V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
Danes, 17. decembra 2023, v Selnici ob Dravi pripravlja Društvo Godi mi pohod z laternami od Hrama Kulture Arnolda Tovornika do okrašenega dvorišča Vrablove domačije, kjer bo božični sejem in lutkovna predstava za otroke.
Pohod z laternami se začne ob 16.30 pri Hramu kulture Arnolda Tovornika, hodilo se bo po Jabolčni poti. Laterne lahko prinesete s seboj, nekaj jih bo na voljo tudi za izposojo.
Ob 17. uri pa bo na dvorišču Vrablove domačije lutkovna predstava Rdeča kapica in božični keksi, ki jo pripravlja lutkovna sekcija KD Pavza. Vse do 17. do 19. ure bo tam tudi mini božični sejem. Prišel bo tudi Božiček. Društvo Godi mi še sporoča, da bo dišalo po vafljih. Sam obisk prireditve pa je brezplačen.
Policisti operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Maribor so v času od 5. ure dne 15.12.2023 do 5.ure 16.12.2023 sprejeli 388 klice, med katerimi je bilo 114 interventnih dogodkov.
Od tega:
– 22 obvestil s področja kriminalitete. Največ je bilo vlomov, tatvin in poškodovanj tuje stvari,
– 26 prometnih nesreč, v 23 prometnih nesrečah je nastala zgolj gmotna škoda, v 3 prometnih nesrečah sta bili 3 osebi lahko telesno poškodovane. Zaradi hujših kršitev cestno prometnih predpisov smo zasegli tri motorna vozila, en voznik pa je bil pridržan.
– 10 obvestil v zvezi s kršitvami javnega reda in miru. Od tega 8 kršitve javnega reda na javnem kraju in 2 kršitve v zasebnih prostorih.
Vlom v hišo:
Neznani storilec je včeraj popoldan vlomil v stanovanjsko hišo v Stogovcih na območju občine Majšperk, lastnik je oškodovan za približno 2.000 evrov.
Sinoči je bilo na ploščadi pred Manco v Lovrencu na Pohorju veselo. Prišel je Božiček in navdušil otroke.
Praznično okrašena ploščad, na kateri je bil v enem delu božični sejem, je bila v znamenju pričakovanja drugega dobrega moža. Družine so se zbirale in zbirale, otroci so nestrpno čakali na to, da se bo Božiček stopil na ploščad. Pogledovali so na vse strani.
In potem so ga skupaj klicali. Palčica je sporočila, da ima težave s kolesom na kočiji, pa so se vsi skupaj spomnili, da na pomoč velikokrat skočijo gasilci. In tudi sinoči je bilo tako. Gasilci so namreč pripeljali Božička in njegovo spremstvo.
Otroci iz vrtca so na odru zapeli, pod odrom pa zaplesali. Rajanje je navdušilo mnoge obiskovalce.
Božiček se je usedel na pav poseben stol na odru in otrokom razdelil darila – nahrbtnike. Starši pa so izkoristili priložnost in slikale otroke z Božičkom, tako da bodo imeli večen spomin na to.
Včeraj zvečer so tudi uradno odprli drsališče v sklopu projekta Pravljična Kamnica, edino drsališče na prostem na območju Mestne občine Maribor.
Krajevna skupnost Kamnica je v začetku decembra napovedala izvedbo edinstvenega projekta, imenovanega Pravljična Kamnica, ki bo s pomočjo velikodušnih sponzorjev prinesel široko paleto dogodkov v kraju.
Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica, je predstavil podrobnosti tega osupljivega projekta, ki obljublja več kot 30 raznolikih dogodkov za vse generacije. Glavnina dogajanja je načrtovana za vikende, kjer bodo najmlajši in starejši lahko uživali v pestri paleti dejavnosti.
Slovesno so sinoči drsališče otvorili predsednik KS Kamnica Simon Hauptman, župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič in glavni donator drsališča v Kamnici Milan Kuster, sicer generalni direktor podjetja I-Vent. Kot je povedal Hauptman, je še veliko manjših donatorjev, računajo pa tudi, da bodo z vstopnicami nabrali nekaj prihodka.
Najmlajši bodo deležni raznolikih delavnic, lutkovnih predstav ter čarobnih nastopov čarovnika, ki bodo zagotovo razveselili njihova srca. Zanimiva in edinstvena izkušnja pa bo tudi možnost prenočevanja v kulturnem domu, kjer si bodo lahko sami pripravili svojo prehrano.
Vrhunec tega projekta je bilo sinoči, ko so odprli drsališča, ki je nedvomno privabilo pozornost tako domačinov kot obiskovalcev od drugod. To bo priložnost za ljubitelje drsanja in zabave na ledu, da uživajo v tej zimski aktivnosti, ki bo obogatila ponudbo pravljičnega doživetja Kamnice. Drsališče bo po besedah Hauptmana obratovalo dva meseca.
Sicer pa Pravljična Kamnica v teh dneh obljublja čarobno doživetje in prinaša svež veter v kraj. S tem projektom si Kamnica prizadeva za ustvarjanje edinstvenih priložnosti za povezovanje prebivalcev in obogatitev kulturne ponudbe v kraju.
Že včeraj so uživali tako najmlajši, ki so se najbolj razveselili drsališča, kot tudi starejši oz. odrasli, ki so lahko prisluhnili Boštjanu Bračiču, v naslednjih dneh prihaja še Ditka.
S sodelovanjem sponzorjev in predanim delom Krajevne skupnosti Kamnica, ta projekt obeta obdobje pravljičnih doživetij za vse generacije. S tem se odpirajo vrata novim in raznolikim priložnostim za skupnost in obljublja čaroben začetek novega obdobja za Kamnico.
Program še danes in jutri:
Sobota
– drsališče 10.00-20.00
– 10.00 otroške delavnice
– 15.00 otroška dvorana
– 18.00 koncert Zbor Glasbena Matica Maribor
Nedelja
– drsališče 10-19
– 15.00 otroška dvorana
– 17.00 otroške delavnice
– 17.00 koncert Oto Vrhovni Turistično društvo Kamnica
Dogajanje bo popestril tudi Vlakec Jurček s svojo pravljično vožnjo ter ustvarjalne delavnice za najmlajše. V kombinaciji z neustavljivo domačnostjo Babičine kuhinje vas čaka izjemno doživetje hrane, pijače ter brezčasnega druženja.
Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) decembra 2023 praznuje 30. obletnico delovanja. Praznovati so začeli natanko eno leto prej, decembra 2022, sedaj pa se bliža eden od vrhuncev v sklopu obeležitve okroglega jubileja javnega zavoda.
V sodelovanju z Mestno občino Maribor so si že v začetku leta zaželeli, da bi namesto pihanja 30 svečk jubilej obeležili z zasaditvijo 30 dreves na območju Mestne občine Maribor. Akcijo so poimenovali 30 dreves za 30 let MKC Maribor.
Uradno odprtje drevoreda
K sodelovanju so povabili partnerje, s katerimi delijo skupne vrednote in jih povabili, da akcijo podprejo z nakupom drevesa: “Izjemno veseli in hvaležni smo za odziv, ki smo ga bili deležni, saj cilja nismo le dosegli, ampak smo ga celo presegli. S pomočjo donatorjev (organizacij in posameznikov) smo zbrali denar za nakup 35 dreves – trnatih gledičevk – na prenovljenem Lentu. Nova drevesa bomo vnesli tudi v aplikacijo MapMyTree, ki je zaživela pod okriljem Evropske komisije za okolje in predstavlja števec vseh na novo zasajenih dreves v Evropski uniji.”
Tako bodo v danes, 15. decembra, ob 13. uri še uradno odprli drevored, donatorji pa bodo na dogodku lahko ob ”svoja” drevesa namestili lesene označevalne tablice z imeni.
Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) je bil ustanovljen 22. decembra 1993, kar pomeni, da leta 2023 praznuje 30 let.
Dravske elektrarne Maribor – družba skupine HSE – so na današnjem srečanju z novinarji predstavile poslovanje družbe, izvedbene in strateško-razvojne projekte, ki jih načrtujejo v naslednjih letih ter cilje družbe do zaključka tega desetletja.
Dravske elektrarne Maribor so letošnji plan proizvodnje 2.450 GWh dosegle 2. novembra; do zaključka leta se pričakuje, da bo proizvedene 2.950 GWh električne energije, kar je približno pet odstotkov nad desetletnim povprečjem. Poudariti velja, da bo leto 2023 v zgodovino zapisano kot hidrološko ugodno leto (za proizvajalce električne energije), a hkrati izjemno naporno in celo katastrofalno za prenekateri predel Slovenije. V DEM so v letošnjem letu petkrat oziroma 22 dni obratovali skladno s Pravilnikom o visokih vodah, kar pomeni, da se pretoki na vsaj eni hidroelektrarni dvignejo nad 800 kubičnih metrov na sekundo in so ekipe sodelavcev neprekinjeno na objektih.
V vsem tem času so se trudili, da so visokovodne vale z najmanj mogočimi posledicami za okolje in ljudi varno evakuirali iz Slovenije – to je omogočila primerna priprava, korektno sodelovanje z avstrijskimi in hrvaškimi upravljalci elektrarn, angažiranost sodelavcev in visok nivo varnosti in zanesljivosti objektov, ki ga zagotavljajo z rednimi in izrednimi remonti in revizijami. Ob tem se je v letošnjem letu začel še triletni projekt prenove sekundarnih sistemov na hidroelektrarnah Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok, ki vključuje zamenjave ključne opreme za vodenje elektrarn.
Med strateškimi projekti velja izpostaviti:
1) Rekonstrukcija hidroelektrarne Formin – najmlajše hidroelektrarne na slovenskem delu reke Drave
Hidroelektrarna Formin je bila zgrajena leta 1978 in edina od hidroelektrarn na slovenskem delu reke Drave še ni bila celovito obnovljena. Oktobra letos je bil s strani lastnika potrjen investicijski program rekonstrukcije, kar je osnova za izvedbo investicije, katere izvedbeni del se načrtuje v začetku leta 2026, ko se bodo pričela prva gradbena dela nad-višanja kanala, ki jim avgusta 2026, sledi zaustavitev elektrarne in pričetek rekonstrukcije prvega agregata, nato pa v decembru istega leta zaustavitev in rekonstrukcija še drugega agregata. Sočasno z zaustavitvijo drugega agregata se pričnejo izvajati tudi dela na sanaciji dovodnega kanala in zamenjava obloge kanala, za kar bo potrebno izvesti zapiranje in izpraznitev kanala. Predvideva se, da bodo sanacijska dela na dovodnem kanalu trajala dobrih osem mesecev, dela na rekonstrukciji agregatov pa bodo zaključena predvidoma v 13 mesecih. Ponovni zagon in obratovanje prenovljenih agregatov se predvideva oktobra 2027 (prvi agregat) oziroma februarja 2028 (drugega agregata). Zaključek sanacije dovodnega kanal se predvideva do konca avgusta 2027.
2) Črpalna hidroelektrarna Kozjak
Skladno z nacionalnim energetsko podnebnim načrtom se pričakuje povečana proizvodnja električne energije iz nestanovitnih virov, ki narekuje izgradnjo strateškega hidroenergetskega objekta, ki bo omogočal hranjenje električne energije. Projekt ČHE Kozjak skupaj s 400 kV daljnovodom ima od leta 2012 sprejeto uredbo o državnem prostorskem načrtu. Po desetletju zatišja njegova vloga ponovno pridobiva na pomenu in tako so se v tem letu začele izdelave strokovnih podlag za presojo vplivov na okolje. V naslednjem letu pa bo pripravljeno celovito poročilo omenjenih vplivov, ki bo podrobneje predstavljeno deležnikom in javnostim, in začela se bo pripravljati dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku.
3) Postavitev sončne elektrarne na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin
V preteklem letu je bil zgrajen in predan v obratovanje segment pet sončne elektrarne Zlatoličje, moči 2,5 MWp in letne proizvodnje 3.000 MWh. V naslednjih letih, predvidoma med leti 2025 in 2026, pa se načrtuje postavitev ostalih segmentov na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin, skupne dolžine dobrih 14 kilometrov, moči dobrih 28 MWp in letne proizvodnje okrog 32.000 MWh električne energije. V tem trenutku se čaka sklep Vlade Republike Slovenije o pričetku državnega prostorskega načrta. Cilj izgradnje je slediti zavezam države glede dviga proizvodnje iz obnovljivih virov ter dodatno izkoristiti obstoječe proizvodne objekte družbe DEM.
4) Projekti vetrnih elektrarn
Družba Dravske elektrarne Maribor izvaja aktivnosti na štirih projektih. Najbližje realizaciji je projekt Vetrna elektrarna Mali Log, kjer je objavljen razpis za izvedbo projekta. Plan postavitve elektrarne moči 1 MW je v naslednjem letu.
Pri projektu Vetrne elektrarne Ojstrica sta koordinator (Ministrstvo za naravne vire in prostor) in pobudnik (Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo) konec septembra do pripomb in predlogov javnosti (podanih na javni razgrnitvi osnutka državnega prostorskega načrta) zavzela stališča, ki so javno objavljena v prostorskem informacijskem sistemu. Postopek umeščanja Vetrne elektrarne Ojstrica v prostor poteka v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, naslednji koraki bodo odvisni od nosilcev urejanja prostora in sektorja za presoje vplivov na okolje Ministrstva za okolje podnebje in energijo, ki bo izdalo mnenje o sprejemljivosti plana.
Pri projektih Vetrne elektrarne Rogatec in Vetrne elektrarne Paški Kozjak so v zaključevanju vse, z vsebinjenjem zahtevane, strokovne podlage za okoljsko poročilo. Strokovne podlage identificirajo in omejujejo vsa tveganja, ki lahko vplivajo na ljudi, rastlinske in živalske habitate ter okolje kot celoto. Zaključek vseh omenjenih zahtevanih strokovnih podlag je pri obeh projektih predviden v naslednjem letu; sledi priprava in oddaja okolskih poročil pristojnemu ministrstvu in javni razgrnitvi.
5) Pilotna geotermična elektrarna Čentiba
Konec preteklega leta so Dravske elektrarne Maribor, skupaj s partnerji (Petrol Geo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Geološki zavod Slovenije), pričele s podzemnimi deli sanacije neproduktivne vrtine Pg-8 globine približno tri tisoč metrov za potrebe izkoriščanja geotermičnega energetskega potenciala za prvo slovensko geotermično elektrarno v kraju Čentiba v Lendavi. Aprila so pričeli z nadzemnimi deli, ki so zajemala gradbena dela ter dela na elektro in strojni inštalaciji. Po prvotnih načrtih so bili zagonski testi pilotne geotermične elektrarne načrtovani zgodaj jeseni, vendar se je termin zaradi nepredvidenih del pri sanaciji vrtine podaljšal. Zagonski testi se tako načrtujejo v začetku naslednjega leta.
Projekt SI-Geo-Electricity – Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, pilotni projekt, sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP. Namen projekta je testiranje inovativne tehnologije koriščenja geotermičnega potenciala ter posledično povečanje obnovljive električne energije z izgradnjo prve pilotne geotermične elektrarne v Sloveniji.
6) Trajnostno upravljanje s sedimenti Ptujskega jezera
Sedimenti so ena izmed ključnih sestavin vodnih ekosistemov. S postavitvijo visokovodnih ali hidroenergetskih pregrad (jezov) se spremeni njihovo premeščanje po strugi vodotoka, tok vode se upočasni in sedimenti se trajno ali začasno odložijo kot naplavine. S kopičenjem sedimentov (sedimentacijo) se zmanjšuje koristna prostornina zadrževalnika za pridobivanje električne energije in druge rabe. Z izzivom kopičenja sedimentov oziroma zmanjševanja prostornine zadrževalnikov se srečujemo v Sloveniji in po vsem svetu. Ptujsko jezero, kot največji umetni zadrževalnik v Sloveniji, ni izjema. Da bi zagotovili koristno prostornino, želijo sediment odstraniti, kar bo zagotovilo koristno prostornino za pridobivanje energije ter hkrati izboljšalo izvajanje sekundarnih funkcij in ekološki potencial vodnega telesa.
Odstranjevanje sedimentov predstavlja svojevrsten izziv. Sedimenti so namreč po odstranitvi iz vodnega telesa obravnavani kot gradbeni odpadek, ki pa lahko po predelavi, pod točno določenimi pogoji v skladu s predpisi, status odpadka izgubijo in postane sekundarna surovina za ponovno uporabo v druge namene, na primer v gradbeništvu. Dravske elektrarne Maribor so v preteklih letih intenzivno pristopile k iskanju rešitev sedimentacije in koristne porabe sedimentov. V sklopu nedavno zaključenega projekta Ready4Use so skupaj s partnerji iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Univerze v Ljubljani (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo) kemično in mineraloško preučili sedimente ter raziskali možnosti njihove uporabe v opečnih izdelkih in geo-polimerih. Novo razviti gradbeni izdelki so bili, poleg tehničnega ovrednotenja, ocenjeni tudi z okoljskega vidika z analizo življenjskega cikla.
V sklopu projekta LIFE IP RESTART s področja ravnanja z odpadki, ki ga vodi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pa DEM sodeluje z eno izmed šestih pilotnih akcij, ki naslavlja uporabo sedimentov iz Ptujskega jezera kot gradbeni kompozit za izgradnjo visokovodnih nasipov Direkcije Republike Slovenije za vode. Projekt LIFE IP RESTART se izvaja od 1. 1. 2022 in bo predvidoma zaključen 31. 12. 2030. Da pa bo v prihodnje mogoč odvoz sedimentov iz Ptujskega jezera, jih je treba najprej osušiti/dehidrirati. Po številnih usklajevanjih z Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave, Direkcijo Republike Slovenije za vode in Mestno občino Ptuj se je predvidela odlagalna površina ob brežini Ptujskega jezera, na kateri bodo tri polja, s katerih se bo izmenično odvažalo osušene sedimente, za kar se že načrtuje ureditev dovoza in premestitve.
Poslovanje družbe
Vrednost investicij v letošnjem letu je bila ocenjena na 36 milijonov evrov, realizacija pa bo v višini 30 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje se načrtujejo v višini 76 milijonov, čisti poslovni izid pa v višini 15 milijonov evrov. Ob tem velja poudariti, da bo izplačilo vseh dajatev (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, koncesija in vodno povračilo), ki jih plačuje družba v višini 22 milijonov evrov. Močan investicijski cikel, v katerega so zakorakale Dravske elektrarne Maribor, bo pomenil tudi dvig števila zaposlenih in bo imel več pozitivnih vplivov na lokalno in regionalno gospodarstvo ter zeleni prehod.
»Družba Dravske elektrarne Maribor, kot največja proizvajalka električne energije iz obnovljivih virov, po eni strani skrbi za varno in zanesljivo obratovanje obstoječih proizvodnih enot, po drugi strani, pa skladno s poslanstvom in zavezami iščemo možnosti izgradnje novih objektov, ki bodo proizvajali električno energijo iz razpoložljivih obnovljivih virov. Če želimo zagotoviti energetsko neodvisnost sedanji ter prihodnim generacijam, moramo storiti vse, da nove objekte, seveda ob upoštevanju in varovanju narave in okolja, čim prej postavimo. Skrb za ohranjanje naravnega okolja sovpada z našim poslanstvom, zato vlagamo znanje, izkušnje in sredstva tudi v trajnostno upravljanje prostora, s katerim sobivamo in ga koristimo«, je ob tem ponovno poudaril generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor mag. Damjan Seme.
Krajevna skupnost Kamnica letos s pomočjo sponzorjev izvaja projekt Pravljična Kamnica.
Čarobno vzdušje v Kamnici
Največja pridobitev Pravljične Kamnice je drsališče, ki je že postavljeno pred kulturnim domom. Predsednik Krajevne skupnosti Kamnica, Simon Hauptman nam je že pred časom povedal, da so se odločili, da glede na to, da v Mestni občini Maribor drsališča ne bo, to čarobnost praznikov pričarajo v Kamnici.
VIR: Pravljična Kamnica
Drsališče so domači otroci že preizkusili, danes ob 17.30 uri pa drsališče v Kamnici se tudi uradno odpira.
VIR: Pravljična Kamnica
Program tretjega vikenda v Kamnici pa je sledeč:
Petek:
– 16.00 otroška dvorana
– 17.30 otvoritev drsališča
– 18.00 Boštjan Bračič in Skupina INVITE
– 20.00 Jernej Kuntner – VSTOPNICE V FIDEBO Art Kavarna
Sobota
– drsališče 10.00-20.00
– 10.00 otroške delavnice
– 15.00 otroška dvorana
– 18.00 koncert Zbor Glasbena Matica Maribor
Nedelja
– drsališče 10-19
– 15.00 otroška dvorana
– 17.00 otroške delavnice
– 17.00 koncert Oto Vrhovni Turistično društvo Kamnica
Ves vikend VLAKEC JURČEK, BABIČINA KUHINJA, HRANA & PIJAČA
V začetku novembra ste nas bralci obvestili, da so odstranili znamenito lokomotivo na glavni železniški postaji. Zdaj je lokomotiva nazaj in sije v vsem svojem sijaju.
Lokomotiva 151-001 pred železniško postajo v Mariboru od leta 80-ih let prejšnjega stoletja spominja tako domačine in turiste na prisotnost in pomen železnice v Mariboru. “Izdelana je bila leta 1903 kot lokomotiva serije 32d nekdanje Južne železnice. Z oznako RL.1 pa so jo za prevoze so uporabljali na Rogaški lokalni železnici. Od konca obdobja parne vleke v Sloveniji velja za edino ohranjeno lokomotivo omenjene serije,” so nam pojasnili iz Slovenskih železnic.
Bila je v slabem stanju
Omenjeno lokomotivo so novembra premaknili v delavnico, kjer pa so jo v dobrem mesecu dni ustrezno obnovili. Lokomotiva je v lasti SŽ, stoji pa na parceli v lasti MOM. Lokomotiva s strani lastnika ni bila redno vzdrževana in je v zelo slabem stanju, posledično pa kazi podobo vedute železniške postaje, na kar so nas večkrati opozarjali tudi občani.
“Mestna občina Maribor je lastniku večkrat predlagala obnovo oz. varno odstranitev lokomotive s sedanjega mesta in nadomestitev z drugo – obnovljeno (če je izvedljivo s takšno, ki je v preteklosti vozila tudi na železniških progah v območju Maribora), obstoječo pa premesti v stalno zbirko Železniškega muzeja SŽ. S tem predlogom soglaša tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija OE Maribor, ki je lokomotivo predlagal za spomenik lokalnega pomena, saj predstavlja prostorsko dominanto tega prostora,” zapišejo.
Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) decembra 2023 praznuje 30. obletnico delovanja. Praznovati so začeli natanko eno leto prej, decembra 2022, sedaj pa se bliža eden od vrhuncev v sklopu obeležitve okroglega jubileja javnega zavoda.
V sodelovanju z Mestno občino Maribor so si že v začetku leta zaželeli, da bi namesto pihanja 30 svečk jubilej obeležili z zasaditvijo 30 dreves na območju Mestne občine Maribor. Akcijo so poimenovali 30 dreves za 30 let MKC Maribor.
Uradno odprtje drevoreda
K sodelovanju so povabili partnerje, s katerimi delijo skupne vrednote in jih povabili, da akcijo podprejo z nakupom drevesa: “Izjemno veseli in hvaležni smo za odziv, ki smo ga bili deležni, saj cilja nismo le dosegli, ampak smo ga celo presegli. S pomočjo donatorjev (organizacij in posameznikov) smo zbrali denar za nakup 35 dreves – trnatih gledičevk – na prenovljenem Lentu. Nova drevesa bomo vnesli tudi v aplikacijo MapMyTree, ki je zaživela pod okriljem Evropske komisije za okolje in predstavlja števec vseh na novo zasajenih dreves v Evropski uniji.”
Tako bodo v danes, 15. decembra, ob 13. uri še uradno odprli drevored, donatorji pa bodo na dogodku lahko ob ”svoja” drevesa namestili lesene označevalne tablice z imeni.
Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (MKC Maribor) je bil ustanovljen 22. decembra 1993, kar pomeni, da leta 2023 praznuje 30 let.
Letošnje dogajanje Zimskega športnega vikenda bo sovpadlo s predbožičnim dogajanjem v mestu Maribor, so sporočili iz Športne zveze Maribor.
Športna zveza Maribor v sodelovanju z MOM namreč med petkom 22.12. in nedeljo 24.12. organizira zdaj že tradicionalni Zimski športni vikend.
Kot so udeleženci že navajeni, bo tudi letos dogodek postregel z zanimivimi športnimi aktivnostmi in številnimi priložnostmi za športno udejstvovanje. “Poleg tradicionalnega smučanja in deskanja na Pohorju, gre letos izpostaviti še nekaj atraktivnih dogodkov, kot so denimo Nočni pohod z lučkami s startom v mestnem parku, pa Božični Glow tek po ulicah mestnega jedra. Tudi drsanje v Ledni dvorani bo letos božično obarvano, v božičnem vzdušju pa se bo odvila tudi božična plesna zabava v Plesnem klubu VIBE,” sporočajo organizatorji.
Popestritev prazničnega dogajanja
Izpostaviti gre še zimsko tekaško vadbo, pa zimski planinski pohod ter že tradicionalni tečaj teka na smučeh, ki se bo odvijal na Arehu. Vikend pred božičnimi prazniki bo skratka v Mariboru povsem športno obarvan in organizatorji verjamejo, da bo ljubiteljem športa popestril praznično dogajanje. Vse aktivnosti in informacije o prijavah najdete na njihovi spletni strani.
Dela na mariborskem Lentu se vlečejo že dolgo časa. Prvi rok za končanje del na mariborskem Lentu je bil konec maja letos. Lent, skupaj z nekaterimi drugimi odseki ob obrežju reke Drave v Mariboru, je tako več kot leto dni eno veliko gradbišče. Nazadnje smo o tem, da so se dela podaljšala pisali že konec oktobra oz. v začetku novembra, takrat so nam v službi za odnose z javnostmi Mestne občine Maribor dejali, da so končana že vsa večja gradbena dela na zahodnem in osrednjem delu Lenta. Rok za izvedbo del pa so takrat podaljšali do konca meseca novembra.
Ker Lent še ni končan, smo te dni na Mestno občino Maribor, naslovili vprašanja, če je bil ponovno podaljšan rok: “Pogodbeni rok za izvedbo del na Lentu je podaljšan do 31.12.2023, aneks je bil podpisan 30.11.2023.”
Trenutno izvajanje del:
– Zahodni del:
o Vsa večja dela so zaključena. Izvajalec odpravlja pomanjkljivosti.
– Osrednji del:
o Polaganje granitnih kock pod tržnico ter dela na področju elektroinstalacij.
o Izvajalec odpravlja pomanjkljivosti.
– Vzhodni del:
o Štokanje betonskih površin.
o Polaganje granitnih kock pred uvozov v garažno hišo na Usnjarski ulici.
o Izvajanju del na področju elektroinstalacij.
o Izvajanje del na področju krajinske arhitektura, kolikor dopušča vreme. Trenutno del ne moremo izvajati, saj temperature za sajenje niso primerne.
o Finalizacija območja od Vodnega stolpa do lokacije potopnih valjev na vzhodni strani.
Pregled finančnega stanja projekta:
“Podpisan je bil dodatek s katerim se je, zaradi vključitve nepredvidenih del, pogodbena vrednost povišala za 463.983,34 EUR. Pogodba je podpisana na podlagi dejansko izvedenih količin, na enoto mere. Pogodbena vrednost sedaj znaša 8.032.257,15 EUR z DDV. Natančna vrednost projekta bo znana po dokončanju – ugotovitveni aneks, v katerem bodo zajeta večja in manjša dela,” so za Lokalec.si pojasnili na MO Maribor.
“Pogodba o sofinanciranju projekta je bila z Ministrstvom za naravne vire in prostor podpisana 23.8.2023. Višina sofinanciranja je 2.382.064,70 EUR. V sredini meseca decembra bomo prejeli zadnje nakazilo finančnih sredstev s strani Ministrstva (uspešno smo črpali vsa razpoložljiva sredstva),” še pojasnjujejo na mariborski občini.
Vzroki za podaljšanje roka:
• izvedba več projektov na istem območju (projekt visokotemperaturne toplotne črpalke ter nov servisni vhod v Pristan, vročevod, ki ga izvaja Energetika Maribor ter projekt izvedbe zavarovanja brežin Drave, ki ga izvajajo Dravske elektrarne Maribor). Za izvedbo vročevoda in temperaturne toplotne črpalke je bilo potrebno soglasje Direkcije za vode, na katerega smo čakali dalj časa, kar je posledično vplivalo na izvedbo,
• slab kataster komunalne infrastrukture, veliko prilagajanja na samem mestu ter spreminjanja projektne dokumentacije,
• nepredvidena dela,
• izvajalec je z izvedbo del pričel kasneje kot je bilo sprva predvideno, dinamika izvedbe del je v določenih segmentih potekala počasneje,
• slabe vremenske razmere.
Na Lentu se niti ne bo uredilo vse, kar so načrtovali: “Faza projekta, ki je bil prijavljena za sofinanciranje bo v celoti izvedena. Projektantsko se je reševalo širše območje, ki se v tej fazi še ne bo izvedlo. Je pa predvideno za naslednje faze, ko bo finančno stanje to dopuščalo.”
Trenutna odločitev je, da ne izvedejo:
• zunanje ureditve na območju Benetk,
• zunanje ureditve območju Vodnega stolpa,
• zunanje ureditve z novimi stopnicami pred Hišo stare trte,
• zmanjšamo število instalacij za pitnike ter samih pitnikov,
• izvedemo manjše število priključkov za stojnice ob reki Dravi,
• obstoječih stopnic ob ladjici na Benetkah ne rušimo,
• izvedbo novih stopnic za dostop do reke Drave (zahodni, osrednji ter vzhodni del) prestavimo na kasnejše obdobje.
Na projektu je bilo podpisanih 7 dodatkov:
– 1. dodatek:
o Sprememba pogodbene vrednosti zaradi ugotovljene računske napake ter zamenjave vodje del.
– 2. dodatek:
o Sprememba obsega del pri nominiranem podizvajalcu ter nominacije novega podizvajalca.
– 3. dodatek:
o Nominacija novega podizvajalca.
– 4. dodatek:
o Podaljšanje roka ter zamenjava skrbnika pogodbe.
– 5. dodatek:
o Podaljšanje roka izvedba.
– 6. dodatek:
o Podaljšanje roka izvedba.
– 7. dodatek:
o Podaljšanje roka izvedbe ter vključitev nepredvidenih del, katera so nujno potrebna za dokončanje projekta. Dodatek je bil podpisan dne 30.11.2023.
Na Mestni občini Maribor dodajajo, da so pri izvajanju samega projekta naleteli na dela, ki niso bila zajeta v osnovnem popisu ter so jih zaradi nadaljevanja projekta morali nujno izvesti.
Navajajo nekaj izmed teh:
– Sanacija fekalne kanalizacije na določenih segmentih.
– Ureditev začasnega napajanja svetilk.
– Montaža ojačitvenih plošč na lovilcih olj.
– Sanacija križanja: kolektor, izliv v Dravo.
– Zamenjava izkopnega materiala (obstoječi material ni bil primeren za ponovno vgradnjo).
– Zaščita obstoječih dreves.
– Sprememba zaščitnih cevi.
– Obbetoniranje NN razvodov ter zaščitnih cevi.
– Strukturna zemljina ter vgradnja cevi.
– Prestavitev obstoječega lovilca olj.
– Jaški za senčnike pred gostinskimi lokali, vrtanje lukenj ter vgradnja sider.
– Impregnacija betonov pri gostinskih lokalih ter izdelava epoksi tlaka.
– Rušenje armirano betonske plošče pred gostinskimi lokali, …
Učenci OŠ Selnica ob Dravi so skupaj z učitelji, mentorji in drugimi naredili veliko izdelkov, ki so jih danes ponujali na stojnicah na osrednjem trgu v Selnici ob Dravi. Medtem, ko so zbirali prostovoljne prispevke, pa je na trg prišel Božiček.
Vsi prisotni obiskovalci, teh se je res kar trlo na trgu, so se razveselili še, ko je prišel Božiček. Ta je poklepetal z otroki. Na klop, kjer je posedel, pa se je usedel marsikdo, ki si je zaželel fotografije z Božičkom. Pa se je usedla še naša ekipa, Božiček pa je povedal, kaj si misli o otrocih in Selnici ob Dravi.
Učenci Osnovne šole Selnica ob Dravi pa so pripravili mnogo izdelkov: od različnih daril, voščilnic, koristne stvari za dom, razne okraske in dišeče stvari za polepšanje prazničnih dni, okusno pecivo in še marsikaj za v kuhinjo.
Ravnateljica OŠ Selnica ob Dravi Manja Kokalj je povedala, da so se učenci in zaposleni na šoli potrudili in skupaj naredili veliko izdelkov. Pomagali so tudi starši in stari starši. Predmete so obiskovalci našli na stojnicah, kar nekaj učencev in učenk pa je zapakirane stekleničke in vrečke razne dišeče morske soli, piškote, čipke, snežake in druge stvari. Tudi male in okusne sendviče, tako da obiskovalci ne bi bili lačni.
Ravnateljica je še poudarila, da so si res vzeli čas za ustvarjanje pa tudi druženje. Saj je to zelo pomembno. Na šoli tudi učijo, da si otroci in drugi med seboj pomagajo.
Danes so tudi uradno odprli 7,5-milijonsko naložbo javnega podjetja Marprom na Mariborskem Pohorju in Arehu.
S slavnostno prireditvijo na Arehu so namreč odprli novo štirisedežnico Ruška in t. i. outdoor center Maribor – Areh, ki bo obiskovalcem ponudil nove kolesarske proge, gibalne parke, gorske gokarte, 5-zvezdično doživetje in druge vsebine.
Cilj jim je bil, da bo sedežnica Ruška nared za obratovanje do zimske sezone, ko bo precej povečala zmogljivost prevoza smučarjev – to jim je tudi uspelo, sedežnica je namreč nared, je pa res, da v spodnjem delu še ni snega in smučarska proga tako še ne obratuje.
Slavnostne otvoritve novih žičnih naprav v okviru projekta sofinanciranega s strani Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport: »Modernizacija žičniških naprav in izgradnja outdoor centra Maribor – Areh«, sta se udeležila državni sekretar Matevž Frangež in generalna direktorica za turizem Dubravka Kalin.
Na projekt je ponosen tudi direktor Marproma Ranko Šmigoc.
Znani so letošnji nagrajenci oziroma prejemniki nagrad in priznanj za delo na področju socialnega varstva v letu 2023.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in Pravilnikom o nagradah in priznanjih za delo na področju socialnega varstva v Uradnem listu Republike Slovenije objavilo Razpis za podelitev nagrad in priznanj za delo na področju socialnega varstva v letu 2023. Komisija za izvedbo razpisa in pripravo predloga za izbiro kandidatov za nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva, je preučila utemeljenost prejetih predlogov in pripravila predlog za podelitev posameznih nagrad. O končni izbiri kandidatov ali skupine za nagrade in priznanja s sklepom odloči minister.
Nagrado za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo v zadnjih petih letih v letu 2023 prejmeta:
Jasmina Breznik, direktorica Varstveno delovnega centra POLŽ Maribor ter
Tatjana Popović, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga.
Jasmina Breznik je direktorica Varstveno delovnega centra POLŽ Maribor, ki deluje kot javni socialno varstveni zavod s sedežem v Mariboru in enotami v Mariboru, Lenartu, Slovenski Bistrici, Rušah, Šentilju in Bohovi.
To so zapisali v opisu, zakaj je prejela nagrado.
Nagrajenka že 30 let uspešno deluje na področju socialnega varstva. S svojim vodenjem, strokovnim delom in metodami je v zadnjih petih letih vtisnila pozitiven pečat, ki se odraža tudi v
širšem družbenem okolju. Številni dosežki nagrajenke se kažejo v kakovosti njenega strokovnega dela, ki je bilo vedno usmerjeno v uporabnike in v boljšanje kakovosti njihovega življenja. Poleg dviga kakovosti storitev VDC-ja, je v delo vnašala inovativne programe in metode dela, ter širila storitve in inovativne pristope za reševanje socialnih stisk posameznikov
na področju socialnega varstva, med drugim je bila pobudnica in nosilec pilotnega projekta za vpeljevanje storitve socialnega vključevanja.
Njeno delo odlikuje uspešnost sodelovanja z uporabniki in svojci, s ciljem krepiti njihovo moč samoodločanja in soudeležbe kot tudi zaznavanje potreb uporabnikov in prilagajanje storitev
njihovim potrebam ter prepoznavanju težav svojcev oziroma skrbnikov. S tem ciljem je pristopila k uvajanju 24-urnega institucionalnega varstva in zagotavljanju programa za starejše, da so le-ti
lahko ostali v sredini, ki jim je domača in kjer se počutijo varne in sprejete.
Z uvedbo tovrstne storitve je prispevala k prilagoditvi in individualizaciji storitve starejšim uporabnikom, v smislu razbremenitve uporabnikov, ki zaradi svojih starostnih ali bolezenskih sprememb niso zmogli več običajnih aktivnosti vsakdanjega življenja in so potrebovali več pomoči pri osnovnih življenjskih aktivnostih. Tematiki humane obravnave starejših uporabnikov je posvetila tudi strokovne prispevke.
Sodelovala je pri vpeljavi številnih inovativnih projektov, katerih rezultati so bili usmerjeni v uporabnike, zaposlene ali v povezovanje z lokalnim okoljem: Lahko branje in rekreacija za vse,
S teboj lahko, Center lokalne ponudbe, Brati-razumeti, Agatin čarobni plašč, Projekt Vključujemo in aktiviramo in drugi.
V času pandemije Covid-19 je z ekipo zdravstvenih delavcev iskala varne, a hkrati človeške pristope pri delu z uporabniki. V zavodu, in širše, je opozarjala na ohranjanje spoštovanja in
dostojanstva tudi v teh izrednih razmerah, iskala načine in pristope za razbremenitev stisk uporabnikov in se tudi sama večkrat vključila v pomoč ter s tem dosegla, da pa pri uporabnikih
ni prišlo do poslabšanja njihovih psihičnih stanj. Zaradi pomanjkanja in fluktuacije kadra v zadnjih letih ves čas išče načine, ki bi pritegnili kader, uvaja spremembe v organizaciji dela, ki omogočajo uporabnikom višjo kakovost vključevanja, dela in bivanja ter zaposlenim usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Vpeljala je kakovostno digitalizacijo v ustanovi ter sisteme kakovosti, ki zagotavljajo kakovostno izvedene storitve za uporabnike in tudi ustrezne delovne pogoje za zaposlene. V organizacijo dela vnaša široko paleto aktivnosti, s katerimi spodbuja kolektiv in uporabnike k vključevanju na področju športnih in kulturnih aktivnosti.
Po mnenju predlagateljev nagrajenka s svojim delom premika meje humanosti in krepitve uporabnikov ter izboljšuje možnosti njihove soudeležbe in vključevanja v družbeno okolje, z
novimi prilagojenimi storitvami pa boljšo kvaliteto življenja njihovih uporabnikov. Predlagatelj za podelitev nagrade za izstopajoče kvalitetno in strokovno delo v zadnjih petih letih mag. Jasmini Breznik je Nataša Hiter Ravnjak, predstavnica delavcev VDC POLŽ Maribor, v imenu vodji enot in programov ter strokovnih delavcev VDC POLŽ Maribor. Predlog so podprli: Svet zavoda VDC POLŽ Maribor, Svet zakonitih zastopnikov VDC POLŽ Maribor, Skupnost varstveno delovnih centrov Slovenije, Medobčinsko društvo Sožitje Maribor, Mestna občina Maribor, Občina Lenart, Občina Slovenska Bistrica, Občina Ruše, Občina Šentilj.
Skupinsko nagrado za zaposlene oziroma člane pravne osebe, ki dalj časa uspešno deluje na področju socialnega varstva v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu in predpisi socialnega varstva in je dobro prepoznavna v lokalnem okolju v letu 2023 prejmejo:
Zavod SOPOTNIKI, zavod za medgeneracijsko solidarnost ter
Društvo za delo z mladimi v stiski ŽAREK.
V novembru 2023 je mariborski turizem dosegel nov mejnik, in sicer rekordno število ustvarjenih prenočitev, ki je v Mariboru prvič preseglo pol milijona.
Od januarja do konca novembra so zabeležili 509.249 prenočitev, kar je za 26 odstotkov več kot v letu 2022. Razmerje domačih in tujih prenočitev, ustvarjenih do konca novembra, je bilo 9 : 91, največ slednjih pa so ustvarili Nemci, Hrvati, Srbi, Poljaki, Avstrijci, Čehi, Italijani in Madžari. Tudi turističnih prihodov so v Mariboru zabeležili več kot kadar koli doslej, in sicer 224.950, kar je za 22 odstotkov več kot v letu 2022. Povprečna doba bivanja od januarja do novembra je znašala 2,3 dni, so sporočili iz Zavoda za turizem.
Maribor je svetilnik turizma v širši regiji
Z dobrimi rezultati in razvojem kakovostne turistične ponudbe je destinacija Maribor svetilnik turizma v širši regiji, vključno z območjema Pohorja in Štajerske. Na Arehu prav danes poteka odprtje nove štirisedežnice Ruška in outdoor centra Maribor – Areh, so zapisali v sporočilu za javnost.
Javno podjetje Marprom iz Skupine JHMB je namreč na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport za projekt Modernizacija žičniških naprav in izgradnja outdoor centra Maribor – Areh pridobilo sredstva za sofinanciranje nove vmesne postaje krožne kabinske žičnice in štirisedežnice Ruška, nove kolesarske proge, gibalne parke, gorske gokarte, 5-zvezdično doživetje in druge vsebine.
Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor: “Bilanca iztekajočega se turističnega leta sledi v začetku novega, a pomemben razlog za veselje in praznovanje že imamo na mizi: še pred prazničnim decembrom smo dosegli pol milijona prenočitev in četrt milijona turističnih prihodov. Čestitke in zahvala za odličen rezultat vsem turističnim deležnikom, še posebej ponudnikom nastanitvenih kapacitet, gostinskih storitev in turističnih doživetij, organizatorjem dogodkov, našim odličnim štajerskim vinarjem in lokalnim vodnikom ter izobraževalnim ustanovam.”
Struc še zaključi: “Vir nadaljnje motivacije in ambicij vsekakor predstavlja tudi 7,5 milijonska investicija javnega podjetja Marprom iz skupine JHMB na Mariborskem Pohorju in Arehu, ki bo pomembno prispevala k privlačni in celoletni outdoor ponudbi.”
Bralci, ki so v zadnjih dneh obiskali UKC Maribor, so nas opozorili na nevzdržno situacijo s parkirnimi mesti. Prav tako opozarjajo na prometni kaos v neposredni bližini UKC Maribor. Prometna situacija otežuje tekoče izvajanje mestnega potniškega prometa.
Da prihaja do takšne situacije, je zagotovo krivih več dejavnikov. Nekateri vozniki vozilo ustavijo kar na avtobusni postaji, zato morajo avtobusni vozniki počakati, da se odstranijo. Na drugi strani pa želi večina voznikov, ki obišče UKC Maribor, parkirati kar na parkirišču pri UKC Maribor, zato zaprejo pot tistim, ki želijo parkirati v garažni hiši. Na tem mestu poziv, da morda za prevoz v UKC Maribor izberete druge vrste prevozov.
Za izvoz iz garaže potreboval več kot uro
Eden izmed bralcev, ki je včeraj parkiral v garažni hiši pri UKC Maribor, nam je povedal, da je za izvoz iz garažne hiše potreboval več kot eno uro. Vozniki so bili nestrpni, na pomoč naj bi poklicali tudi policijo. Prometni kaos pa je že dlje časa tudi na cestah v neposredni bližini. Včasih nastajajo zastoji vse do križišča Ljubljanske ulice in Ulice Pariške komune.
V preteklih dneh pa se je na nas obrnil bralec, ki se je vozil z avtobusom in povedal, da so se komaj prebili čez zastoj. “Sem redno na avtobusu in na tem delu je skoraj vedno gneča. Mislim, da velikokrat do tega prihaja, saj vozniki želijo parkirati na parkirnih mestih ob UKC, tako zaprejo pot voznikom, ki bi želeli parkirati v garažni hiši. Posledično se hitro nabere kolona vozil.” Žal pa zaradi teh razlogov prihaja do zamud avtobusov.
Tudi v UKC Maribor si želijo boljšega dostopa
Obrnili smo se na UKC Maribor, kjer so nam dejali: “Situacije s parkiranjem in prometnimi zamaški v različnih delih dneva v okolici UKC Maribor se dobro zavedamo. Kot ste sami že obveščeni, na dogajanje pred območjem UKC Maribor nimamo vpliva. Prav tako na dogajanje v garažnih hišah v neposredni bližini naše ustanove.” Poudarili so: “Tudi mi obžalujemo, da do situacij, ki ste jih omenili, prihaja, saj za paciente in obiskovalce UKC Maribor tudi mi želimo boljši dostop.”
“Za vse ostale informacije, ki zadevajo tako obe garažni hiši v neposredni bližini UKC Maribor in istočasno parkirišča na območju UKC Maribor, se, naprošamo, obrnite na podjetje Best in Parking,” so nam zapisali. Predhodno smo se sicer na omenjeno podjetje že obrnili, a njihovih odgovorov še nismo prejeli. Objavili jih bomo, ko jih prejmemo.
Prometna situacija otežuje tekoče izvajanje mestnega potniškega prometa
Obrnili smo se tudi na Marprom, kjer so nam potrdili, da prometna situacija na območju glavnega vhoda v Univerzitetni klinični center Maribor ob določenih urah otežuje tekoče izvajanje mestnega potniškega prometa in tudi povzroča zamude pri vožnjah avtobusov. “Dogaja se namreč, da kolona avtomobilov pred uvozom v UKC v Ljubljanski ulici onemogoča hitro vključevanje mestnih avtobusov s postajališča Maribor – UKC v promet. Prav tako na tem postajališču vozniki avtobusov večkrat naletijo na parkirane avtomobile, zato morajo počakati na njihov umik, preden lahko odpeljejo s postajališča. Občasno pa zaradi parkiranih avtomobilov sploh ne morejo zapeljati na postajališče in potnikom omogočiti varnega vstopanja/izstopanja.”
Zavedajo se slabe volje potnikov
Vse to seveda povzroča tudi slabo voljo potnikov. “Zato podjetje Marprom znova opozarja voznike avtomobilov, da postajališče nikakor ni namenjeno njihovemu kratkotrajnemu ustavljanju, temveč so za to v okolici legalna parkirna mesta, tudi v beli coni, kjer je parkiranje začetnih 10 minut brezplačno. Pri reševanju problematike tega postajališča sicer Marprom tesno sodeluje z Mestno občino Maribor in policijo; tako je bilo v zadnjem času na njem izvedenih veliko dodatnih nadzorov, ki so deloma izboljšali situacijo, žal pa še vedno prihaja do težav zaradi neodgovornih voznikov avtomobilov. Skupaj s pristojnimi službami zato še naprej iščemo trajne rešitve, v prihodnosti morda tudi s kakšno spremembo na trasah linij,” so nam še dejali na Marpromu.
Poostren nadzor nad vozili, ki parkirajo na mestih, kjer jim to ni dovoljeno
Na PU Maribor so nam potrdili, da so včeraj na tem območju policisti pomagali pri usmerjanju prometa. “Policisti izvajajo naloge urejanja in nadzora cestnega prometa na odsekih cest, oziroma ulic, kjer prometno-varnostna problematika izstopa, predvsem pa te naloge izvajajo, ko prihaja do večjih zgostitev prometa. Policisti PP Maribor II so seznanjeni z zgostitvami in občasnimi zastoji cestnega prometa tudi v okolici UKC Maribor, oziroma na Ljubljanski ulici v Mariboru, kjer občasno izvajajo naloge urejanja in nadzora cestnega prometa ter bodo s tovrstnimi aktivnostmi nadaljevali,” so nam pojasnili.
Dodali so, da bodo nadaljevali z občasnimi poostrenimi nadzori prometa nad vozili, ki parkirajo na mestih, kjer jim to ni dovoljeno. “Z varnostno problematiko na tem območju se aktivno ukvarja tudi vodja policijskega okoliša in se vanjo vključuje preko različnih oblik sodelovanja. V zvezi s problematiko, ki se nanaša na mirujoč promet v mestu še predlagamo, da se obrnete tudi na medobčinsko redarstvo.”
Danes so Božički s svojim tradicionalnim spustom iz vrha stavbe Klinike za pediatrijo v UKC Maribor ponovno razveselili hospitalizirane otroke.
“Na Hitradiu Center se zavedamo, da je bolezen že sama po sebi za otroke in njihove starše neprijetna in stresna. Decembra, ki je mesec bližine in topline, si otroci še toliko bolj želijo biti v družbi svojih najdražjih, zato je bivanje v bolnišnicah še toliko težje. Prav zato želimo otrokom in požrtvovalnim zdravstvenim delavcem z našo tradicionalno akcijo polepšati praznike in jim na obraz narisati nasmeh. Zadnja leta je bila organizacija Spusta Božičkov zaradi epidemije covida-19 velik izziv, a iskrice v otroških očeh so razlog, da se tega projekta z veseljem vedno znova lotevamo. Želimo si, da bi lahko v prihodnje Spust Božičkov izvedli na otroških bolnišnicah po vsej Sloveniji,” je povedal Gregor Memedović, direktor družbe Nextmedia, pod okrilje katere spada Hitradio Center.
Predstojnik Klinike za pediatrijo UKC Maribor, izr. prof. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. dodaja: “V zimskih mesecih je na naši kliniki kar precej otrok, ki zbolevajo za raznimi respiratornimi okužbami in predvsem v decembru, ko je toliko prazničnih dni je večkrat hudo gledati otroke, ki bi radi bili doma s svojimi starši in seveda tudi starše, ki bi radi bili doma skupaj s svojimi otroki, a morajo biti zaradi bolezni v bolnišnici. V takih dneh so vse akcije, ki polepšajo ali pa skrajšajo čas bivanja v naši ustanovi zelo dobrodošle. Ena izmed takih je nedvomno spust Božičkov iz naše klinike. To je že tradicionalna akcija in lahko rečem, da so otroci izjemno veseli, ko jim Božički pomahajo skozi okno in jih obdarijo. Vidimo, da so tudi starši nekoliko bolj pomirjeni in skupaj z otroki bistveno lažje preživijo dni v bolnišnici. Tudi nam, vsem zaposlenim, tovrsten dogodek nekoliko popestri vsakdanje delo. Še najbolj pa smo veseli, ko vidimo da kaj takega vpliva na otroke zgolj pozitivno in je tako breme bolezni za njih lažje prenesti.”
Z namenom zmanjšanja problematike alkohola in drugih psihoaktivnih snovi v cestnem prometu ter s tem zagotavljanja ugodnejših in stabilnih prometno-varnostnih razmer bodo mariborski policisti od sobote, 16. decembra, do nedelje, 17. decembra, izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, po metodologiji PROMIL.
Namen nadzora je zmanjšanje deleža povzročiteljev prometnih nesreč, ki so pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ter zmanjšanje števila prometnih nesreč, pri katerih je kot sekundarni dejavnik prisoten alkohol, prepovedane droge ali druge psihoaktivne snovi.
Na območju Policijske uprave Maribor je vožnja pod vplivom alkohola še vedno eden izmed ključnih dejavnikov prometnih nesreč. Za zmanjšanje tovrstne prometno-varnostne problematike vsem udeležencem cestnega prometa policisti svetujejo:
– da se v primeru uživanja alkoholnih pijač (ne glede na zaužito količino) ne odločijo za vožnjo z vozilom v cestnem prometu;
– da prilagodijo hitrost vožnje stanju in razmeram na cesti (asfaltna površina je v tem obdobju hladnejša, ponekod tudi vlažna in spolzka);
– da so vozniki posebej pozorni na ranljive udeležence v cestnem prometu, predvsem pešce.
V Vrtnarstvu Mrak so na voljo košate različno visoke kavkaške jelke. V kolikor si svoje letos še niste zagotovili, se lahko ponjo odpravite v Kamnico. Jernej Mrak vam ponudi tudi nasvet, kako za drevo kar najbolje poskrbeti doma.
Člani likovne sekcije Kulturnega društva Pavza so pripravili razstavo, z naslovom Likovni sprehod skozi 2023. Hram Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi že od 30. novembra žari v umetniškem sijaju razstave, ki je plod 15 članov likovne sekcije KD Pavza.
Izbrali so dve svoji najbolj zaznamovani likovni deli iz letošnjega leta, ki sta zdaj del razstave.
Sašo in Lun Plazovnik, oče in sin, ki sta skupaj zarepala na šovu Slovenija ima talent, imata skupno božično pesem, za katero sta posnela tudi videospot.
Pri ustvarjanju pesmi je sodeloval tudi Alen Luka Rajšter. Tako lahko rečemo, da so Korošci stopili skupaj in ustvarili novo, zanimivo božično pesem, saj sta Sašo in Lun Plazovnik z Mute, Alen Luka pa iz vuzeniške skupine DaDžem. Scenarij za videospot pa je naredila Ana Plazovnik, Lunova mamica, tako da je to pravzaprav družinski projekt in izdelek.
Sašo Plazovnik v videospotu božične pesmi. Vir: Izsek iz videospota Dragi božiček, Youtube
Lun zapoje tudi pismo Božičku, ki mu sporoča, da niso pozabili nanj, in da upa, da mu bo vedno stal ob strani. Ganljivo tudi zapoje, da si je nekoč želel hruške, pomaranče, zdaj, ko je večji, pa da so vsi skupaj srečni, v objemu domačih in ljubečih, saj je to najboljše darilo.
Sama pesem govori o božiču, o času, ki je najlepši, sploh če ga zapraviš s pravimi ljudmi. Čas, za katerega je najboljše, da se ga preživi z družino. Pri darilih pa je najboljši iskren nasmeh na obrazu in dober piškot ob času. Vsi trije, Lun, Sašo oziroma Sash in Alen Luka, pojejo o božič, o druženju, o lučkah.
Alen Luka Rajšter iz skupine Da Džem v videospotu božične pesmi Luna in Saša. Vir: Izsek iz videospota Dragi božiček, Youtube
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila postopek v zvezi z dodelitvijo denarja iz javnega razpisa za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo tudi podjetju v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča. Kršitev iz svojih pristojnosti ni mogla potrditi, zato je zadevo zaključila, je danes sporočila komisija.
Komisija je predhodni preizkus uvedla septembra na podlagi medijskega poročanja, da naj bi denar iz javnega razpisa ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport dobila tudi gospodarska družba Galerija Gosposka, ki je v lasti župana Arsenoviča. Iz medijske objave so izhajali tudi namigi, da naj bi nekatere člane strokovne komisije javnega razpisa utišali in preglasovali.
Zakon ne vsebuje določb, s katerim bi funkcionarju oziroma njegovemu družinskemu članu, prepovedoval sodelovati na javnih razpisih
Komisija je po uvedbi postopka prejela tudi vprašanje gospodarskega ministrstva, ali se v tej zadevi lastnik podjetja, ki je sicer funkcionar, sploh ne bi smel prijaviti na razpis ministrstva oziroma ali bi ga ministrstvo zgolj na tej osnovi v postopku obravnave vloge moralo izločiti.
KPK v današnjem sporočilu za javnost pojasnjuje, da ne zakon o integriteti in preprečevanju korupcije niti druga zakonodaja ne vsebuje določb, ki bi funkcionarju oziroma subjektu, s katerim je povezan funkcionar oziroma njegov družinski član, prepovedovale sodelovati na javnih razpisih. “Zato takšno sodelovanje samo po sebi ni sporno, seveda če so razpisni postopki izpeljani transparentno, objektivno in nepristransko, kar pomeni brez dajanja prednosti posameznemu kandidatu,” je navedla.
Iz pridobljene dokumentacije gospodarskega ministrstva izhaja, da je Galerija Gosposka ena izmed 73 prejemnikov sredstev za sofinanciranje iz javnega razpisa. “Komisija glede na pridobljena pojasnila in dokumentacijo ni mogla potrditi medijsko objavljenih očitkov glede dela strokovne komisije javnega razpisa, saj nihče izmed njenih članov ni potrdil navedb, da bi bili deležni kakršnihkoli pritiskov oziroma zahtev po neetičnem ali nezakonitem ravnanju. Prav potrditev domnevnih pritiskov pred Komisijo pa je za ugotavljanje morebitnih kršitev integritete bistvena, saj brez tega Komisija postopka ne more nadaljevati,” je zapisala KPK.
Celotna investicija je ocenjena na 4,4 milijona evrov
S sredstvi z razpisa gospodarskega ministrstva za vlaganja v nastanitveno turistično infrastrukturo so na območju Mestne občine Maribor načrtovana vlaganja v skupni vrednosti več kot 15 milijonov evrov. Podjetju Galerija Gosposka je bilo za izgradnjo prenočitvenih zmogljivosti v objektu Žički dvor na Lentu odobrenih 1,8 milijona evrov sofinanciranja. Celotna investicija je ocenjena na 4,4 milijona evrov.
V Galeriji Gosposka, ki jo od prevzema županskega mandata vodi županova žena Katja Arsenovič, so takrat za časnik Večer povedali, da se je na razpis lahko prijavil kdorkoli in da so bili vsa pravila in postopki transparentni in javno objavljeni.
Tudi na gospodarskem ministrstvu so poudarili, da so lahko za sredstva kandidirali vsi, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Dodali so še, da je bil razpis pripravljen in izveden skladno z evropskimi predpisi sklada za okrevanje in odpornost ter nacionalno zakonodajo. Kljub temu je minister Matjaž Han “v izogib kakršnim koli dvomom o zakonitosti ali možnem konfliktu interesov” posredoval primer v obravnavo KPK in jo zaprosil za mnenje glede dopustnosti takšnega sofinanciranja.
VIR: STA
Mestna uprava MO Maribor v skladu s sklepom župana od 27. do 29. decembra 2023, zaradi kolektivnega dopusta, ne bo poslovala.Medobčinsko redarstvo in Medobčinske inšpekcije v Skupni občinski upravi bodo poslovale nemoteno.
Uradnih ur za stranke od 27. do 29. decembra 2023 v času kolektivnega dopusta ne bo v Mestni upravi MO Maribor kakor tudi v Medobčinskem redarstvu in Medobčinskih inšpekcijah v Skupni občinski upravi.
Za pravočasno obravnavo in potrditev vlog (npr. za enkratno podaljšanje obratovalnega časa ali za izdajo dovoljenja in dovolilnice za parkiranje vozil na plačljivih parkirnih površinah, kjer je uvedeno plačilo parkirnine), v obdobju od 27. do 30. 12. 2023, je le te potrebno oddati najkasneje do 20. 12. 2023, pojasnijo na MO Maribor.
Mestni občini Maribor lahko vedno pošljete pošto na elektronski naslov mestna.obcina@maribor.si ali po pošti na naslov Mestna občina Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor. Tokrat bo poslana pošta v času kolektivnega dopusta sprejeta prvi delovni dan po kolektivnem dopustu.
UE Maribor, ki posluje v isti stavbi kot MO Maribor, bo te dni poslovala po ustaljenem urniku.
V mesecu decembru nas vsako leto obiščejo trije dobri možje – Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Prvi izmed njih nas je obiskal že prejšnjo sredo, zdaj pa že vsi nestrpno čakamo na prihod Božička. Čeprav ima mož v rdečem plašču z belo brado pred najbolj čarobnim večerom v letu, 25. decembrom, polne roke dela, bo v torek, 19. decembra, ob 17. uri obiskal mariborsko nakupovalno destinacijo Europark. Otroci bodo lahko skočili v topli Božičkov objem, naredili prikupno fotografijo in mu zaupali najbolj skrite želje. Že to soboto, 16. decembra, ob 11. uri pa Veverica Mica vse otroke vabi na predstavo O starki Zimi in njenih pomočnikih, ki si jo bodo najmlajši obiskovalci skupaj s starši lahko ogledali na osrednjem prireditvenem prostoru.
Ne zamudite obiska Božička!
Največjo nakupovalno destinacijo severovzhodne Slovenije bo v torek, 19. decembra, ob 17. uri obiskal Božiček. Otroci si bodo lahko na osrednjem prireditvenem prostoru najprej ogledali Čarobno predstavo, se nato pozabavali z Božičkovimi škrati ter na koncu skupaj priklicali Božička. Že veste, katero skrito željo mu boste zaupali? Dobri mož je obljubil, da bo otroke razveselil z darilci in se z njimi fotografiral.
FOTO: Bojan Mihalič
Poljska pravljica in njena hudomušna lutkovna uprizoritev
Vse otroke in starše Veverica Mica to soboto, 16. decembra, ob 11. uri, prijazno vabi na ogled predstave O starki Zimi in njenih pomočnikih. Zgodba govori o starki Zimi, ki pripravlja mrzle, zasnežene, z ledom prekrite zimske dni. Dela je vsako leto zelo veliko, zato vsakih trideset dni poišče pomoč. Najprej se pri njej zglasi krojač Gruden, nato za delo poprime zidar Prosinec, zatem je na vrsti slikar Svečan in na koncu se javi še brezbrižni Sušec. A s Suščevim delom starka Zima ni več zadovoljna, zato se jezna poslovi za devet mesecev. Ravno takrat pa v deželo pokuka pomlad. Duhovita lutkovna uprizoritev bo otrokom pričarala ostrino in lepoto zimskega letnega časa ter prikazala koledarski potek leta. Hkrati pa jim približala slikovita slovanska imena zimskih mesecev, ki jih nosijo pridni starkini pomočniki.
FOTO: Simao Bessa
Robert Roškar z Radia 1 v Europarku išče darilo
Za najbolj čaroben mesec v letu so v Europarku pripravili pester praznični program in lepa doživetja za vso družino. Tople praznične lučke že nekaj časa razveseljujejo obiskovalce, ki se še posebej radi fotografirajo pri novoletni jelki s prehodom in simpatičnem medvedku s kapico. Poskrbeli so za božično glasbo, ki vzbuja prijetne in lepe občutke, prijetno vzdušje je čutiti tudi na stojnicah božično-novoletnega sejma. Na praznično okrašenih nakupovalnih ulicah pa nakupujejo tudi znani Slovenci, med drugim darilo išče tudi Robert Roškar z Radia 1.
V mali dvorani Kulturno upravnega centra Vuzenica je bilo živahno. Župan Franjo Golob je namreč v svojo družbo povabil otroke, ki so se rodili v letošnjem letu. Vsem je ob širitvi družine izrekel iskrene čestitke. Več pa v spodnjem prispevku.
To tradicijo v Vuzenici ohranjajo sicer že vrsto let.
V četrtek, 14. 12. 2023 bodo Božički s svojim tradicionalnim spustom iz vrha stavbe Klinike za pediatrijo ponovno razveselili hospitalizirane otroke.
Hitradio Center letos že deseto leto zapored organizira tradicionalni Spust Božičkov s streh slovenskih otroških bolnišnic. Pri tem jim bodo letos ponovno priskočili na pomoč jamarji Jamarske reševalne službe Slovenije, ki bodo oblečeni v Božičke trkali na okna bolnišničnih sob.
»Na Hitradiu Center se zavedamo, da je bolezen že sama po sebi za otroke in njihove starše neprijetna in stresna. Decembra, ki je mesec bližine in topline, si otroci še toliko bolj želijo biti v družbi svojih najdražjih, zato je bivanje v bolnišnicah še toliko težje. Prav zato želimo otrokom in požrtvovalnim zdravstvenim delavcem z našo tradicionalno akcijo polepšati praznike in jim na obraz narisati nasmeh. Zadnja leta je bila organizacija Spusta Božičkov zaradi epidemije covida-19 velik izziv, a iskrice v otroških očeh so razlog, da se tega projekta z veseljem vedno znova lotevamo. Želimo si, da bi lahko v prihodnje Spust Božičkov izvedli na otroških bolnišnicah po vsej Sloveniji,« je povedal Gregor Memedović, direktor družbe Nextmedia, pod okrilje katere spada Hitradio Center.
“Vidimo, da so tudi starši nekoliko bolj pomirjeni in skupaj z otroki bistveno lažje preživijo dni v bolnišnici”
Predstojnik Klinike za pediatrijo UKC Maribor, izr. prof. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. dodaja: »V zimskih mesecih je na naši kliniki kar precej otrok, ki zbolevajo za raznimi respiratornimi okužbami in predvsem v decembru, ko je toliko prazničnih dni je večkrat hudo gledati otroke, ki bi radi bili doma s svojimi starši in seveda tudi starše, ki bi radi bili doma skupaj s svojimi otroki, a morajo biti zaradi bolezni v bolnišnici. V takih dneh so vse akcije, ki polepšajo ali pa skrajšajo čas bivanja v naši ustanovi zelo dobrodošle. Ena izmed takih je nedvomno spust Božičkov iz naše klinike. To je že tradicionalna akcija in lahko rečem, da so otroci izjemno veseli, ko jim Božički pomahajo skozi okno in jih obdarijo. Vidimo, da so tudi starši nekoliko bolj pomirjeni in skupaj z otroki bistveno lažje preživijo dni v bolnišnici. Tudi nam, vsem zaposlenim, tovrsten dogodek nekoliko popestri vsakdanje delo. Še najbolj pa smo veseli, ko vidimo da kaj takega vpliva na otroke zgolj pozitivno in je tako breme bolezni za njih lažje prenesti.«
Trenutno je ogromno ljudi bolnih, naj bi bodo respiratorne okužbe, ali druge bolezni, ogromno je ponovno okužb s SARS-CoV-2.
Tudi v UKC Maribor opažajo porast okužb s SARS-CoV-2, povedo za naš medij in pojasnijo: “Narašča število bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo zaradi covid pljučnice, še izraziteje pa porašča število bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje zaradi bakterijske pljučnice, ki je nastopila po predhodni covid okužbi.”
Pri vseh zaposlenih ter obiskovalcih priporočajo nošnjo maske ter redno razkuževanje rok. Maske v UKC Maribor torej niso obvezne, so pa zelo priporočljive.
“Ljudem svetujemo, da se izogibajo zaprtim prostorom, kjer je veliko ljudi. V primeru, da je možen stik z obolelim, naj si nadenejo obrazno masko in redno razkužujejo roke. Priporočamo pogosto zračenje prostorov,” še za Lokalec.si pojasnijo v UKC Maribor.
Osebe, ki so nahodne oz. kašljajo in imajo druge znake okužbe dihal, naj se izogibajo stikom z drugimi ljudmi in naj ob stiku z drugimi osebami nosijo masko ter si redno razkužujejo roke.
