kjer so se dogovorili, da so za organizacijo dela na posamezni kliniki oziroma oddelku zadolženi vodje klinik ter predstojniki posameznih oddelkov. Delo bodo organizirali na način, da bo potekalo čim bolj nemoteno,” so poudarili.
Tudi v oddaji Vzhodna na BK TV smo govorili o zdravniški stavki.
V UKC Ljubljana pa doslej soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih niso preklicali.
V Splošni bolnišnici Brežice so od 19 zdravnikov specialistov, ki so v preteklosti podpisali soglasje za več nadurnega dela kot določa zakon, prejeli preklic soglasja od osmih zdravnikov, je za STA sporočila direktorica Anica Hribar.
Soglasja za nadurno delo so sicer preklicali tudi nekateri zdravniki na primarni ravni zdravstva.
Direktor Zdravstvenega doma (ZD) Maribor Jernej Završnik je za STA pojasnil, da je soglasje za nadurno delo preklicalo 33 zdravnikov, kar predstavlja 15 odstotkov zaposlenih zdravnikov. Soglasje je po njegovih besedah preklicalo 60 odstotkov zdravnikov družinske medicine, kar za njih predstavlja velik izziv.
“Tega scenarija si ne želim predstavljati,” je odgovoril na vprašanje, kaj to pomeni za delo v zdravstvenem domu. To namreč po njegovih besedah pomeni, da ni nadomeščanja in preventivnega dela, da bodo “praktično delali po principu dežurne ambulante”.
Preklic soglasij začne veljati 2. marca, je pojasnil direktor, ki upa, da bo sindikat Fides še pred tem sklenil dogovor z vlado, da “se to niti ne bo zgodilo”.
Ob tem je napovedal, da bodo sicer v zavodu zdravnikom preklicali soglasje za delo drugje, kar pa da bo sicer povzročilo še dodatne težave. Završnik je sicer prepričan, da stavka ne naslavlja pravih stvari, saj da bi se morali pogovarjati o kakovosti in učinkovitosti dela.
vir: sta
V Mariboru smo odkrili galerijo, ki je sprva, ko človek vstopi vanjo, videti majhna. A nato sledi presenečenje.
V več prostorih so odlične slike lastnice, mlade Alme Lovrenič in njene učenke Viktorije Belak, ki je dolga leta živela v tujini. Alma Lovrenčič v galeriji razstavlja slike, ki jihje naredila že med študijem, in tudi kasnejše, ko se je vse bolj posvečala abstraktnemu slikarstvu in se poglobila pri ustvarjanju vsem oblikam vode. To se izraža tudi pri njenih novejših delih. Dve leti pa že uči Viktorijo Belak, ki je sicer Mariborčanka, dolga leta pa je živela v tujini. Zdaj živi in ustvarja v Mariboru ter se uči od svoje mentorice. Tudi sama je pri ustvarjanju zelo blizu abstraktni umetnosti.
V Selnici ob Dravi se zaključuje ena najpomembnejših investicij v zadnjih letih v občini. Nov vrtec so v Selnici ob Dravi nujno potrebovali, otroci in družine pa so z veseljem pozdravili gradnjo.
“Na našem vrtcu so se pričela zaključna dela in ureja se že okolica,” je na družbenih omrežjih sporočila županja občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj.
Investicija novega vrtca je bila želja vrsto let. V starem selniškem vrtcu se srečujejo s hudo prostorsko stisko, a kmalu bo to le še preteklost. Vrtec bo eden večjih v teh koncih. Celotno investicijo bo sicer pokrila Občina Selnica ob Dravi, pridobili pa bodo sredstva Eko sklada, saj gre za pasiven vrtec in Eko sklad za takšne objekte namenja nepovratna sredstva, računajo na 750 tisoč evrov.
Včeraj popoldan je umrl primarij, profesor, doktor Erih Tetičkovič, izjemen strokovnjak na področju možganskih in žilnih bolezni ter velik borec za živali, ki se je kot predsednik Društva za zaščito živali Maribor trudil za ustanovitev Zavetišča za živali Maribor.
Erih Tetičkovič je bil Mariborčan, ki je oral ledino na svojem področju. Leta 1989 je doktoriral na Medicinski fakulteti v Zagrebu, že naslednje leto pa je začel s specializacijo nevrologije v UKC Maribor. Nekaj let kasneje je bil pionir na področju Dopplerjeve ultrazvočne diagnostike možganskega ožilja in ožilja vratu ter postavil tudi osnove take diagnostike. V UKC Maribor je bil imenovan za izrednega profesorja za področje nevrologije, prav tako mu je bil podeljen naziv primarij.
Bil je tudi pedagog, prodekan in predavatelj na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, pred tem pa nosilec raznih znanstvenih projektov. Napisal je več strokovnih člankov in tudi knjig. Napisal je več strokovnih knjig, med drugim Klinično nevrologijo, njegova je tudi znanstvena monografija Dopplerjeva sonografija možganskega ožilja, prav tako Obvarujmo se možganske kapi. Leta je opozarjal na poraslo število primerov možganske kapi in izpostavljal tako preventivo kot pomembno zdravljenje po kapi.
Bil je izjemen ljubitelj živali, predsednik Društva za varstvo in proti mučenju živali v Mariboru, ki se je trudil tudi za mariborsko zavetišče za živali, zelo je bil aktiven tudi pri Rdečem križu Slovenije in Društvu za rak. Bil je tudi zdravnik v avtomobilskem športu, pri AMZS je dobil več priznanj, Cizljevo plaketo. Kot ljubitelj rož pa tudi dobil večkrat priznanje Hortikulturnega društva Maribor. Leta 2005 so mu v Mariboru podelili naziv Naj osebnost Maribora, 2019 pa še naziv častnega občana Maribora.
Svojcem izrekamo sožalje iz našega uredništva.
“Etienne Beugre ostaja v vijoličastem, po prikazanem je prepričal strokovno vodstvo in se nam bo pridružil kot polnopravni član”, poroča NK Maribor.
23-letni napadalec iz Slonokoščene obale si je izbral dres s št. 13, podpisal pa je pogodbo, veljavno do poletja 2025. “Gre za prestop iz kluba AS Denguele, pri katerem je bila plačana manjša odškodnina. Z določenimi odstotki ob nadaljnji prodaji. Etienne, dobrodošel v Ljudskem vrtu,” so zapisali.
31. januarja 2024 so v UKC Maribor za 88 zaposlenih, ki so se upokojili v letu 2023, pripravili sprejem.
Navzoče sta nagovorila v. d. generalnega direktorja UKC Maribor Vojko Flis in strokovna direktorica Nataša Marčun Varda, ki sta se jim zahvalila za njihov dolgoletni delovni prispevek.
87-letni Vid iz Dupleka je navdihujoč primer aktivnega in zdravega življenjskega sloga, saj redno obiskuje fitnes kar trikrat na teden. Obiskali smo ga na treningu v Fitnes Formi.
Letos aprila bo gospod Vid dopolnil 88 let. Je resnično za vzor, saj vztrajno obiskuje fitnes trikrat na teden. Fitnes opiše kot veliko družino in doda, da ga pogreša, če ga kdaj ne more obiskati. Postal je nepogrešljiv del njegovega življenja. Na svojega najstarejšega člana so izjemno ponosni tudi v Fitnesu Forma. S svojo vztrajnostjo in predanostjo fizični aktivnosti dokazuje, da starost ni ovira za ohranjanje kondicije in vitalnosti.
Več pa v spodnjem prispevku.
V minulih dneh smo že poročali o tem, da je v občini Ruše neprofitno stanovanje končalo v lasti županje Urške Repolusk.
Zdaj je pred kamere stopila tudi sama in med drugim pojasnila, da je ravnala zakonito, in da se ji ne zdi nič moralno ali etično sporno. Govorimo o dejstvu, da je med mandatom postala lastnica oziroma, kot poudarja sama, solastnica enega od občinskih neprofitnih stanovanj – in zanj je plačala manj od tržne vrednosti.
Zdaj tam živi njena mama, ki je pred tem živela v hiši v Selnici od Dravi. Ko smo jo vprašali, kako je s tem njena sestra reševala eksistenčno težavo mame, ki sicer nikoli ni bila na seznamu čakajočih za stanovanje v Rušah, je odgovorila:
Dejstvo je, da se je po zakonu o preprečevanju korupcije dolžna izogibati obstoju konflikta interesov tako kot ostali funkcionarji. A sama meni, da gre za deprivilegiranost in da na javni dražbi lahko sodeluje čisto vsak. Pa tudi če gre za občinsko neprofitno stanovanje.
Zakon o preprečevanju korupcije določa, da v poslu z občino ne bi smel biti vpleten ne župan oz. v tem primeru županja, če je bližji družinski član. Kako komentira to?
Svetniki so nad njenim presenečeni, Darka Kneza smo vprašali, ali meni, da gre res v takšni situaciji za deprivilegiranost županje.
Več v Občinskem informatorju na BK TV.
V Domu krajanov Bresternica v Mestni občini Maribor, bodo v soboto, 10. februarja 2024, pripravili pustovanje. Ob 17. uri se bo začelo za otroke, po 19. uri pa za vse generacije.
Ob 17. uri se bo začelo otroško rajanje z Arbadakarbo, duet je nastopil pred kratkim v šovu Slovenija ima talent. Poskrbljeno bo za ustvarjalno delavnico z baloni, poslikavo obraza, krofe ter drugo hrano in pijačo. Najboljše maske bodo nagradili. Obiskali pa jih bodo tudi kurenti.
Ob 19. uri pa se bo v domu pustovanje nadaljevalo za vse generacije. Zaželeno je seveda, da obiskovalci pridejo v maskah.
Na Muti gradijo vrtec, ki velja za največjo investicijo v zadnjih in prihodnjih letih.
Lani poleti so postavili temeljni kamen, zdaj pa že stoji zgradba, ki bo čez nekaj let gostila otroke iz vrtca. Županja Mute Angelca Mrak pa je povedala še, kako je občino in proračun zaznamovalo lansko leto, predvsem poletne ujme.
Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor bo lansko leto po besedah direktorja Jerneja Završnika zaključil s pozitivnim izidom, presežkom prihodkov nad odhodki v višini 1,3 milijona evrov. Letos bo največja pridobitev v infrastrukturnem smislu novo zgrajena Zdravstvena postaja Magdalena, med drugim pa načrtujejo tudi prenove na centralni lokaciji.
Zdravstveni dom, ki ima okoli 1100 zaposlenih in pokriva 12 občin, je imel od januarja do novembra 2023 okoli 55,6 milijona evrov prihodkov in 54,3 milijona evrov odhodkov, kar predstavlja presežek prihodkov v višini 1,3 milijona evrov. Takšen rezultat pričakujejo ob izračunu poslovanja vse do konca leta, je v torek na srečanju z novinarji povedal direktor.
Lani so med drugim izvedli nadgradnjo objekta V Ulici talcev v središču Maribora ter tako pridobili nove prostore za dve ambulanti družinske medicine. S selitvijo skladišča iz centralne lokacije na Tezno so pridobili dodatne prostore za fizioterapijo, v Hočah je začela delovati nova pediatrična ambulanta, patronažna služba je dobila 11 novih vozil.
Lani so odprli ambulanto za ljudi brez izbranega osebnega zdravnika in ta ena po besedah Završnika zaenkrat zadostuje. Marca so dobili dodatnih sedem referenčnih ambulant, s čimer jih je skupno 50.
Letos bodo namenili za vlaganja v prostore in opremo okoli šest milijonov evrov. Največ bodo namenili področju zobozdravstva, kjer načrtujejo vlaganja v digitalizacijo, obnovo rentgena in pripravo prostorov za izvajanje študija dentalne medicine. Prvi študenti dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru so namreč zdaj v tretjem letniku, ko se soočijo s strokovnimi predmeti in te bodo izvajali v zdravstvenem domu, je pojasnil direktor.
Kadra jim še vedno primanjkuje, zato iščejo zdravnike, zobozdravnike in medicinske sestre tudi v tujini. Letos je v načrtu skupno 50 novih zaposlitev, tudi za načrtovane nove programe razvojnih ambulant in centra za duševno zdravje ter nadgradnjo nekaterih specialističnih ambulant.
Novih družinskih zdravnikovih naj bi bilo letos pet, od tega dve specialistki iz tujine in trije specializanti. Potrebovali bi jih sicer vsaj deset. Težava sta tudi pediatrija in ginekologija, kjer imajo le po eno specializantko, zato ob upokojitvah težko zapolnijo mesta. Tudi na razpisu za pripravništva na področju zdravstvene nege ostajajo prazna mesta.
Prostore v pritličju osrednje stavbe zdravstvenega doma v središču Maribora nameravajo urediti za potrebe radiologije, prav tako bi radi obnovili prostore v 3. nadstropju stavbe v Ulici talcev.
Gradnja Zdravstvene postaje Magdalena na mestu dotrajanih ambulant na Jezdarski ulici se zaključuje, do poletja pa naj bi bilo zaključeno tudi projektiranje nove Zdravstvene postaje Tezno. Završnik ocenjuje, da bi v idealnih razmerah lahko v začetku prihodnjega leta začeli graditi tudi postajo na Teznu.
Stavka članov sindikata Fides v mariborskem zdravstvenem domu doslej še ni prinesla večje krnitve obravnav bolnikov, se pa zelo bojijo napovedanega preklica soglasij za nadurno delo. “Polovica naših specialističnih ambulant je odvisnih od zunanjih sodelavcev, kar pomeni, da brez njihovega dela ni naših specialističnih storitev. To bi bil velik udarec tako za nas kot za paciente,” je dejal Završnik.
vir: sta
Na mestne ulice in ceste bo kmalu zapeljalo še 10 dodatnih koles Mbajk, opremljenih s košaricami podjetij iz Skupine JHMB. Vsa so že pripravljena in čakajo na uradno otvoritev nove postaje Mbajk, poimenovane JHMB – Dvoetažni most.
“Otvoritev bo ta petek, že zdaj pa vas vabimo, da na kolesa Mbajk sedete tudi vi in tako izberete eno od trajnostnih oblik javnega prevoza v našem mestu,” so zapisali v JHMB.
Krka, tovarna zdravil, d. d. iz Novega mesta, je Kliniki za pediatrijo UKC Maribor v uporabo predala 28 novih, sodobnih pediatričnih posteljic z omaricami.
“Krka, katere temeljno poslanstvo je že 70 let omogočati ljudem zdravo in kakovostno življenje, se je ob svojem jubileju odločila pomagati številnim zdravstvenim ustanovam. Posebno skrb posveča bolnikom v najzgodnejšem obdobju njihovega življenja, zato se je tokrat vnovič odločila, da bo pomagala našim otrokom, najmlajšim pacientom. Tako je donacije namenila Kliniki za pediatrijo UKC Maribor, Pediatrični kliniki UKC Ljubljana in pediatričnim oddelkom še desetih splošnih slovenskih bolnišnic,” so sporočili iz UKC Maribor.
Pediatrične posteljice s svojo moderno zasnovo sledijo najvišjim standardom glede varnosti, nadzora nad okužbami, ergonomičnosti in udobja najmanjših pacientov.
Vzglavje in vznožje sta narejena iz prozornega pleksi stekla, odpornega na udarce, višina stranskih ograj zagotavlja večjo varnost pacienta, so nastavljive po višini in z naklonom hrbtišča ter opremljene s štirimi vrtljivimi kolesi z zavornim sistemom. Električne pediatrične postelje so namenjene podpori telesa najmlajših pacientov. Omogočajo najprimernejši položaj za ublažitev ali lajšanje bolečine in neugodja ter za izvajanje zdravljenja in nege. Otroške bolniške posteljice imajo vgrajeno tudi pomožno luč in alarm za sprostitev zavore.
Na slovesni predaji posteljic se je v. d. generalnega direktorja UKC Maribor prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Krki, d. d., Novo mesto uvodoma iskreno zahvalil za donacijo, v nadaljevanju pa je strokovna direktorica UKC Maribor prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med. dodala, da so podarjene posteljice velik doprinos najmlajšim bolnikom. Nekaj besed je vsem zbranim namenil tudi predstojnik Klinike za pediatrijo izr. prof. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. in povedal, da lahko strokovno delo izvajamo samo ob dobrih bivalnih pogojih. »Zelo smo veseli, da ste se spomnili na nas in da bodo naši otroci bivali v najbolj udobnih posteljicah. Iskrena hvala za to donacijo.«
Spregovorila je tudi direktorica Regije Slovenija, Krka, d. d., Novo mesto, Mojca Prah Klemenčič, mag. pharm. in ob predaji povedala: “V Sloveniji je veliko izjemnih zdravstvenih delavcev, na katere se lahko popolnoma zanesemo. To potrjujejo tudi moje osebne izkušnje. Imamo ljudi s srcem in vrhunskim znanjem, za katerim je ogromno dela, izkušenj, izmenjav dobre prakse. Le tako ste lahko uspešni v boju za zdravje, za življenje. Vsi vi ste ljudje z veliko začetnico.
Za dobro oskrbo pa potrebujete še nekaj: ustrezno opremo in z njo povezane sodobne diagnostične metode. Ko gre za zdravje, je dobro le najboljše. Zato je v Krki vrhunska kakovost vodilo številka ena. Prisegamo na kakovostna, varna in učinkovita zdravila. Cenimo pa tudi srčnost. Zato si že 70 let skupaj z vami prizadevamo za zdravje bolnikov in za še višjo kakovost zdravstvenih storitev v Sloveniji.
Letos praznujemo 70-letnico Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta. Ob naši obletnici donacije znova namenjamo mladim junakom po vsej Sloveniji – od Jesenic do Brežic, od Izole do Murske Sobote. V dialogu s pediatričnimi oddelki vseh dvanajstih slovenskih splošnih bolnišnic smo poskrbeli za opremo, ki jo najbolj potrebujete. Donirali smo posteljico z modulom za oživljanje, transportni inkubator, mobilni ultrazvočni aparat, grelno-reanimacijske posteljice, polisomnograf, spirometer, bronhodilatator, EKG-aparat, pulzni oksimeter, merilnike krvnega tlaka in opremo za izolacijsko sobo.”
Ponosno pa lahko povem, da je naša največja letošnja donacija namenjena Kliniki za pediatrijo UKC Maribor. Z 28 posteljicami z omaricami, ki ustrezajo najvišjim standardom kakovosti in varnosti, smo omogočili prenovo celotnega oddelka.
“Naj bo ta donacija še ena od številnih srčnih zgodb, ki nas povezujejo. Da bomo še večkrat lahko rekli: Ne skrbi. V dobrih rokah smo in vse bo v redu.”
Dogodek so z glasbenimi nastopi popestrili učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
Mariborski mestni svetniki so po razpravi in premoru odločili, da prestavijo odločitev o proračunu za 14 dni. Župan Saša Arsenovič po glasovanju o prekinitvi točke vidno razočaran.
Glede na vse do takrat slišane amandmaje, v enem od njih je bilo slišati, da je Občinska uprava našla po besedah Mateje Cekić rezervo v postavki Obresti za dolgoročne kredite in bi od tam vzeli skoraj pol milijona evrov za druge namene, in sicer za Nogometni klub Maribor, se je po odmoru oglasil mestni svetnik Franc Kangler in dal proceduralni predlog, da točko o proračunu prestavijo za 14 dni. V tem času bi lahko tako uprava kot posamezne svetniške skupine lahko premislile in ugotovile, ali je še kaj sredstev in kako bi se jih razporedilo.
Karin Jurše: Očitno se denar lahko najde, če se hoče
Mestna svetnica Karin Jurše se je strinjala z njim in dejala, da je očitno, da se na Občini lahko najde denar, če se hoče. In da če je tako, bi se ga lahko v 14 dneh našlo še več. Povzela je, da v Gibanju Svoboda vidijo, da očitno so rezerve za vrtec, če se je v enem dnevu našlo pol milijona evrov za Nogometni klub Maribor.
Igor Jurišič: Ne za pokrivanje iz postavke Obresti za dolgoročne kredite
Mestna svetnica Lidija Mirnik Divjak je dejala, da se strinja s Kanglerjem, saj meni, da bi se morali svetniki še uskladiti. Strinjal se je tudi mestni svetnik Igor Jurišič, ki je dejal, da bo podprl Kanglerjev predlog, rekel je, da nima nič proti nogometnemu klubu in da je za to, da klub dobi sredstva, a da ima sam težavo pri tem, da bi za pokrivanje tega vzeli sredstva iz postavke Obresti za dolgoročne kredite, ki bi se znižala za takšno vsoto. Meni, da to ne gre, in ob tem ugiba, ali je bilo z banko dogovorjeno, da se obresti znižajo. Zato meni, da bi bilo 14 dni dovolj, da bi v tem času ugotovili, kje bi bil še denar in kako ga razporediti.
Marko Slavič: čudno naključje
Mestni svetnik Marko Slavič, ki je prav tako podprl predlog, da se odločanje o proračunu prestavi za 14 dni, je vprašal, kako je Občinska uprava ugotovila, da Euribor ne bo več rasel, saj se mu zdi čudno naključje, da so to ugotovili ravno včeraj, danes pa predlagali nameniti denar klubu prav iz postavke obresti. Prav tako je za prestavitev odločanja mestni svetnik Stojan Auer, ki je dejal, da podpira predlog Franca Kanglerja, in dodal, da so danes slišali več amandmajev in da bi v 14 dneh uspeli se dogovoriti še za več. Upa, da se bo našel denar tudi za dokončanje Lenta, ne pa da so ga naredili na polovico.
Župan Saša Arsenovič vidno razočaran
Župan Saša Arsenovič je bil po glasovanju vidno razočaran. Dejal je: da je bil proceduralni predlog Franca Kanglerja “žal sprejet”, in nadaljeval: “Dragi someščani, nimamo proračuna.” Prisluhnil je sicer vsem amandmajem opozicije, a ta danes vseeno ni odločala o proračunu.
Koalicija bila za obravnavanje proračuna in sprejem
Na drugi strani pa so bili proti prekinitvi točke mestni svetniki iz koalicije. Med drugim je mestni svetnik Zdravko Luketič obrazložil svoj glas in dejal, da ne bo podprl predloga za prekinitev točke in dejal, da bo podprl amandma. Mestna svetnica Alenka Iskra je dejala, da ne bo podprla proceduralnega predloga, saj meni, da bi se čez 14 dni spet lahko nekje zapletlo. Dejala je, da ne želi, da bi se ponovilo leto 2023. Podžupan Samo Peter Medved je dejal, da ne bo potrdil predloga Kanglerja, saj bi rad, da bi proračun sprejeli prej. Mestna svetnica Jelka Kolmanič je dejala, da predloga o prekinitvi točke o proračunu ne bo podprla, češ da ne vidi razloga, da bi se to naredilo, rekoč, da je bilo dovolj časa za usklajevanje.
Na današnji seji je mariborski župan predlagal postopen dvig cene za vrtec, češ da bi dodaten milijon evrov, ki so ga namenili za subvencije pri plačevanju vrtca, preusmerili v investicije vrtcev in šol. Toda mariborski svetniki so bili proti temu, da bi starše, ki imajo otroke v vrtcih, dodatno finančno obremenili.
Saša Arsenovič, mariborski župan, se je strinjal s poročevalko, da je veliko investicijskih potreb za šole in vrtce in da je občina zdaj namenila milijon evrov več denarja, z dvigom cen za starše pa bi dobili še nekaj več denarja, ki bi ga lahko namenili prav tem investicijam.
“Župan naj najde znotraj občinskega proračuna 600.000 evrov za investicijo”
Odbor za finance ni potrdil sklepa o postopnem zvišanju cen vrtca. Mestna svetnica Karin Jurše je dejala, da se strinja s tem, da so vrtci in šole investicijsko zanemarjeni, na kar so mestni svetniki opozarjali tako letos kot lani. Izpostavila je, da se ne morejo strinjati s tem, da je vir investicijskega vzdrževanja vrtcev in šol prav to, da se zmanjša subvencije staršev, ki imajo svoje otroke v vrtcih. Predlagala je, da župan znotraj občinskega proračuna najde 600.000 evrov za investiranje v vrtce.
“Če imate denar za drage odvetnike, potem imejte denar tudi, da se bodo subvencionirali vrtci”
Mestna svetnica Ljubica Jančič pa je izpostavila, da prenaša njemu besede staršev vrtca v Radvanju. Ta vrtec je bil zgrajen leta 1971, starši pa mu sporočajo: “Če imate denar za drage odvetnike, če imate denar, da podpisujete nenehno anekse za Lent in za vsa ostala dela, ki jih Občina naroča, in če imate denar, da si nabavite novo službeno vozilo, potem imejte denar tudi, da se bodo subvencionirali vrtci.” Dejala je, da “marsikateri starši, ki vozijo otroke v vrtec, delajo za 940 evrov v javnih podjetjih, kot je Snaga, Nigrad in tako dalje”. Poudarila je, da je absolutno proti dvigu cen vrtcev.
Iskra menila, da so določeni dvigi cen sprejemljivi
Mestna svetnica Alenka Iskra pa je na drugi strani dejala, da je mesto Maribor eno izmed redkih mest, ki ob zakonsko znižanih cenah še dodatno omogoča nižje plačilo položnic za vrtce, ter da se na to pozablja, a da bi morali to večkrat ponoviti. Meni, da se ni dobro otepati sprejemanja neljubih odločitev, ob tem pa, da je treba skrbeti za ranljive skupine. Izpostavila je, da so vse do petega dohodkovnega razreda dvigi cen sprejemljivi. Strinjala pa se je, da je treba najti in zagotoviti v proračunu večji obseg sredstev za investicijsko vzdrževanje teh objektov.
Jurišič: Otroci so prioriteta pred arhitekturnimi presežki
Mestni svetnik Igor Jurišič pa je nato dejal, da se vidi, da v določenih primerih denar ni problem in omenil obnovo Langerjeve vile. Meni, da denar je, a da ga na občini ne namenjajo za šole in vrtce. Prav zaradi tega ni hotel podpreti dviga cen vrtca, pri tem pa je pripomnil, da verjame, da ko bodo mestni svetniki dovolj odločni, da ne bodo podpirali takšnih zadev, kot so podražitve vrtcev, da bo enkrat tudi mestna uprava spoznala, da so otroci prioriteta pred arhitekturnimi presežki.
Sledilo je glasovanje, na katerem so mestni svetniki s 26 glasovi proti in 13 glasovi za zavrnili sklep, s katerim bi starši za vrtec plačevali več.
Če bi svetniki potrdili dvig cen, bi se ta zgodil dvakrat, najprej marca, nato pa še z novim letom
Dosedanje cene v mariborskih javnih vrtcih so bile uveljavljene s 1. julijem 2023. Cene so se v primerjavi s prejšnjimi povečale za približno 38 odstotkov, je povedala poročevalka Gajzer Pliberšek na seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor. Lani je bilo tudi odločeno, da bi se postopno zvišalo plačilo staršev za vrtec. Najprej za 18 odstotkov, čez nekaj mesecev pa še preostanek do 38 odstotkov, a se to še ni zgodilo. Z dosego cilja so se povečale občinske subvencije, to pa pomeni še dodatni milijon za subvencije poleg že obstoječega.
V skladu z dogovorom o postopnem povišanju plačil staršev je danes na seji poročevalka predlagala dvig cen v dveh korakih. S 1. marcem 2024, nato pa še s 1. 1. 2025. Tisti z najnižjimi dohodki bi za otroke v prvem starostnem obdobju od marca plačevali 6,72 evra več, v drugem pa 5,18 evra več. Od 1. 1. 2025 pa bi se za družine z najnižjimi dohodki v prvem starostnem obdobju zvišalo plačilo za vrtec za 4,0 evra, v drugem pa za 3,37 evra več.
Dejala je, da bi s tem lahko milijon evrov, ki so ga dobili, dali za “prepotrebno obnovo šol in vrtcev”, torej na postavko investicijskega vzdrževanja šol in vrtcev, letos 600.000 evrov, v naslednjem pa 400.000 evrov. Denar bi porabili za obnovo sanitarij in kuhinj. Naštela je: obnova sanitarij v enoti Pristan Vrtca Ivana Glinška, obnova kuhinje v enoti Vančka Šarha Vrtca Jožice Flander, obnova centralne kuhinje Vrtca Jadvige Golež ter urgentni sanaciji kuhinj OŠ Leona Štuklja in OŠ Slave Klavore. Župan je ob tem dejal, da je potreb za investicijsko vzdrževanje vrtcev in šol še več.
Plačevanje parkiranja na javnih površinah v Mariboru ostaja takšno, kot je do sedaj. Ob sobotah namreč ne bo treba plačevati parkirnine, čeprav je župan hotel to predlagati na današnji seji Mestnega sveta Mestne občine Maribor.
Mariborski župan Saša Arsenovič je sicer želel, da se plačuje parkirnino ob sobotah, vendar so bili mestni svetniki danes proti. Arsenovič je namreč želel, da bi z izkupičkom, ki bi ga dobili iz plačil za sobotno parkiranje, dobili denar za preplastitev cest, vendar se mestni svetniki niso strinjali s tem.
Svetniki so danes izglasovali, da so zaprta parkirišča ob sobotah neplačljiva, prav tako tudi odprta parkirišča. To pomeni, da so tako ena kot druga plačljiva ob delavnikih, torej od ponedeljka do petka, ne pa tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Med drugim se Odbor za javno komunalo in javne gospodarske službe ni strinjal s potrditvijo celotnega odloka o urejanju prometa v MO Maribor, saj se niso strinjali s tem, da bi se plačevalo parkirnino tudi ob sobotah od 8. do 19. ure, menili so namreč, da bi takšna odločitev imela negativni vpliv na obisk mestnega jedra. Odbor za finance je bil prav tako proti, saj menijo, da obračunavanje ob sobotah ni smiselno.
Arsenovič je vložil amandma, da se na zaprtih parkiriščih plačuje parkiranje ob delavnikih med 8. in 22. uro, na odprtih parkiriščih pa prav tako med delavniki od 8. do 19. ure. Torej se predlagano plačevanje parkirnin ob sobotah ne bo uresničilo.
Na današnji slovesnosti na Univerzi v Mariboru so podelili 64 nagrad in priznanj tistim, ki so s svojim delom, izrednimi uspehi, dosežki in zaslugami pomembno prispevali k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru.
Univerza v Mariboru je namreč z današnjo slovesnostjo obeležila rektorjev dan. Na slovesnosti je rektor Zdravko Kačič podelil 64 priznanj in nagrad ter se tako zahvalil vsem tistim, ki so se v minulem letu izkazali s svojim delom, izrednimi uspehi, dosežki in zaslugami. Med njimi so največ priznanj prejeli prav študenti iz 17 fakultet Univerze v Mariboru.
Univerza v Mariboru svojim študentom podeljuje nagrade z namenom spodbuditi čim višjo kakovost študija, ustvarjalnega vključevanja v raziskovalno in umetniško delo ter udejstvovanja na različnih obštudijskih področjih, s katerimi si pridobivajo dodatna znanja, razvijajo svojo osebnost, hkrati pa pomembno prispevajo k razvoju in ugledu Univerze v Mariboru ter doprinašajo k boljši družbi kot celoti.
Rektorjevo nagrado na predlog matične fakultete prejmejo tisti študenti, ki so v svoji vpisni generaciji dosegli najboljše študijske uspehe. Za uspešno znanstvenoraziskovalno delo na različnih področjih udejstvovanja, pa študenti prejmemo Perlachova priznanja in nagrade, poimenovane po profesorju matematike in medicinskih ved Andreju Perlachu, rojenemu v Svečini pri Mariboru leta 1490, štirikratnem dekanu medicinske fakultete in rektorju dunajske univerze v letu 1549.
Zahval in čestitk so bili deležni tudi zaposleni na Univerzi v Mariboru, kjer strokovni delavci ter visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci prejmemo priznanja ter nagrade za svoj nadpovprečni trud, dosežke in zasluge. Najvišji kategoriji nagrad, ki so bile podeljene na današnji slovesnosti, pa so Nagrada Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalno, umetniško in izobraževalno delo, ki jo je prejelo osem izjemnih raziskovalk in raziskovalcev ter Nagrada Univerze v Mariboru za sodelovanje z gospodarstvom in prenos znanja. Slednjo sta prejela prof. dr. Borut Žalik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter prof. dr. Srečko Glodež s Fakultete za strojništvo za izjemen doprinos na področju povezovanja univerze z okoljem z namenom prenosa znanja. S podeljevanjem omenjene nagrade Univerza sledi svojim strateškim ciljem, da v obdobju 2021–2030 postane osrednje stičišče deležnikov procesa prenosa znanja in tehnologij na lokalni in regionalni ravni.
Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je v svojem nagovoru izpostavil: “Vsem letošnjim nagrajencem in dobitnikom priznanj iskreno čestitam, ob čemer se zavedam, da je še mnogo drugih, ki s svojim delom doprinašajo k ugledu univerze, zato se jim prav tako zahvaljujem.”
Letošnji, že 59. Festival Borštnikovo srečanje bo potekal med 3. in 16. junijem 2024.
Ponovno bo ponudil izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, razstavami in pogovori ob knjigah, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami.
V SNG Maribor bodo gostili slovenske in tuje gledališke ustvarjalce in profesionalce, novinarje, kritike in teatrologe. Z letošnjim Borštnikovim srečanjem bo Maribor ponovno središče gledališkega dogajanja in praznovanje bogate in raznolike slovenske gledališke ustvarjalnosti, tako napovedujejo v SNG Maribor.
Letošnji tekmovalni program je izbral selektor Blaž Lukan, ki je danes predstavil tudi kriterije za svoj izbor.
Blaž Lukan je dejal, da je ob ogledu predstav izoblikoval dva kriterija. Prvi je kriterij konteksta, drugi pa je prevpraševanje izraznih sredstev.
Pravi, da sta kriterija v nekaterih predstavah bila zelo izražena, pri nekaterih pa je bil en ali drugi močnejši. Tiste predstave, ki nista zadostovala tema dvema kriterijema in ga niso nagovorile niti na kaka drugačen način, pa ni uvrstil v tekmovalni del. Je pa ob ogledu vseh dobil dober vpogled v gledališko dogajanje in kakšna je kondicija slovenskega gledališča. Omenil je, da gre za različne predstave.
Tekmovalni program 59. Festivala Borštnikovo srečanje
(v časovnem zaporedju premier)
1. Elfriede Jelinek: Ljubimki. Režiserka Nina Ramšak Marković, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 11. 2. 2023.
2. Dominik Smole: Antigona. Režiser Luka Marcen, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 16. 2. 2023.
3. Milan Ramšak Marković: Deževen dan v Gurlitschu. Režiser Sebastijan Horvat, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, premiera 27. 3. 2023.
4. Shelagh Stephenson: Pet vrst tišine. Režiserka Maša Pelko, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 19. 4. 2023.
5. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Gejevska fantazija o nacionalnih temah. I del: Tisočletje se bliža, II del: Perestrojka. Režiser Ivica Buljan, Mini teater Ljubljana, premiera 3. 5. 2023.
6. Marko Sosič, Tadej Pišek: O snegu in ljubezni. Režiser Tadej Pišek, Zavod Godot in Slovensko stalno gledališče Trst, premiera 11. 6. 2023.
7. Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa: Pohorski bataljon. Poskus rekonstrukcije. Režiser Jernej Lorenci, Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj, premiera 26. 9. 2023.
8. Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar, Lene Lekše: Spolna vzgoja II. Serija predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk. Režiserka Tjaša Črnigoj, Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana) in Mesto žensk, premiera 7. 10. 2023.
9. Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha: Juriš. Režiserka Živa Bizovičar, Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 9. 10. 2023.
10. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Pred pragom tisočletja in Perestrojka. Režiserka Nina Rajić Kranjac, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 15. 10. 2023.
11. Rrose Sélavy: Razpoka. Režiser Jan Krmelj, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 26. 10. 2023.
12. Milan Ramšak Marković: Prometej: ena lepa apokalipsa. Režiser Sebastijan Horvat, Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor, premiera 24. 11. 2023.
Predstavitev celotnega programa 59. Festivala Borštnikovo srečanje bodo pripravili v drugi polovici maja.
Letošnji, že 59. Festival Borštnikovo srečanje bo potekal med 3. in 16. junijem 2024.
Ponovno bo ponudil izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov, raznolik spremljevalni program s strokovnimi srečanji, razstavami in pogovori ob knjigah, refleksijo gledališkega dogajanja in zanimivimi študentskimi vsebinami.
V SNG Maribor bodo gostili slovenske in tuje gledališke ustvarjalce in profesionalce, novinarje, kritike in teatrologe. Z letošnjim Borštnikovim srečanjem bo Maribor ponovno središče gledališkega dogajanja in praznovanje bogate in raznolike slovenske gledališke ustvarjalnosti, tako napovedujejo v SNG Maribor.
Letošnji tekmovalni program je izbral selektor Blaž Lukan, ki je danes predstavil tudi kriterije za svoj izbor.
Blaž Lukan je dejal, da je ob ogledu predstav izoblikoval dva kriterija. Prvi je kriterij konteksta, drugi pa je prevpraševanje izraznih sredstev.
Pravi, da sta kriterija v nekaterih predstavah bila zelo izražena, pri nekaterih pa je bil en ali drugi močnejši. Tiste predstave, ki nista zadostovala tema dvema kriterijema in ga niso nagovorile niti na kaka drugačen način, pa ni uvrstil v tekmovalni del. Je pa ob ogledu vseh dobil dober vpogled v gledališko dogajanje in kakšna je kondicija slovenskega gledališča. Omenil je, da gre za različne predstave.
Celotno novinarsko konferenco si lahko ogledate na spodnjem posnetku
Tekmovalni program 59. Festivala Borštnikovo srečanje
(v časovnem zaporedju premier)
1. Elfriede Jelinek: Ljubimki. Režiserka Nina Ramšak Marković, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 11. 2. 2023.
2. Dominik Smole: Antigona. Režiser Luka Marcen, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 16. 2. 2023.
3. Milan Ramšak Marković: Deževen dan v Gurlitschu. Režiser Sebastijan Horvat, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, premiera 27. 3. 2023.
4. Shelagh Stephenson: Pet vrst tišine. Režiserka Maša Pelko, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, premiera 19. 4. 2023.
5. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Gejevska fantazija o nacionalnih temah. I del: Tisočletje se bliža, II del: Perestrojka. Režiser Ivica Buljan, Mini teater Ljubljana, premiera 3. 5. 2023.
6. Marko Sosič, Tadej Pišek: O snegu in ljubezni. Režiser Tadej Pišek, Zavod Godot in Slovensko stalno gledališče Trst, premiera 11. 6. 2023.
7. Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa: Pohorski bataljon. Poskus rekonstrukcije. Režiser Jernej Lorenci, Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj, premiera 26. 9. 2023.
8. Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar, Lene Lekše: Spolna vzgoja II. Serija predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk. Režiserka Tjaša Črnigoj, Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana) in Mesto žensk, premiera 7. 10. 2023.
9. Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha: Juriš. Režiserka Živa Bizovičar, Slovensko ljudsko gledališče Celje, premiera 9. 10. 2023.
10. Tony Kushner: Angeli v Ameriki. Pred pragom tisočletja in Perestrojka. Režiserka Nina Rajić Kranjac, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, premiera 15. 10. 2023.
11. Rrose Sélavy: Razpoka. Režiser Jan Krmelj, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 26. 10. 2023.
12. Milan Ramšak Marković: Prometej: ena lepa apokalipsa. Režiser Sebastijan Horvat, Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor, premiera 24. 11. 2023.
Predstavitev celotnega programa 59. Festivala Borštnikovo srečanje bodo pripravili v drugi polovici maja.
V soboto, 10. 2. 2024, vas iz občine Lovrenc na Pohorju vabijo, da skupaj preživite “Ta norčavi dan”.
Zbor mask je od 13.00 – 13.30 pred OŠ Lovrenc na Pohorju, sporočajo iz občine in dodajaj: “Nato se bomo v Pustnem sprehodu podali do Prireditvenega prostora, kjer smo za vas pripravili pester zabavni program. Najlepše maske bodo nagrajene. Vljudno vabljeni!”
Iz Osnovne šole Maksa Durjave Maribor so sporočili, da starše vabijo na 40-urni tečaj slovenščine.
Kot navedejo na šoli, je glavni cilj tečaja lažja komunikacija z učitelji. Tečaj za starše učencev OŠ Maksa Durjave Maribor organizira Andragoški zavod Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor: “Spoštovani starši, vabimo vas na 40-urni tečaj slovenščine, ki ga za starše učencev naše šole organizira Andragoški zavod Maribor v sodelovanju z Mestno občino Maribor. Glavni cilj tečaja je, da boste lažje komunicirali z učitelji.”
Več informacij in prijavnico lahko dobite v šolski svetovalni službi, še navedejo. Objavo šole, najdete na tej povezavi, na njihovi spletni strani.
Medgeneracijski center Danica Duplek vsak teden organizira več brezplačnih delavnic, tečajev, vadbe in drugih aktivnosti za svoje obiskovalce. Tudi v tem tednu je tako.
Nekaj dejavnosti so imeli že včeraj, v ponedeljek, danes pa nadaljujejo in imajo poln urnik do vključno petka. Aktivnosti izvajajo na sedežu v Dvorjanah, razen če ni določeno drugače.
Torek, 30. januar 2024
– 8.30 telovadba v Koreni
– 9.00 miselne vaje
– 10.30 skupina gledališčnikov ima vajo
– 12.40 šah
– 14.00 tečaj angleščine za začetnike
– 16.00 zvočna kopel z Branko
Sreda, 31. januarja 2024
– 9.00 tečaj angleščine za nadaljevalno skupino
– 11.00 joga obraza z Branko
– 14.00 telovadba za hrbtenico s fizioterapevtom
Četrtek, 1. februar 2024
– 8.30 telovadba v Koreni
– 9.00 tečaj nemščine v Dvorjanah
– 10.30 čas za kartanje in druge družabne igre
– 13.00 termin za pogovorno skupino (obvezna najava na 031 759 780)
Petek, 2. februar 2024
– 8.30 Qi gong s Simono
– 9.30 ročna dela z Marijo Jančič
V Domu Danice Vogrinec Maribor se že vneto pripravljajo na pustni čas.
Pravijo, da je božični in novoletni čas minil, zdaj pa je čas za pust. V delovnih skupinah so tako aktivni in ustvarjajo glede na svoje sposobnosti. Delovne skupine so sicer del delovne terapije, zagotovo pa prinašajo veliko veselja tistim, ki si z ustvarjanjem krajšajo čas, hkrati pa naučijo nekaj novega.
“Stanovalci DEP III so s skupnimi močmi izdelali klovna,” tako sporočajo iz Doma Danice Vogrinec Maribor in dodajajo: “Delovna terapevtka je aktivnost razdelila na manjše korake in naloge prilagodila posameznim stanovalcem glede na njihove sposobnosti.”
Eni stanovalci so tako trgali vato za polnilo, drugi so navijali volno in ustvarili copate ter lase za klovna, tretji pa so polnili posamezne dele. Potem pa je prišlo na vrsti še šivanje, ki se ga je lotila stanovalka s spretnimi prsti in – klovn je bil gotov.
Iz Trgovskega centra Merkur na Tržaški cesti 87 v Mariboru so sporočili, da je pri njih kuža, ki se je očitno izgubil.
Zapisali so, da je kuža prijazen. Po naši objavi so se našli lastniki psa, ki mu je, kot kaže ime Muff. Konec dober, vse dobro.
Mestna občina Maribor vabi zainteresirano javnost k udeležbi na okrogli mizi o prenovi sistema javnega potniškega prometa v Mariboru.
Okrogla miza, ki bo v četrtek, 1. februarja 2024 ob 16. uri v Vetrinjskem dvoru (Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor), bo namenjena predstavitvi načrtovane prenove sistema javnega potniškega prometa, kot so povečanje frekvence, dostopnost, trajnost in povezljivosti, hkrati pa odpira prostor za vaše mnenje, vprašanja in konstruktivne predloge, sporočajo.
Govorci bodo doc. dr. Marjan Lep, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Univerza v Mariboru, Uroš Rozman, Društvo za ceste Maribor, Marjan Holc, Svet starejših Mestne občine Maribor, in Mitja Klemenčič, Urad za komunalo promet in prostor MO Maribor. Moderator bo Josip Rotar.
“Vaša prisotnost in mnenje sta ključna za oblikovanje boljšega sistema javnega prevoza, zato vas vabimo, da se nam pridružite in soustvarjate prihodnost mobilnosti v Mariboru,” še sporočajo z Mestne občine Maribor.
V Krajevni skupnosti Kamnica te dni že nestrpno pričakujejo začetek pustnega dogajanja, pripravili so namreč pester program.
Tradicionalno veliko otroško pustno rajanje v KS Kamnica (Pravljična Kamnica) bo v soboto, 10.2.2024 ob 16. uri. Dogodek v organizaciji KS Kamnica in učiteljic OŠ Kamnica. Povorka mask skozi kraj, obisk kurentov, spust balonov, vodeno otroško rajanje, slastni pustni krofi in za piko na i, glasbena gostja Nastja Gabor.
Obljubljajo tudi rajanje z animatorkami KS Kamnica in OŠ Kamnica – Lariso Gostenčnik, Natašo Hauptman, Metodo Rankovec, Majo Stibrič – Boljte, Ines Bračko. Hkrati bo ta dan tudi zaključek projekta Pravljična Kamnica in drsališče 2023.
Pravijo tudi, da najlepše maske ne bodo izbirali, zato nagrado dobite vsi.
V tokratni oddaji Report smo govorili o Šotor Festu v Lancovi vasi, prireditvi v Pesnici – “Maribor je bil danes odvraten”, v organizaciji Pokrajinskega arhiva Maribor / Regional Archives Maribor, Mariborska knjižnica in Drama SNG Maribor, prav tako pa smo izvedeli vse o pripravah, pustni povorki in pustovanju v Selnici ob Dravi, ki ga prirejajo v Sekciji za ohranjanje kulturne dediščine KD Pavza.
Gostje so bili:
- Milan Trol, Šotor Fest v Lancovi vasi 2024,
- Maja Borin, dramaturginja SNG Maribor,
- Mojca Kosi, Višja arhivistka v Pokrajinskem arhivu Maribor,
- Primož Rajh, Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine KD Pavza.
