V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]
V Mariboru gradijo novo restavracijo McDonald’s. Mimoidoči lahko opazujejo gradnjo, saj bo objekt stal ob cesti na Studencih.
In čeprav se zdi, da je gradnja že skoraj dokončana, še ni znano, kdaj bodo gostom odprli vrata restavracije. Obrnili smo se na McDonald`s, da izvemo datum, a so nam odgovorili: “Ker se je gradnja v Mariboru nekoliko zavlekla, vam zaenkrat še ne moremo odgovoriti na vaše vprašanje. Več informacij bo z vami delila naša PR služba takoj, ko bo to mogoče.”
Gre za lokacijo v neposredni bližini Supernove in Lidla. Več informacij zaenkrat še ne razkrivajo.
V Mariboru so zdaj tri restavracije McDonald’s, in sicer na Ptujski cesti, Tržaški cesti in v nakupovalnem centru Europark.
V tem prazničnem času, ko se zima prebuja in se lučke prižigajo, se je Lovrenc pod Pohorjem odel v pravljično vzdušje.
Kulturni dom Jožeta Petruna je bil v torek, 5. decembra, središče prazničnega dogodka, ki so namenjen družinam in otrokom.
Letošnje Miklavževanje se je začelo z otroško predstavo, ki je napolnila dvorano s smehom, veseljem in pričakovanjem na velikega moža – Miklavža.
Miklavž je prišel na prizorišče v spremljavi svojih pomočnikov, ki so ga pripeljali v gasilskem avtu. Ta izbor prevoza je bil še posebej primeren v zasneženem večeru.
Otroci so z navdušenjem klicali velikega moža na oder, ki se je prikazal obdan z angelčki in parklji ter razdelil darila in seveda šibe.
V idiličnem vzdušju prazničnega decembra je Hram kulture Arnolda Tovornika v Selnici postal prizorišče Miklavževanja.
Dogodek je bil pravo praznično doživetje, kjer so otroci sami izvedli predstavo, ki je napolnila dvorano s smehom in veseljem. Po čudoviti otroški predstavi je sledil trenutek, ki ga je vsak otrok nestrpno pričakoval – prihod Miklavža, v spremstvu svojega zvestega angelčka in nagajivega parklja.
Miklavž je obdaril otroke in jim razkril svojo čarobno zgodbo.
S svojo modrostjo in nežnimi besedami je otrokom predal pomembna sporočila o pridnosti in medsebojnem spoštovanju v prazničnem času. Seveda pa je bilo na koncu tudi čas za slikanje z Miklavžem, kar je predstavljalo neprecenljivo doživetje za otroke in njihove družine.
Ivo Boscarol, ki je nedavno kupil trgovsko središče Mercator Center Tabor II v Mariboru, je danes predstavil svoje načrte tako v posodabljanje tega centra kot tudi ureditev Trgovskega centra City v središču Maribora. Obenem pa je nakazal tudi, da sežejo njegove želje in načrti tudi na področje mariborskega turizma.
Ivo Boscarol je v predstavitvi dejal, da ima zdaj v Mariboru dve investiciji, prva je Mercator center Tabor II, katerega solastnik je že – poleg investicije zanj se bodo lotili še drugega dela in posodobitev, nadgradnje. Druga pa je Trgovski center City, kjer bodo dali v najem pisarniške prostore. Ob tem je dejal, da močno verjame v mariborsko gospodarstvo in da upa, da se bo zbudilo in dvignilo nazaj na stopnjo, v kateri je nekoč že bilo, v svoje zlate čase.
Ivo Boscarol in Jerneja Kastelic
Verjame tudi, da je odločitev za nakup Mercator centra Tabor II bila prava, saj so pred tem naredili več anket in analiz. Center namreč stoji sredi gosto naseljenega območja. Še vedno je center dokaj nov, kar je tudi pozitivna lastnost. Glede na analize ankete, ki so jo pred tem naredili med ljudmi, pa so ugotovili, da so obiskovalci centra pogrešali več dogajanja v samem centru. In prav to zdaj s prazničnim programom ponujajo vsem. Ponudili bodo več dogodkov, Božiček bo prišel s kočijo, brezplačno bodo tudi zavijali darila, ki bodo kupljena v tem centru ter poskrbeli za več zanimivosti. Tudi Srednja šola za trženje in dizajn Maribor bo sodelovala.
Investicija v ta center se mu “splača”
Kar se tiče samega nakupa tega centra in nadaljnjega investiranja v obnovo, posodabljanje in nadgradnjo, pa je poudaril, da se mu splača. Še enkrat je izpostavil, da si center zasluži, da živi. Ob tem je povedal, da bodo še sanirali sanitarije, delajo tudi v garaži, namestili bodo polnilnice, na katerih bodo lahko tudi okoliški prebivalci polnili svoja električna vozila, ne samo obiskovalci centra. Spremenili bodo tudi fasado.
Investicije v TC City, Start-up podjetja in turizem
Ob tem pa to ni edina Boscarolova investicija v Mariboru. Tako je dejal, da so nekaj pisarn v TC City že oddali, pri tem se pogovarjajo tudi z nekaj Start-up podjetji, da bodo vlagali kapital vanje in sodelovali tako, da se bodo lahko hitreje širila. Namignil pa je še, da si želijo investirati tudi v turizem in gostinstvo. Meni namreč, da je ta zeleni del Slovenije velik potencial tako v vročih poletjih kot tudi v vse bolj zelenih zimah. Zato je poudaril, da bosta Maribor in njegova okolica zagotovo še v njihovem interesu.
V taborskem Mercatorju vse več dogajanja in prireditev
V trgovskem centru Mercator Tabor II so sedanje stanje tega centra in hkrati vizije za naprej predstavili lastnik Ivo Boscarol ter predstavnika družbe Mercator d.d. Urban Plestenjak, direktor sektorja velikih formatov Mercatorja, in Jerneja Kastelic, direktorica sektorja upravljanje z najemniki. Decembrsko dogajanje pa je povzel Uroš Meža, idejni vodja in izvajalec tokratnega decembrskega dogajanja v Mercator Tabor II, sam sicer prihaja iz podjetja Brit. Sodelovala je tudi Tanja Lakoše, ravnateljica Srednje šole za trženje in dizajn, ki je predstavila nekaj njihovih načrtov, sodelovanje šole z Ivom Boscarolom in sodelovanje v decembrskem programu tega centra.
Urban PlestenjakTanja Lakoše
Tako so skupaj predstavili aktivnosti družbe Boscarol v Mariboru. Predstavili so novosti in izboljšave, ki so se že in se še bodo zgodile v trgovskem centru Mercator Tabor II ter druge projekte in načrte. Prav tako tudi ponudbo družbe Mercator in zavzemanje za celovito delovanje centra. Poudarili so predvsem osredotočenost na kupce ter uspešno sodelovanje s podjetjem Boscarol. Pa tudi tesno sedanje sodelovanje družbe Boscarol s Srednjo šolo za trženje in dizajn Maribor ter nove skupne iniciative in aktivnosti.
Pevski zbor Srednje šole za trženje in dizajn Maribor
In ker se je začel najbolj praznični mesec so spregovorili tudi o programu Praznični december, ki ga zanje v tem centru pripravljata podjetje Boscarol in Brit. Za prijetno vzdušje so poskrbeli dijaki Srednje šole za trženje in dizajn Maribor ter glasbenik Dejan Dogaja.
Dejan Dogaja
Sam Mercator Center Tabor II v Mariboru se tako vse bolj razvija, v maloprodajnem delu prav tako, postregli so že milijontega kupca v hipermarketu. V prihodnosti ga bodo še posodobili z raznimi oddelki. Tako je danes Urban Plestenjak omenil tudi oddelek za suši, že zdaj pa pravijo, da se lahko v njihovem centru dobi vse.
Celoten program Prazničnega decembra v Mercator centru Tabor II je dostopen na spletni strani Boscarola TUKAJ.
Veseli december je tu. Znova je prišel čas obdarovanj, druženja z najbližjimi in sladkanje z okusnimi prazničnimi dobrotami ob poslušanju božičnih pesmi. Pravo čarobno vzdušje lahko začutite tudi v mariborskem Europarku, ki se je v veselem decembru odel v praznično podobo tisočerih lučk.
Z najdražjimi se lahko odpravite na božično-novoletni sejem, si privoščite skodelico toplega čaja in se prepustite decembrskemu veselju, ki ga bo pospremilo dogajanje tako za otroke kot odrasle. Prav tako lahko na praznično okrašenih ulicah obiskovalci poiščejo navdih za božično-novoletna darila, vse do božiča pa bodo imeli tudi možnost, da jim v Europarku darila brezplačno zavijejo.
Ročno izdelana darila
Na najbolj magičen mesec v letu v znak hvaležnosti najbližjim poklanjamo darila. A kaj, ko je včasih v množici izbire pravi izziv najti popolno darilo, ki bo obdarovanki ali obdarovancu narisalo nasmeh na obraz. Navdih za darilo boste zagotovo našli na Europarkovem božično-novoletnem sejmu, na katerem so svoje ročne izdelke razstavili številni lokalni ponudniki. Na stojnicah v Europarku boste poleg toplih zimskih oblačil, lesenih, keramičnih in medenih izdelkov, kristalov in mineralov, igrač, domačih dobrot, kozmetike, našli tudi božična drevesca ter druge unikatne izdelke. Na sejmu vam bodo prodajalci z veseljem predstavili svoje izdelke in med nakupovanjem rade volje tudi svetovali.
Darila, ki dišijo po razvajanju
Z dišečim milom, kremo za roke, losjonom za telo, poživljajočim serumom ali sproščujočo kopeljo ne boste razočarali, saj je nega kože v zimskih dneh še toliko bolj pomembna. Praznični vonji čokolade, cimeta, vanilje bodo v kopalnico vnesli veselo vzdušje. V trgovinah Douglas, L’Occitane, Atelier Rebul, dm drogerie markt, Müller in The Body Shop boste našli darilne komplete za vsak okus oziroma nos.
Darilni boni – najbolj vsestransko darilo
Če niste prepričani, kakšne so želje vaših najdražjih ali se preprosto ne morete odločiti, katero darilo je najbolj primerno, so tukaj darilni boni Desetak, ki jih lahko kupite v Europarku ali enostavno naročite preko spleta. Darilne bone lahko unovčite na petih nakupovalnih destinacijah po Sloveniji: EUROPARK Maribor, ALEJA Ljubljana Šiška, CITYPARK Ljubljana, CITYCENTER Celje in CENTER VIČ Ljubljana. Izbirate lahko med 450 različnimi trgovinami, bone pa lahko izkoristite tudi v gostinskih in storitvenih lokalih. Vsak zase najbolj ve, kaj je tisto, kar ga bo najbolj osrečilo, in kaj potrebuje, zato z Desetaki ne morete zgrešiti. Primerni so tudi za obdarovanje sodelavcev in poslovnih partnerjev, saj ne razočarajo nikogar.
Brezplačno zavijanje prazničnih daril
Da bodo na božično jutro darila pod smrečico že s pogledom nanje pričarala lepe občutke, jih ne pozabite zaviti. Kot vsako leto doslej bodo do božiča v Europarku poskrbeli tudi za brezplačno zavijanje daril v nadstropju pri prodajalni Bags & More . Več informacij in urnik zavijanja daril je na voljo na https://www.europark.si/…/brezplacno-zavijanje-daril . Tako boste ubili dve muhi na en mah in se brezskrbno prepustili decembrskim radostim.
Praznični december bodo v Europarku zaznamovali tudi obiski treh dobrih mož, otroške predstave in še mnogo drugega zabavnega dogajanja. Za aktualne novice in ponudbo spremljajte Europarkovo spletno stran in družabna omrežja Facebook, Instagram in Tik Tok.
V sredo, 6. 12. 2023 bodo v UKC Maribor s strani podjetja SiDG (Slovenski državni gozdovi) ponovno prejeli veliko božično smreko, ki bo v prazničnem decembru okrašena stala zunaj pred Urgentnim centrom in prav tako več manjših smrečic, ki bodo krasile avle klinik in oddelkov.
Ob božičnih drevesih pa so SiDG tako za naše zaposlene kakor paciente namenili slovenska jabolka v skupni teži 500 kg. “Gre za pobudo SiDG, s katero želijo izraziti zahvalo za ves trud in napore, ki jih naši zdravstveni delavci vsakodnevno vlagajo v obvladovanje zdravstvene situacije v Sloveniji,” so sporočili iz UKC Maribor.
Simbolna predaja božičnih dreves bo izvedena ob postavitvi in prižigu lučk na veliki smreki pred Urgentnim centrom.
Na Alma Mater Europaea so organizirali brezplačno predavanje in strokovno razpravo, namenjeno pedagoškim in strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter staršem.
Priznani strokovnjaki so se v okviru predavanj in odprte razprave dotaknili najbolj perečih izzivov vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji. Skupne ugotovitve, ki so jih delili z udeleženci predavanj tako v predavalnici kot tudi preko on line-povezave, se dotikajo ožjih področij vzgoje, izobraževanja in tudi duševnega zdravja. Tako so vsak zase opozorili in podkrepili s primeri, da je treba šolski sistem v Sloveniji spremeniti, posodobiti in vrniti v sistem predvsem vzgojo, ki jo marsikje zaradi samega sistema dajo na stran. Nato pa se ukvarjajo bolj z izobraževanjem. Pri vsem skupaj pa se morajo vsi deležniki med seboj bolj povezati in sodelovati.
Alma Mater Europaea: Okrogla miza o vzgoji in izobraževanju
Izgubljata se avtonomija in strokovna integriteta
Prvi, ki je spregovoril na razpravi in udeležencem povedal več o študijskem programu za izpopolnjevanje Logopedagogika je bil profesor in strokovnjak s področja vzgoje, izobraževanja, logoterapije in duševnega zdravja na Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič. Sam je tudi direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo. V svojem predavanju je izpostavil več aktualnih izzivov, pri tem pa podal slikovite primere iz prakse ter utemeljil strokovne ugotovitve, ki vodijo v vzgojo otrok in mladostnikov v avtonomne, samostojne odrasle. Pri tem pa je v predavanju poudaril, da se v zadnjem času izgubljata avtonomija vzgojno-izobraževalnih delavcev in strokovna integriteta v vzgojno-izobraževalnih institucijah. Sam ugotavlja, prav tako tudi drugi strokovnjaki, da je v sedanjosti veliko zasvojenosti med otroki in mladostniki, ki so včasih manj opazne ali pa celo tolerirane, npr. od zaslonov, tehnike. Otroci tudi manj hodijo v naravo, kamor bi lahko pravzaprav šle cele družine. Izpostavlja tudi, da se je duševno zdravje pri otrocih in mladostnikih do 19. leta v zadnjih letih močno poslabšalo.
Sebastjan Kristovič
Spremembe so nujno potrebne
Izjemna govornica je bila tudi Ana Mikuš Kos, otroška psihiatrinja in humanitarna delavka, ki vrsto let sodeluje z raznimi institucijami. Sama je doktorica medicine, specialistka otroške psihiatrije, bila je tudi vodja Svetovalnega centra za otroke in mladino. Še vedno pa je predsednica Slovenske filantropije. Večino svojega časa posveča otrokom in družinam v stiski, za svoje izjemno delo je prejela že vrsto priznanj. Tudi ona se se strinja, da je treba še veliko narediti, spremeniti sistem tako, da bo prinesel več koristi pri vzgoji in izobraževanju. Zelo pa je izpostavila, da je treba več govoriti, pisati, brati o duševnem zdravju otrok. Prav ti bodo namreč odrasli in bili del aktivne družbe. Zato se zavzema, da bi v šolo vključili več aktivnosti, v katerih bi bila poudarjena človečnost. Sama se zavzema tudi za sistemsko uvajanje prostovoljskega dela v šole, saj je to po njenih besedah učenje socialnih odgovornosti.
Ana Mikuš Kos
Šola mora v pravo smer
Pri razpravi je s svojim predavanjem in govorom sodelovala še Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica Osnovne šole Ljudski vrt. Izpostavila je opažanja in ugotovitve, do katerih je prišla pri svojem delu. Sama ima namreč bogate delovne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja. Ne nazadnje celo izhaja iz učiteljske družine, ki je v malem kraju delovala na vseh področjih, v skrbi za razvoj kraja. Vse to pa se odraža prav pri njenem večletnem delu. Poudarila je, da se je v družbi izgubilo spoštovanje do šolskega dela. Boji se, kakšna bo šola prihodnosti, ker se v sedanjosti premalo naredi, da bi šli pri vzgoji in izobraževanju v pravo smer. Šola pa bi morala po njenih besedah biti gradnik za kakovostno prihodnost države in naroda. Zdaj je sicer slovenska šola, kot sama pravi, dobra šola, a kako bo to v prihodnosti, če ne bo pravih usmeritev.
Nekaj njihovih ugotovitev smo združili tudi s spodnjem prispevku, povzetku njihovih misli:
Na marsikaterem ožjem področju pri obravnavi vzgoje in izobraževanja so se govorniki strinjali, izpostavili so tudi vprašanje človečnosti, duševnega zdravja, ki pa dejansko niso aktualna samo v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Na predavanju je s svojim delom sodelovala tudi predsednica Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije Maruška Željeznov Seničar, ki je izpostavila tudi odnos med šolo in družinami oziroma starši.
Vlakec Jurček je minuli vikend pričel s svojimi prazničnimi vožnjami v Pravljična Kamnica.
Vlakec bo odslej vozil vsak vikend do konca leta, po naslednjem urniku.
Petek
16.30 proti Kamnici
20.00 iz Kamnice
Sobota
V Kamnico (9.30*), 13.30 in 16.30
IZ Kamnice (12.30*), 16.00 in 20.00
Nedelja
V Kamnico (9.30*), 13.30 in 15.30,
Iz Kamnice (12.30*), 15.00 in 18.30
postaje: Glavni trg (pri tržnici), III. gimnazija, Mitnica, Konjeniški klub, Pravljična Kamnica
*z zvezdico so označeni termini, ki bodo na voljo od otvoritve drsališča dalje.
Vožnja v Kamnico je brezplačna, za vožnjo v MB je potrebno odšteti 3€. Vstopnica za vožnjo v MB se kupi na drsališču (do odprtja drsališča pa v kavarni Art).
Že tradicionalno so v Krajevni skupnosti Bresternica Gaj postavili Bresterniško pravljico.
Adventni venec je letos obdan z ročno izdelanimi kozolci, ki jih krasijo likovna dela otrok in krajanov. Med letom so v ta namen organizirali likovni natečaj z naslovom Moj kraj v božičnem času.
Uporabljenih okoli 10.000 lučk
Novost je fotokotiček, kjer boste lahko posneli čudovite fotografije. Uporabili so okoli 10.000 lučk, ki bodo zagotovo popestrile december. “V imenu KS Bresternica-Gaj bi se radi iz srca zahvalili vsem prostovoljcem, ki so več ur z vso srčnostjo soustvarjali našo zgodbo. Brez njih tega ne bi bilo. Zahvala gre tudi društvom, vrtcu in ostalim organizacijam. S takšnimi projekti se še bolj povezujemo in ustvarjamo prijetne medgeneracijske zgodbe,” nam je povedala Dragica Missia iz KS Bresternica-Gaj.
13. dece.bra ob 17. uri vabljeni na koncert OŠ Kamnica, odvila se bo tudi podelitev najlepših likovnih del. Skupaj bodo vsi zbrali pričakali dedka Mraza in se nato odpravili v dvorano, kjer bo delavnica božičnih okraskov.
Dogajanje se bo zaključilo 24. decembra s polnočnico v župniji Svetega Križa nad Mariborom ob 20. uri. “Vabljeni, da se nam pridružite v tem najlepšem času,” zaključi.
Le nekaj kilometrov iz Maribora je v decembru na ogled praznično okrašen pravljični gozd Rdeča kapica.
Sprehodili se boste lahko po kar kilometer dolgi čarobni poti. Gozd je odprt vsako adventno nedeljo, za Božikovanje in jaslice. Otroci bodo za vstop odšteli šest, odrasli pa devet evrov. Rezervacija ni potrebna.
V potoku Bistrica v občini Muta so dopoldne opazili pogin rib, zato je bila aktivirana mobilna enota ekološkega laboratorija.
V Ribiški družini Radlje in tamkajšnji ribogojnici so ob tem za STA izrazili zaskrbljenost zaradi že več dni kalne vode, ki v potok teče iz avstrijskega rezervoarja Sobota, ki ga avstrijska družba Kelag trenutno prazni.
Avstrijci obvestili Občino Muto in ribogojnico Peruš, da bodo praznili rezervoar
Da letošnjo jesen poteka načrtovano praznjenje avstrijskega rezervoarja Sobota ali Soboth (poznanega tudi kot jez Golica), ki se na zajezenem potoku Bistrica nahaja neposredno ob meji na avstrijski strani in napaja črpalno hidroelektrarno Koralpe v mestu Labot, so predstavniki avstrijskega energetskega podjetja Kelag obvestili tako Občino Muta kot tudi tamkajšnjo ribogojnico Peruš, pisno je bila o tem seznanjena tudi Ribiška družina Radlje.
Voda je zelo kalna, danes so vzeli vzorce
A v teh dneh lastnika ribogojnice Ernesta Peruša, pa tudi Ribiško družino Radlje, skrbi močno kalna voda, ki že od začetka prejšnjega tedna teče po potoku, čeprav so, kot je za STA dejal Peruš, napovedali, da bo voda “motna” le nekaj dni. “Ob čiščenju jezu ves mulj spuščajo po potoku Bistrica v reko Dravo. Voda je od torka zamuljena, zraven nosi poginule ostriže,” je za STA danes dejal gospodar Ribiške družine Radlje Stanislav Stražišnik. Danes so zato vložili prijavo pogina rib na center za obveščanje, popoldne pa je vzorce vode in talnih sedimentov na terenu že odvzela mobilna enota ekološkega laboratorija. Rezultati naj bi bili znani v prihodnjih dneh.
Kelag vodo črpa tudi iz Drave
Stražišnik je opozoril, da bo mulj zagotovo negativno vplival na drstenje potočne postrvi in lipana. Izpostavil je še, da Kelag za potrebe pridobivanja elektrike na hidroelektrarni ne uporablja le vode iz zajezenega potoka Bistrica, ampak tja črpa tudi vodo iz reke Drave, s tem pa po njegovih besedah tudi sedimente iz Drave, ki jih sedaj ob praznjenju rezervoarja spuščajo po potoku Bistrica.
Preostanek vode spustili v potok
V sporočilu podjetja Kelag, ki ga je 23. novembra letos na svoji spletni strani objavila Občina Muta, kjer so prav tako seznanjeni z dogajanjem, je zapisano, da v jesenskem času poteka praznjenje rezervoarja na podlagi področnih predpisov in uradne zahteve vlade. “Ta ukrep je obvezen in je predpisan na povprečno vsakih deset let, da se omogoči pregled vseh naprav, ki so sicer ves čas pod vodo, ter se zagotovi nadaljnje varno delovanje črpalne hidroelektrarne. Večina vode iz rezervoarja je že bila speljana skozi turbino v hidroelektrarni Labot v reko Dravo. Preostanek vode iz rezervoarja pa bo od ponedeljka, 27.novembra 2023, v nekaj dneh previdno izpuščen skozi izpust v potok Bistrica,” so zapisali.
Dovoljenje avstrijskega ministrstva
Kelag navaja še, da je družba za ta ukrep pridobila ustrezno dovoljenje avstrijskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, regije in vodno gospodarstvo ter da v skladu s predpisi in zahtevami v dovoljenju spremljajo tudi kakovost vode. Zadnje merjenje poteka neposredno ob državni meji s Slovenijo. “Zaradi praznjenja rezervoarja ni predvidenega zaznavnega vpliva na vode in okolje,” je še navedeno v sporočilu podjetja Kelag.
V zvezi z dogajanjem naj bi Kelag danes podal tudi sporočilo za javnost, je za STA povedal predstavnik hčerinskega podjetja družbe Kelag, podjetja Interenergo.
Vir: STA
Nekaj stanovalcev taborske enote Doma Danice Vogrinec je danes pod budnimi očmi svojih mentoric pripravilo slastne kekse.
Člani in članice Skupin za samopomoč starejšim v taborski enoti Doma Danice Vogrinec so se z veseljem lotili priprave keksov. Med njimi je bil tudi stoletnik Ignac Harb, ki je postal že pravi mojster, saj je pri peki sodeloval že lani. In če se je lani lahko pohvalil, da čisto prvič mesi in oblikuje testo za kekse, so ga mentorice letos pohvalile, da že dobro obvlada. Tudi sam se je pohvalil, da je oblikoval kroglice, delal kekse s pomočjo modelov, ne nazadnje pa je še vrtel mlinček, iz katerega je prihajalo testo v obliki keksov.
Pa pravzaprav ni bil edini, ki se je priprave keksov razveselil. Sodeč po osredotočenosti na delo in izjavah so bili kar vsi takšni. Eden od njih, Ladislav Gorenjak, je bil še posebej vesel, da je dobil belo “barvo”, s katero je okrasil že pečene kekse. “To delam prvič in gre mi, malo se vidi, da še nimam vaje, a gre mi,” je bil navdušen.
Še nekaj stanovalcev je bilo, ki so letos, kljub svoji starosti, prvič pekli kekse. Večinoma pa so bile stanovalke, ki so bile na današnji skupni peki piškotov, tiste, ki so nekoč veliko kuhale in pekle. Zdaj pa so si z veseljem vzele čas za skupno pripravo raznih keksov.
Vsi udeleženci so se razdelili po skupinah po mizah, na katere so dobili testo. Tega so razvaljali in z modeli oblikovali kekse, nato pa jih je glavni kuhar Primož Vipotnik odnesel v kuhinjo do pečice.
Medtem so stanovalci pripravili novo porcijo keksov za pečico. In komaj čakali, da pridejo slastni, dobri keksi iz kuhinje, saj so uživali tako pri pripravi kot tudi potem pri sladkanju z njimi. Vodja Skupin za samopomoč starejšim Mirjana Šauperl pa je izpostavila, da so zdaj – po lanski prvi skupni peki ponovno pekli skupaj in da upajo, da bo to postala njihova tradicija.
V Mariboru je v minulih dnevih potekal dogodek Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje v organizaciji Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor, Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ekonomsko poslovne fakultete Univerze v Mariboru in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Tema konference je bilo preoblikovanje regionalne politike in prakse z ustvarjanjem raznolikosti pristopov, rešitev in politik, ki koristijo regijam in njihovim prebivalcem.
Mednarodna regionalna razvojna konferenca in Sedlarjevo srečanje Mariboru sta tako pokazala, kako je sodelovanje in povezovanje ključno za nadaljnji napredek regionalnih skupnosti ter vzpostavljanje trajnostnih rešitev za prihodnost.
Osrednja tema konference je bila osredotočena na preoblikovanje regionalne politike in prakse s poudarkom na ustvarjanju raznolikih pristopov, rešitev in politik, ki lahko aktivno koristijo regijam in njihovim prebivalcem.
Tema konference je zato pritegnila številne udeležence s širokim spektrom strokovnih znanj in izkušenj s področja regionalnega razvoja, urbanizma in prostorskega načrtovanja. Skozi interdisciplinarno razpravo in izmenjavo idej so udeleženci v okviru plenarnih in sekcijskih predstavitev ter v okviru razprave na okrogli mizi izpostavili številna vprašanja in dejstva v zvezi z regionalni razvojem v Sloveniji. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta RS je ob tem izpostavil dva izziva:
Država mora zato nujno zagotavljati vse socialne in ekonomske storitve za prebivalstvo, čemur sta namenjena tudi zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki je trenutno v pripravi, in prizadevanja za kohezijo na regionalni ravni.
S tem je konferenca postavila temelje za nadaljnji razvoj in inovacije na področju regionalnega načrtovanja in politike.
Dvodnevnega dogodka so se udeležili akademiki in raziskovalci
Udeleženci v plenarnih in sekcijskih predstavitvah ter razpravi na okrogli mizi so poudarili številna vprašanja in dejstva glede regionalnega razvoja v Sloveniji. Opazili so, da je geografska raznolikost teritorija Slovenije izrazita in da je ta razdrobljenost dodatno poglobljena z administrativno delitvijo na 212 občin. V družbi in prostoru opažajo trende polarizacije ter zaostajanja določenih območij, kot so stare industrijske regije in obmejna problemska območja. Eno izmed opaznih vzrokov za to stanje je nedvomno pomanjkanje regionalnega načrtovanja v preteklih tridesetih letih. Zaradi tega so poudarili potrebo po celovitem pristopu k regionalnemu razvoju, ki vključuje tako statistične regije kot tudi različna homogena območja, ter potrebo po nadomeščanju zamujenega časa.
3. december, ko se spominjamo obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, se že od leta 2000, ko je minilo 200 let od rojstva našega velikega romantika, obeležuje kot ta veseli dan kulture.
Na ta dan številne kulturne ustanove po Sloveniji brezplačno odprejo svoja vrata, potekajo pa tudi različni kulturni dogodki brez vstopnin. V Kulturno-umetniškem društvu Muta se zadnja leta trudijo, da ob tej priložnosti tudi za občane Mute pripravijo poseben kulturni dogodek.
“Tako smo lansko leto v goste povabili pisatelja Toneta Partljiča in kantavtorja Adija Smolarja, ki sta nam družno pričarala nepozaben večer. Tokrat pa smo lahko uživali v koncertu uglasbene poezije, ki ga je pripravila koroška kantavtorica in skladateljica Ditka v sodelovanju s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom ter s svojim očetom Gorazdom Čepinom,” je dejala predsednica KUD Muta, Majda Lesjak.
Ob tem pa dodali, da verjamejo, da so tovrstni dogodki primeren poklon velikemu poetu, ki je našo književnost in s tem tudi jezik postavil ob bok drugim evropskim narodom, hkrati pa so zelo pomembni tudi za ohranjanje naše narodne samobitnosti.
Zaradi porasta virusnih okužb dihal, predvsem covid-19, pojavljajo pa se tudi že gripa in gripi podobna obolenja, so v UKC Maribor do preklica prepovedani obiski.
Kljub temu pa so obiski omogočeni (v predvidenem času za obiske) na Oddelku za perinatologijo (porodnišnica), vendar so omejeni zgolj na eno zdravo odraslo osebo dnevno, so sporočili z UKC Maribor.
Na ostalih oddelkih v UKC Maribor se obiski dovolijo (v predvidenem času za obiske) izjemoma in maksimalno eni zdravi osebi dnevno le v naslednjih primerih:
· hospitaliziran mladoletnik,
· hospitalizacije odraslih nad 7 dni,
· obiski kritično bolnih in paliativnih pacientov ne glede na trajanje hospitalizacije,
· ter druge izjeme po presoji lečečega zdravnika.
Obiskovalci in spremljevalci ne smejo imeti znakov ali simptomov okužbe dihal. Za obiskovalce in spremljevalce je zelo priporočljivo nošenje pravilno nameščenih zaščitnih mask. Vsaj pred vstopom v bolniško sobo in pred izstopom iz bolniške sobe naj si obiskovalci razkužijo roke, še sporočajo z UKC Maribor
Gasilci PGD Radlje ob Dravi so imeli danes v zgodnjih urah dve intervenciji.
V zgodnjih jutranjih urah ob 3.09 je v naselju Vas v občini Radlje ob Dravi gorel leseni pomožni objekt. Gasilci PGD Radlje ob Dravi in PGD Vuhred so požar pogasili. Objekt je pogorel v celoti.
Ob 6.05 sta na Pohorski cesti v občini Radlje ob Dravi trčili osebni vozili. Gasilci PGD Radlje ob Dravi so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorja, nevtralizirali razlite motorne tekočine in nudili pomoč drugim enotam. Poškodovanih ni bilo, so sporočili z Uprave za zaščito in reševanje.
Gasilci so sicer imeli kar nekaj intervencij tudi med vikendom.
Danes, 3. decembra, so v občini Muta tradicionalno prižgali prvo svečo na velikem adventnem venčku pred občinsko stavbo.
Venček so, kot vsako leto, naredili pri Turističnem društvu Muta, vendar letos v malo drugačni podobi. Član društva nam je povedal, da vedno želijo narediti nekaj novega in letos so spremenili osnovno obliko venčka, in sicer, da ta ni okrogel – sveče se razprostirajo po razgibani veji.
Obiskovalci so lahko uživali tudi ob petju pevskega zbora, zvokih harmonike in v prijetni atmosferi, ki jo je dodatno ogreval čaj in kuhano vino.
Vse obiskovalce prisrčno vabijo, da se pridružijo praznovanju vsako soboto v decembru, saj jih čaka izjemno čarobno dogajanje. Med drugim naslednjo soboto, 9. 12. načrtujejo prižig lučk, ki bo še dodatno obogatil praznično vzdušje.
V soboto, 2. decembra 2023, je David Valenti v Hramu kulture Arnolda Tovornika predstavil svojo prvo knjigo z naslovom »Premagaj lenivca v sebi«.
Predstavitev ni bila nič kaj običajna, saj je bila oblikovana kot dialog med avtorjem in lenivcem, ki ga imamo v sebi. Pravzaprav se pojavlja različni lenivci za vsako področje v življenju. Avtor je poudaril, da je lenivec le njegova »izmišljotina«, prispodoba, ki predstavlja poigravanje uma s posameznikom.
Za tiste, ki si želite kupiti knjigo, pa je na voljo na spletni strani www.premagajlenivca.com
Program sta popestrila tudi glasbena gosta, pevka Katarina Krebs in glasbenik Tilen Beigot, ki sta z nastopi dodatno obogatila dogodek. Po Predstavitvi je sledilo prijetno druženje, pogostitev in priložnost za nakup knjige.
Več v Občinskem informatorju na BK TV.
Nekaj foto utrinkov:
Za tiste, ki si želite kupiti knjigo, pa je na voljo na spletni strani www.premagajlenivca.com
Kmalu bo domove obiskal prvi izmed treh dobrih mož – Miklavž.
Če ste bili čez leto pridni, vas morda v noči s 5. na 6. december s skromnim darilcem obišče sveti Miklavž, prvi od trojice dobrih mož.
Ena izmed legend o svetem Miklavžu pravi, da bi naj revni oče živel s tremi hčerami. Ker ni imel dovolj sredstev za poročno doto svojih hčera, se je boleče spraševal, kako bo zagotovil njihovo prihodnost. Miklavž, ki je slišal za njegove težave, se odloči, da jim bo pomagal, s tem da jim je ponoči porinil skozi okno tri kepe zlata.
Dobri mož, ki ga krasi darežljivost in skrb za bližnjega
Ta legenda poudarja Miklavževo darežljivost, ljubezen do bližnjega in skrb za tiste v stiski. Ta zgodba je postala ena izmed najbolj prepoznavnih pripovedi o Miklavžu in je vplivala na oblikovanje tradicij obdarovanja v mnogih kulturah po svetu.
Miklavževa obleka je običajno prikazana kot škofovska, kar odraža njegov položaj kot krščanskega škofa. Tradicionalno so deli njegove obleke vključevali škofovsko mitro (vrhnja kapa), škofovski plašč, rokavice ter pastirski ali škofovski škorenjci.
Sveže pečeni parkljih spadajo v čas Miklavževanja
V trgovinah Jager že tradicionalno organizirajo Miklavževanje, včasih jih obišče celo Parkelj. Miklavž in Parkelj sta dva lika, ki se pogosto pojavljata v tradicijah Miklavževega praznovanja, predvsem v nekaterih evropskih državah. Medtem ko je Miklavž znana figura, ki otrokom prinaša darila in simbolizira dobrote, je parkelj nekoliko bolj temačen lik, ki se pojavlja kot spremljevalec Miklavža.
V trgovinah Jager so še posebej znani po izvrstnih sveže pečenih parkljih, ki jih za otroke s posebno pozornostjo pripravljajo v Ptujskih Pekarnah, dopečejo pa jih v vaši najljubši trgovini Jager in predstavljajo izvrstno darilce, ob obisku Miklavža pri vas doma. Če potrebujete ideje za obdarovanje, jih najdete tukaj.
Leta 1992 so Združeni narodi z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov. Osrednja tema letošnjega dne je: “Poklicna in zaposlitvena rehabilitacija ter vzpodbude delodajalcem.”
Mestna občina Maribor se je leta 2009 na pobudo invalidov in z namenom izboljšanja enakih možnosti invalidov v Mariboru, vključila v projekt Zveze delovnih invalidov Slovenije (ZDIS) in prejela listino “Občina po meri invalidov.” Kot posvetovalno telo župana je bil ustanovljen Svet invalidov MO Maribor, v katerega so vključeni predstavniki Mariborskih invalidskih društev kot stalni člani, in predstavniki strokovnih in drugih služb, ki sodelujejo z invalidi.
Skozi leta aktivnega delovanja Sveta invalidov Mestne občine Maribor potekajo prizadevanja za izboljšanje možnosti invalidov, povezovalne aktivnosti in izobraževalna srečanja, podprta s strani Mestne občine Maribor, ki se jih udeležujejo številni invalidi iz različnih invalidskih društev.
V letu 2023 je bil Svet invalidov zelo aktiven. Vse zadane naloge so bile realizirane ali so v postopku urejanja, kjer so člani delovnih skupin opozorili na določene težave, sporočajo iz MO Maribor.
Izpostavijo nekaj uspešno realiziranih nalog iz Akcijskega načrta za invalide v letu 2023:
V Mariboru so v maju 2023 v organizaciji Sveta invalidov potekale že 14. športne igre invalidov. Udeležba je bila ponovno zelo visoka. Skupno se je iger udeležilo 296 tekmovalcev iz 18 invalidskih organizacij in 200 navijačev. 25. avgusta 2023 smo izvedli Športno – rekreativno srečanje invalidov na ŠRC Fontana, kjer je bila udeležba ponovno zelo visoka – 123 udeležencev in 7 gostov.
V septembru pa smo predstavili težave invalidov pri mobilnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti na Trgu svobode v Mariboru. Ob tem smo ponovno izvedli predstavitev problemov s parkirnimi prostori – na običajna parkirna mesta pred občinsko stavbo na Ulici heroja Staneta 1 smo parkirali 5 invalidskih vozičkov, ki so nosili napise »Pridem takoj«, »Samo na pošto sem skočil« in podobne najpogostejše izgovore kršiteljev, ki parkirajo na invalidske parkirne prostore.
V okviru dneva mobilnosti invalidov smo opravili sprehod z evidentiranjem arhitekturnih ovir do tržnice in novega mesnega paviljona O sprehodu je bilo zapisano poročilo, in posredovano pristojnim na MOM. Na Dnevu mobilnosti invalidov so sodelovali tudi Radio Maribor, predstavljeno je bilo tudi nekaj novosti Soče opreme in Zavoda Brez ovir, ki je predstavil tudi primer evakuacije invalidov ob naravnih nesrečah s pomočjo stopniščnega dvigala. V mesecu novembru smo izvedli tudi Kulturni večer invalidov, ki je ponovno napolnil Kazinsko dvorano.
V letu 2023 je izšla že 14. številka glasila Svet invalidov, v 1100 izvodih, v katerem svoje prispevke objavljajo invalidi in Svet invalidov MOM.
Svet invalidov MOM je v sodelovanju s Svetom za starejše v juniju 2023 izvedel tudi posvet o dostopnosti do osebnega zdravnika.
Predstavniki delovne skupine za dostopnost pa so sodelovali tudi pri oceni dostopnosti košarkarskega igrišča Ivo Daneu in kot svetovalci pri obnovi Lenta.
Vse leto se izvaja tudi nadzor nad neupravičenim parkiranjem na parkirnih mestih za invalide, posebej poostreno še na mednarodni dan invalidov, 3. december.
O naših aktivnostih so tokom celega leta poročali mediji, ki so pomemben člen informiranja in ozaveščanja širše javnosti.
Svet invalidov MO Maribor je pomemben podporni člen za izboljšanje enakih možnosti za invalide v MO Maribor
Svet invalidov MO Maribor je v sodelovanju z Mestno občino Maribor pomemben podporni člen za izboljšanje enakih možnosti za invalide v Mestni občini Maribor. Še naprej si bodo aktivno prizadevali za skupno izvajanje ukrepov, s katerimi bodo vodstvo občine in strokovne službe ter širšo javnost spodbujali k odpravljanju neenakosti, za bolj enakovredno in enakopravno vključevanje ter varovanje in spoštovanje pravic ter osebne integritete invalidov. Pomemben segment delovanja je aktivno delovanje za večjo vključenost in sodelovanje različnih vrst invalidov z organizacijo skupnih dogodkov, na primer Športne igre invalidov in Kulturni večer invalidov, ki sta bila med invalidi zelo dobro sprejeta.
Ob 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov čestitamo vsem invalidom, njihovim družinskim članom, prijateljem, invalidskim in humanitarnim organizacijam ter vsem, ki si prizadevajo za boljšo kakovost življenja invalidov v Mariboru in širše. Hkrati pa se zahvaljujemo vsem članom SIMOM ter delovnim skupinam Sveta invalidov za vso dosedanje dobro in nesebično delo ter podporo invalidom za njihovo enakopravnejše vključevanje v življenje v vse sfere družbenega življenja in vam želimo še naprej uspešno delo, še sporočajo.
Center za krepitev zdravja (CKZ) ZD Maribor ob pričetku prazničnega decembra, 7. decembra 2023, organizira dogodek »Miklavžev pohod na Piramido s svetilkami«.
Pohod na Piramido bo organiziran vodstvom usposobljene fizioterapevtke in kineziologinje. Zbirališče bo na Ulici talcev 5, 2000 Maribor. Pričetek je predviden ob 17.30. Trasa pa bo potekala po označenih poteh, pohod je primeren za vse (prilagajanje intenzivnosti tudi manj telesno pripravljenim).
Med 17.00 in 17.30 bo v avli ZD Maribor na Ulici talcev 9, 2000 Maribor postavljena tudi »Svit info točka«, kjer lahko pridobite informacije o delovanju programa Svit. Pohod poteka v vsakem vremenu, udeleženci naj s seboj prinesejo svetilke.
Patricija Lunežnik, mag. zdr.-soc. manag., vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor je dejala: »Namen Miklavževega pohoda na Piramido je spodbujanje zdravega življenjskega sloga in gibanja v naravi. Hkrati s tovrstnimi dogodki krepimo socialno mrežo, s svetilkami pa bomo si pričarali prav posebno praznično vzdušje. Vabljeni!«
Reka Drava lahko ponoči poplavi v manjšem obsegu vzdolž celotnega toka. Sava Bohinjka še poplavlja, vendar se
njen pretok zmanjšuje in se bo v nedeljo zjutraj vrnila v strug, je zvečer na podlagi podatkov Arsa sporočila uprava za zaščito in reševanje.
Drava se razliva vzdolž celotnega toka. Njen pretok na vtoku v državo trenutno znaša okoli 1300 kubičnih metrov na sekundo in se bo v prihodnjih urah pričel zmanjševati, je v večernem hidrološkem poročilu zapisala Agencija RS za okolje (Arso).
Sava Bohinjka še poplavlja, vendar se njen pretok zmanjšuje in se bo v nedeljo zjutraj vrnila v strugo. Sava se razliva vzdolž celotnega toka na izpostavljenih mestih ob strugi. V zgornjem toku je že začela upadati, v okolici Ljubljane se je ustalila na okoli 1000 kubičnih metrov na sekundo, v spodnjem toku pa se njen pretok še povečuje.
Ljubljanica s pritoki v kraškem zaledju še narašča in se razliva. Razliva se tudi Savinja v spodnjem toku, vendar se njen pretok zmanjšuje. V manjšem obsegu se razliva tudi Dravinja, njen pretok pa se v spodnjem toku še povečuje.
Tudi druge reke po Sloveniji imajo velike pretoke, le pretoka Mure in Sotle sta srednja. Naraščajo še reke v Pomurju, Kolpa v spodnjem toku in Krka, drugod po državi pa se pretoki rek zmanjšujejo.
V nedeljo bodo reke večinoma upadale. Naraščala bo Krka, Ljubljanica pa bo imela ustaljen pretok. Ojezerjene površine kraških polj se bodo povečevale. Vodnatost rek v večjem delu države bo velika, napoveduje agencija.
Pred prvo adventno nedeljo smo preverili na osrednji mariborski tržnici, kakšne adventne venčke iščejo ljudje, koliko ustvarjalnosti si želijo. Peter Purgaj pa nam je zaupal, po čem je največ povpraševanja in kako pri njih doma skrbijo za lepoto venčkov.
V tokratni oddaji Na glas, ki je bila predvajana na BK TV, smo pregledali učinke Olimpijskega festivala evropske mladine, prav tako pa tudi, kakšen vtis so naredili organizatorji Ofema, festival in mesto Maribor na tujo strokovno športno javnost.
Kaj menita o Olimpijskem festivalu evropske mladine Peter Brüll, športni direktor pri Evropskih olimpijskih komitejih, in Líney Rut Halldórsdóttir, predsednica komisije Ofemov pri Evropskih olimpijskih komitejih. O učinkih za mesto in državo pa so spregovorili Nataša Ritonija, direktorica Ofema, Lea Štiberc, vodja projekte pisarne, Katja Žižek, vodja prostovoljcev, in Mitja Špes, vodja za obstranske dogodke in slovesnosti. Vabljeni k ogledu.
Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo so danes podelili nazive Branju prijazna občina. Letos se z nazivom, ki je namenjen spodbujanju dejavnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, lahko pohvali šest občin: Bovec, Črnomelj, Ilirska Bistrica, Logatec, Lovrenc na Pohorju in Sežana.
V okolju občine Bovec je, kot piše v obrazložitvi, zelo močna dejavnost lokalnih kulturnih izvajalcev, ki jim občina za njihovo delovanje namenja javni prostor in jih pri ustvarjanju podpira, med seboj povezuje in z njimi sodeluje.
Črnomaljska občina se kot domovina pesnika Otona Župančiča skozi svojo lokalno zgodovino in dediščino zaveda pomena bralne kulture in bralne pismenosti. Za dosežke na področju kulture, knjige in branja podeljuje Župančičeve diplome in plakete in z natečajem Župančičeva frulica spodbuja mlade pesnike in deklamatorje.
Občina Ilirska Bistrica s podporo ustanovam, društvom, šolam in drugim akterjem na področju knjige izkazuje visoko osveščenost glede pomena različnih projektov, dogodkov, prireditev, na katerih sodelujejo tudi občinski uslužbenci in s tem podpirajo spodbujanje branja.
V občini Logatec pozitiven in dejaven odnos do bralne kulture in pismenosti potrjujejo s podporo številnim lokalnim literarnim in kulturnim društvom ter regionalnim in mednarodnim projektom in programom.
Bogatijo bralno kulturo
Občina Lovrenc na Pohorju dokazuje, kako majhna lokalna skupnost spodbuja in neguje bralno kulturo in z njo bogati življenje svojih prebivalcev. Zaveda se pomena negovanja kulturne dediščine s pisano besedo in jo oživlja ter ohranja z domoznansko obarvanimi knjigami. Pohvalno je medresorsko sodelovanje med turizmom in kmetijstvom. Bralna kultura in zavedanje o moči knjige je vtkano v vsakdanje življenje občanov in občank, kar dokazuje izdaja knjig prek participativnega proračuna, piše v obrazložitvi.
Občina Sežana je pobudnica številnih projektov in dejavnosti na področju bralne kulture in branja, ki so prepoznani tudi v širšem slovenskem prostoru. Na območju občine deluje vrsta javnih zavodov in drugih kulturnih organizacij, ki delujejo tudi na področju bralne kulture, svoj ugled pa gradi tudi s podporo spominu pesnika Srečka Kosovela in v vlogi soorganizatorja Festivala Vilenica skupaj z Društvom slovenskih pisateljev.
Kot so spomnili pri Združenju splošnih knjižnic, je naziv Branju prijazna občina od leta 2017 prejelo 63 občin. Naziv je veljaven tri leta, po tem obdobju pa prejemnica naziva strokovni komisiji znova predstavi investicijske ali vsebinske projekte zadnjih treh let na področju knjige in branja.
V letošnjem letu so tako nazive za tri leta podaljšale občine: Črna na Koroškem, Ivančna Gorica, Mestna občina Kranj, Mestna občina Krško, Mestna občina Ljubljana, Miren-Kostanjevica, Mestna občina Nova Gorica, Ormož, Mestna občina Ptuj, Radovljica, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Škofja Loka, Trzin in Žalec, so še sporočili Združenja splošnih knjižnic.
VIR: STA
Dravsko vilo dvigujejo na kopno, dokončno zapušča svoj pristan na Lentu.
Na nabrežju Drave v Mariboru je že vrsto let zasidrana ladjica, ki je ponujala turistične prevoze po reki. Trenutno zaradi obnove Lenta ni obratovala, kot smo poročali že aprila letos, takrat lastnik podjetja Don travel Marjan Krajnc še ni vedel, kakšna bo njena usoda.
Ladjo so morali umakniti
Letos jeseni, pa je postalo jasno, da ladjica Dravska vila, ki je v Mariboru po Dravi vozila turiste in domačine, v Mariboru kmalu ne bo več. Njen lastnik, podjetnik Marjan Krajnc, pravi, da je županstvo izdalo prepoved priveza na Lentu: “Nimamo dovoljenja za privez, niti za plovbo. Imamo nalog, da moramo ladjo iz Maribora umakniti.”
VIR: Uroš Lovrenčič
Kam se bo ladjica umaknila še ni jasno, septembra letos je Krajnc za Radio Maribor povedal, da bi lahko ladjo premestili v Ljubljano, na Ptujsko jezero, možni lokaciji pa sta še poHrvaška ali pa Srbija.
Iz Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor sporočajo, da imajo nov urnik testiranja na covid.
“Glede na pričakovano povečanje okužb s covid-19 v zimskem času, smo se v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor odločili, da bomo s 4. 12. 2023 pričeli izvajati testiranja po naslednjem urniku in lokacijah,” so zapisali in našteli lokacije, kjer bodo potekala testiranja.
Testiranja s hitrimi, HAGT-testi bodo izvajali vsak delavnik med 12. in 14. uro na lokacijah Centralnega laboratorija, Sodna ulica 13, Zdravstvene postaje Nova vas in Zdravstvene postaje Tezno.
Odvzeme brisov za PCR na SARS CoV2 bodo izvajali vsak delavnik med 12. in 14. uro v Centralnem laboratoriju na Sodni ulici 13.
HAGT in PCR-testi so brezplačni le v primeru napotitve zdravnika.
Samoplačniška testiranja
Samoplačniško testiranje HAGT bodo izvajali vsak delavnik med 12. in 14. uro na lokacijah Centralnega laboratorija, Sodna ulica 13, Zdravstvene postaje Nova vas in
Zdravstvene postaje Tezno.
Samoplačniško testiranje PCR na SARS CoV2 bodo izvajali vsak delavnik med 12. in 14. uro v Centralnem laboratoriju na Sodni ulici 13.
Vse informacije o testiranju so na voljo vsak delavnik med 6.30 in 14. uro na telefonski številki 070 613 698. Naročanje na testiranje ni potrebno.
Paciente, ki kažejo znake respiratorne okužbe, naprošajo, da ob vstopu v zavod uporabljajo zaščitne maske, saj s tem zaščitijo tako sebe kot tudi ostale paciente in
zaposlene v zavodu.
V prihodnjem tednu bodo na Martinovi ustanovi znova izvedli tradicionalni 12. Miklavžev dobrodelni koncert.
Vse tako vabijo na tradicionalni dobrodelni Miklavžev koncert, ki bo letos v ponedeljek, 4. decembra, ob 18. uri v športni dvorani na Vrbanski.
Letošnji gost je Marko Vozelj, program pa pripravljajo gojenci in zaposleni v Zavodu Antona Martina Slomška. Izkupiček od zbranih sredstev bo namenjen Martinovi ustanovi za kritje mesečnega prispevka šolanja tistih družin, ki tega stroška sami ne zmorejo, navaja Družina.
Karte lahko kupite v jedilnici zavoda in v Slomškovi knjigarni Maribor, prodajali pa jih bodo tudi dijaki, ki prejemajo pomoč iz Martinove ustanove. Cena vstopnice za odrasle (od vključno dopolnjenega 18. leta) je 15 €, za otroke in mladostnike (od 7 do 18 let) je 10 €, za najmlajše je vstop prost.
Izkupiček od zbranih sredstev bo namenjen za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin. Karte lahko kupite v jedilnici zavoda, v Slomškovi knjigarni Maribor ter pred pričetkom koncerta pri vhodu v dvorano: “Vabljeni na prijeten večer, kjer bomo z dobrodelnostjo po svojih močeh tudi letos pomagali družinam v stiski.”
Izkupiček od zbranih sredstev bo namenjen za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin.
Karte lahko kupite tudi pred pričetkom koncerta pri vhodu v dvorano.
