Včeraj ob 18.55 so v Majcigerjevi ulici v Mariboru trčili kombinirano in osebni vozili.
Gasilci JZ GB Maribor so zavarovali kraj dogodka, odklopili akumulatorje, nevtralizirali iztekle tekočine in nudili pomoč policiji pri usmerjanju prometa, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje.
Reševalci NMP Maribor so oskrbeli eno poškodovano osebo.
Stanje na nekdanjem odlagališču nevarnih odpadkov v mariborski Metavi, ki so ga uradno zaprli maja 2012, ostaja enako oziroma primerljivo s tistim ob izdaji odločbe o njegovem zaprtju. Po lanskem izteku 10-letnega obdobja upravljanja pripravljajo nov program, vendar še ni jasno, ali bo prišlo do celovite sanacije odlagališča.
Gre za enega od starih okoljskih grehov. Odlagališče je leta 1984 nastalo za potrebe mariborske industrije. Tja so odvažali nevarne odpadke, na vrhuncu mestne industrije tudi do 2000 kubičnih metrov. S propadom ali modernizacijo številnih podjetij se je zmanjšala tudi količina odpadkov.
Kot so za STA pojasnili v Snagi, ki je eno od občinskih podjetij iz kroga Javnega holdinga Maribor, vse od zaprtja odlagališča izvajajo aktivnosti, opredeljene v odločbi o zaprtju odlagališča. To so vzdrževanje, varovanje, obratovanje naprav in napeljav ter izvajanje monitoringov in meritev.
Za odlagališče je Arso leta 2012 izdal odločbo o zaprtju, ki je predvidela desetletno upravljanje zaprtega odlagališča. To obdobje se je izteklo konec lanskega maja. Kot so pojasnili v Snagi, zdaj pripravljajo noveliran program monitoringa podzemnih vod, Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano Maribor pa je pripravil program ukrepov in jih posredoval na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Mariborsko javno podjetje v skladu z odločbo tako že dobro desetletje skrbi za vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča ter obratovanje naprav in napeljav na odlagališču, izvaja meritve meteoroloških parametrov, monitoringe podzemnih vod in površin ter spremljanje in ravnanje z izcedno vodo.
V sklopu rednega vzdrževanja skrbijo tudi za zelene površine ter zeleni obrez na drevesih in grmovnicah, vzdržujejo in čistijo kanale za odvajanje padavinskih voda, jaške, napeljave in bazen za izcedno vodo, ob tem pa pregledujejo in vzdržujejo vrtine za monitoringe podzemnih voda.
Letno jih osnovno vzdrževanje stane 12.500 evrov, ob tem pa večji letni strošek predstavljajo zlasti obratovalni monitoringi, ki stanejo okoli 15.300 evrov, in ravnanje z izcedno vodo, kar letno stane do 56.000 evrov, saj jo je potrebno oddajati kot nevaren odpadek.
Na vprašanje o morebitnih vplivih nesaniranega območja na okolje v Snagi odgovarjajo, da ima vsako odlagališče tovrstne vplive, zato neodvisne ustanove tudi izvajajo monitoringe in o tem obveščajo pristojne organe, ki se na ugotovitve odzovejo.
Za monitoring podzemnih vod je na odlagališču deset merilnih mest, izvajajo pa tudi meritve ravni podzemnih voda. Glede na poročila so na dveh merilnih mestih zaznali opozorilne spremembe, kar kaže na vpliv odlagališča na podzemno vodo v ožji ciljni coni, a je stroka ocenila, da se onesnaženje izven ciljne hidrološke cone ne širi.
Še vedno pa ni jasno, kdaj in ali sploh bo prišlo do končne sanacije degradiranega območja, pa tudi, kdo bo zanjo nosil stroške. Poleti 2020 si je odlagališče ogledal takratni okoljski minister Andrej Vizjak, ki je dejal, da je takih bremen preteklosti v Sloveniji veliko. Napovedal je, da bo preveril, ali je za sanacijo dolžna poskrbeti država. Že takrat je opozoril, da gre za občinsko odlagališče, zato prav veliko možnosti za sodelovanje države ni videl.
Na Snagi pravijo, da v zvezi s tem potekajo operativni sestanki z direktoratom za okolje in vodstvom mestne občine. Slednja v komunikaciji s pristojnim ministrstvom vseskozi “odpira to vprašanje” in opozarja, da je zaprto odlagališče nevarnih odpadkov veliko breme za okolje v širši regiji in da gre za stara industrijska bremena iz nekdanjih večjih občin, za katere pa lokalne skupnosti po zakonodaji nikoli niso bile pristojne.
Na mariborski občini in tudi v širši regiji želijo, da se odlagališče trajno odstrani in sanira, če pa stroka ocenjuje, da to ni mogoče ali ni sprejemljivo z okoljskega ali tehničnega vidika, pa sta MOM in Snaga ministrstvo že seznanila, da vseh stroškov v zvezi z zaprtim odlagališčem nista več zmožni pokrivati.
Mestna občina in upravljavec sta zato izrazila pričakovanje, da se pri financiranju obveznosti zaprtega odlagališča v prihodnje aktivno vključi tudi država. Za zdaj so se dogovorili, da bodo proučili in opredelili vse pravne podlage, ki bi omogočile, da tudi država vstopi v nekakšen skupni model financiranja nalog in ukrepov v Metavi.
Na okoljskem ministrstvu so za STA pojasnili, da mora upravljavec skrbeti za odlagališča tako, kot določajo predpisi in odločba o zaprtem odlagališču. Po njihovih informacijah Snaga trenutno ureja vse potrebno glede monitoringa odlagališča, saj bodo šele na podlagi njegovih rezultatov lahko jasno opredelili potrebne sanacijske ukrepe.
“Dokler ne razpolagamo z najnovejšimi podatki, težko govorimo o vrsti ukrepov, prav tako o njihovih stroških in časovnici izvedbe,” so še povedali na ministrstvu. V zvezi z aktivnostmi redno komunicirajo z mestno občino in Snago, so dodali.
V Mariboru sicer opozarjajo še na nekatera podobna območja, kjer bi bilo potrebno sanirati stare okoljske grehe. Že večkrat so izpostavili predvsem nelegalna odlagališča gudrona na območju Studencev, v manjšem obsegu tudi na Teznem in v Bohovi.
Po njihovih informacijah so se na ministrstvu na podlagi strokovne presoje odločili, da ne bodo šli v sanacijo teh odlagališč, pač pa bodo na lastne stroške pripravili program spremljanja okoljskih obremenitev in stanja okolja na odlagališčih.
Na občini opozarjajo na še dve obstoječi zaprti odlagališči nenevarnih odpadkov, in sicer na Pobrežju in v Dogošah, kjer mestna občina v prihodnje načrtuje postavitev sončnih elektrarn.
vir: sta
Pred dnevi se je ponovno zagnala krožno kabinska žičnica na Mariborsko Pohorje. Letos je bila namreč več tednov v mirovanju, zaradi izgradnje vmesne postaje. Z direktorjem Marproma, smo spregovorili tudi o pričakovanjih za zimsko sezono.
Letošnji 3. december, Ta veseli dan kulture, ki ga na rojstni dan Franceta Prešerna, največjega slovenskega poeta, organizira Ministrstvo za kulturo že od leta 2000, bo v Pokrajinskem muzeju Maribor še posebej vesel.
Obiskovalci si bodo na dnevu odprtih vrat med 10. in 18. uro lahko ogledali sami novo občasno razstavo 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor ali pa na vodenih ogledih ob 10., 12., 15. in 17. uri. V muzejski trgovini bo že na voljo nova monografija Dediščinski horizonti.
Med 16. in 18. uro pa bo v Grajski kavarni potekala prireditev Odprti mikrofon, na kateri se bodo predstavili obiskovalci, ljubitelji zapisane besede in avtorji lastne
poezije.
V letu 2023 je Pokrajinski muzej Maribor praznoval 120-letnico svojega delovanja s številnimi dogodki in prireditvami skozi celo leto. Vrhunec dogajanja je izdaja obsežne monografije Dediščinski horizonti in odprtje občasne razstave 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor.
Visoki jubilej so v muzeju obeležili z izidom obsežne monografije z naslovom Dediščinski horizonti: 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor, v kateri muzejski kustosi predstavljajo zadnja dognanja in najnovejše raziskave o premični dediščini Podravja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric, to je območja, na katerem deluje
muzej. Izpostavljeno je 120 predmetov iz muzejskih zbirk, ki nudijo vpogled v življenje tega dela Slovenije od prazgodovine do 20. stoletja.
V monografiji, opremljeni z izjemnimi fotografijami Toma Jeseničnika, so predstavljeni predmeti prazgodovinskega vsakdanjika in življenja Rimljanov, nedavno izkopani
predmeti s Piramide zelo slikovito ponazarjajo bivanje v srednjem veku. Ohranjena premična dediščina mariborskega gradu s poudarkom na obdobju plemiške družine
Khisl in gradivo iz plemiških dvorcev Hrastovec, Viltuš in Slovenska Bistrica izrisujeta življenja plemiških družin. Sistematično se predstavlja tudi podeželje Dravskega polja, Pohorja, Kozjaka in Slovenskih goric. 19. stoletje je obdobje posameznikov, ki so izrazito zaznamovali Maribor.
V monografiji so med drugim izpostavljeni nadvojvoda Janez, mariborski župan Andreas Tappeiner, gospodarstvenik in kulturni delavec Roman Pachner, največji avstrijski general in »mariborski sin« Wilhelm von Tegetthoff, duhovni oče slovenstva Anton Martin Slomšek, uspešna gospodarstvenika Anton Kleinschuster in Ferdinand Potočnik ter drugi. V 20. stoletju je predstavljen Rudolf Maister in razvoj tekstilne in pohištvene industrije Občasna razstava 120 let Pokrajinskega muzeja Maribor je vključena v stalne razstave muzeja in ob visoki obletnici delovanja razkriva pot, ki jo je muzej prehodil od začetnega, društvenega delovanja zagnanih ljubiteljev dediščine do profesionalne ustanove z zaposlenimi strokovnjaki. Z njo muzej vabi na ogled stalnih razstav, ki so ob praznovanju 120. obletnice obstoja dopolnjene z izbranimi predmeti iz različnih muzejskih zbirk.
Razstavljeni predmeti so izbrani v kontekstu provenience, predstavljeno je gradivo 23 občin Podravja, Pohorja in Kozjaka ter Slovenskih goric, znotraj katerih deluje
Pokrajinski muzej Maribor. Izpostavljeni so nekdanji lastniki predmetov, ki so v življenju in delovanju mesta in pokrajine pustili pomemben pečat na družbenem,
gospodarskem ali političnem področju. Med zanimivejšimi predmeti, ki so zaradi občutljivosti redko izpostavljeni v muzejskih vitrinah, je na ogled najstarejša znana
fotografija Maribora iz leta 1848/1849 in viseča ladijska postelja, ki jo je kot korvetni kapitan uporabljal v Mariboru rojeni Wilhelm von Tegetthoff. Ogleda so vredni
predmeti iz posesti baronov Twicklov, lastnikov mariborskega gradu, posvetilne podobice vladarice Marije Terezije in princa Karla Lotarinškega, namenjene plemiški
rodbini Brandis, pa pečatnik Ulrika II. Mariborskega, igralna kocka iz srednjega veka in drugo.
V videu si oglejte Prireditev Zlata sončnica, ki je potekala 25.11.2023 v Dvorjanah v Občini Duplek.
V Mariboru so se nocoj prižigale praznične luči, pa tudi sicer se mesto že pošteno pripravlja na božično-novoletne praznike.
Na Glavnem trgu so znova postavili panoramsko kolo, na Trgu Leona Štuklja bodo hišice z gostinsko ponudbo in v drugi polovici meseca tudi koncerti, v Vetrinjskem dvoru bo znova Festival Vilinsko mesto.
Praznične okrasitve sicer zaradi slabe finančne kondicije MO Maribor letos niso nadgradili, ohranjajo pa lani uvedeno novost – panoramsko kolo, ki je naletelo na zelo dober odziv v javnosti. Letos so skrb zanj prevzele Mestne nepremičnine iz Javnega holdinga Maribor.
Letošnje kolo je novejše in večje od lanskega ter nudi veličastne poglede ne le na mesto, ampak tudi okoliške griče in Dravsko dolino.
Danes se na Glavnem trgu ob panoramskem kolesu že tre ljudi, ki so si prišli ogledati prižig lučk in se popeljati s kolesom.
Krajevna skupnost Kamnica bo letos s pomočjo sponzorjev izvedla projekt Pravljična Kamnica.
Gre za dogajanje, ki ga v Kamnici še ni bilo. Kot nam je povedal Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica. Organiziranih bo več kot 30 dogodkov, tako za najmlajše kot starejše. Glavnina dogajanja bo sicer med vikendi. Takrat bodo lahko najmlajši uživali v različnih delavnicah, lutkovnih predstavah, zabaval jih bo čarovnik, med drugim bodo lahko celo prespali v kulturnem domu in si sami pripravili prehrano.
“Najbolj pomemben del pravljične Kamnice o otroci, še posebej ponosni smo na sodelovanje z vrtcem in šolo. Takole smo danes z otroci vrta Kamnica okrasili novoletno drevo v avli kulturnega doma. Hvala otrokom in vzgojiteljicam,” so sporočili organizatorji.
Največja pridobitev je drsališče, ki bo postavljeno pred kulturnim domom
Hauptman nam pove, da so se odločili, da glede na to, da v Mestni občini Maribor drsališča ne bo, to čarobnost praznikov pričarajo v Kamnici. Drsališče bo sicer plačljivo, kolikšna bo vstopnina ni znano. Na mestu si boste lahko izposodili tudi drsalke in ostale pripomočke. Kot pove, ga bodo predvidoma odprli 15. decembra in bo stalo dva meseca.
V nastajanju je tudi Babičina kuhinja
Dogajanja se veselijo tudi nastopajoči:
Celoten spored je na voljo spodaj:
Fotografirali se boste lahko na foto točkah:
Kalvarija mariborskih kulturnikov in kulturnic se kljub dogovorom, ki so bili sklenjeni junija ob napovedanih drastičnih rezih v javna sredstva za kulturo nadaljuje.
Regijski odbor sindikata kulturnih delavcev Zasuk – Podravje in KNVOSUK – kolegij nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo v Mariboru sta javnosti poslala sporočilo, kjer zaskrbljeno sporočajo: “Predstavniki in predstavnice nevladnih in drugih organizacij s področja kulture in umetnosti nas zaskrbljeni obveščajo, da že več kot teden dni zamuja izplačilo zadnjega obroka programskih sredstev s strani Mestne občine Maribor. Z Urada za kulturo in mladino so dobili zaskrbljujoč neuraden odgovor, da mariborska občina sredstev za to nima, uradnega odgovora na poizvedovanje pri županu, vodji občinske uprave in vodji Urada za kulturo in mladino pa kolegij nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev s področja umetnosti in kulture ni dobil.”
Strah pred neplačevanjem obveznosti Mestne občine Maribor se tako znova širi, ogroženi so številni kulturni programi, zamujajo izplačila izvajalcem in izvajalkam ter plačila stroškov za že izvedene dejavnosti, ki so bile pogodbeno potrjene s strani občine.
V sporočilu za javnost se sprašujejo kako je možno, da sredstev znova ni, če je bil nedavno potrjen rebalans proračuna MOM za letošnje leto, ki ne predvideva rezov na tem področju?
V zadnjih dneh jih je negativno presenetil tudi drastičen rez v občinsko sofinanciranje javnih del, ki predstavljajo pomemben korektiv za profesionalno delovanje nevladnih organizacij s področja umetnosti in kulture. Letos naj bi bila tako sofinancirana le 4 javna dela v celotnem kulturnem sektorju, kar je bistveno premalo glede na potrebe, sporočajo.
“Nedopustno je, da mariborska občina ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti in da znova v nemogoč položaj postavlja ljudi, ki v že tako podhranjenem sektorju ustvarjajo nadpovprečno veliko kakovostnih kulturnih in umetniških vsebin. Občinsko vodstvo zato pozivamo, da nemudoma izplača vse dolgove in da poskrbi za redna plačila tudi v prihodnje, če pa to ni zmožno, naj odstopi, saj očitno ni sposobno opravljati svoje osnovne naloge – zagotavljanja likvidnosti mariborske občine,” še navedejo.
Na žalost ugotavljajo, da se nove kršitve pogodbenih obveznost in rezi v javna sredstva, namenjena kulturi, dogajajo prav v času, ko v sodelovanju z Uradom za kulturo in mladino prihaja do pomembnih premikov naprej: “Po več kot letu dni je končno znova objavljen osnutek strategije za razvoj kulture, ki naj bi določal smernice in prioritete sektorja v prihodnjem obdobju. Še posebej pa pozdravljamo, da je bil razpis za programska sredstva po več letih opozarjanja in borbe končno objavljen pravočasno.”
Sprašujejo se, kako se bodo kulturniki in kulturnice v znova izjemno kratkem roku za javno razpravo odzvali na osnutek strategije; spomnijo, da je urad za njegovo uskladitev potreboval eno leto, pri čemer so jo izvajali ljudje na javnih plačah: “Hkrati se sprašujemo kako bodo izpolnjevali in izvajali kulturne programe, če ne dobijo pogodbenih sredstev za delovanje in če izgubljajo podporo javnih delavcev in delavk. Tako še enkrat opozarjamo, da občina in javno podprta kultura ter umetnost ne smeta biti predmet neoliberalnih špekulacij in likvidnostnih preigravanj, temveč potrebujeta stabilno in spodbudno okolje za svoje delovanje in razvoj.”
V Dubaju je 25. novembra 2023 potekalo 10. mednarodno tekmovanje Brainobrain, na katerem se je zbralo več kot 2000 mladih udeležencev iz 14 držav. Med njimi je bilo tudi 25 otrok iz Slovenije iz mariborskega Brainobrain centra pa 7 otrok, ki so se s svojimi izjemnimi spretnostmi pridružili temu navdihujočemu dogodku.
Filip Pjević in Inja Knehtl sta domov prinesla najvišjo nagrado Champion, Filip Teodor Črešnar in Jan Šmigoc zlato medaljo, Mia Baćić Benko, Miha Baćić Benko in Maks Viktor Gorjup pa srebrno medaljo. Ob tem uspehu pa ni šlo brez podpore. Ekipa 55 spremljevalcev, staršev je v Dubaju spodbujala otroke.
Ključnega pomena so bile tudi trenerke, ki so z visoko stopnjo strokovnosti in posvečenosti pomagale otrokom pri pripravah na tekmovanje. Mateja Car, vodja programa Brainobrain v Mariboru poudarja, kako pomembna je mednarodna izkušnja za otroke in starše, saj udeležencem in gledalcem da drugačen pogled nase in na svet, v katerem živimo.
“Verjamem, da so otroci, starši in tudi naše trenerke prišli domov polni ponosa, predvsem pa so bogatejši za dragoceno življenjsko izkušnjo.”
Brainobrain tekmovanje je platforma, kjer otroci razvijajo ključne veščine, kot so koncentracija, hitrost razmišljanja, ustvarjalnost in samozavest. Uspeh slovenske ekipe je zato potrditev njihovega napredka v razvoju teh ključnih veščin.
Ta dosežek je nedvomno ponos ne le za otroke, ampak tudi za Slovenijo kot celoto. Njihova predanost odpira pot za nove generacije, da sledijo njihovim stopinjam ter se razvijajo v izjemne posameznike v prihodnosti.
Prihaja prva adventna nedelja in do božiča nas ločijo le še dobri trije tedni. Vsak čas se bodo ulice in mesta odela v čarobne lučke in zadišalo bo po decembrskih dobrotah. Naslednji teden nas bo s svojim obiskom počastil prvi dobri mož Miklavž, ki se bo v torek, 5. 12., ob 17. uri, ustavil tudi v mariborskem Europarku. Že danes ob 17.30 pa bo zunanjost nakupovalne destinacije hkrati z mestom Maribor zažarela v prazničnih lučkah.
V torek ob 17. uri bodo otroci in starši na osrednjem prireditvenem prostoru v Europarku pričakali prihod Miklavža, z njim poklepetali in se fotografirali. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi pravljično predstavo z vilami, Miklavž pa bo otroke razveselil z darili.
Danes od 17.30 bo mesto Maribor zažarelo v prazničnih lučkah. Svetlobna kulisa na pročelju Europarka bo obiskovalcem pričarala prijetno vzdušje adventnih dni. To je lepa priložnost, da se z najdražjimi odpravite na božično-novoletni sejem, si privoščite skodelico toplega čaja in se prepustite decembrskemu veselju. V mariborskem Europarku bodo vse do božiča obiskovalcem ponujali brezplačno zavijanje daril v nadstropju pri prodajalni Bags&More. Več informacij in urnik zavijanja daril je na voljo na tej povezavi. Od jutri naprej bosta na omrežjih Facebook in Instagram potekali nagradni igri, v katerih lahko osvojite Desetake v skupni vrednosti 1.000 evrov.
Praznični december bodo v Europarku zaznamovali obiski treh dobrih mož, božično-novoletni sejem, otroške predstave in še mnogo drugega zabavnega dogajanja. Za aktualne novice in ponudbo spremljajte Europarkovo spletno stran in družabna omrežja.
Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor beleži letos do konca oktobra presežek prihodkov nad odhodki v višini nekaj manj kot 3,4 milijona evrov, kažejo podatki, s katerimi so se v sredo seznanili člani sveta zavoda. Vodstvo ocenjuje, da bo UKC Maribor leto 2023 zaključil s pozitivnim rezultatom.
Svet zavoda na osnovi podatkov ugotavlja, da se priliv novih napotnic umirja in kaže trend rahlega upadanja. “Čakalne dobe rahlo upadajo tudi zaradi akcijskega načrta za skrajševanje čakalnih dob in števila čakajočih pacientov preko dopustne čakalne dobe, ki se izvaja v letu 2023,” so po seji sporočili iz kliničnega centra.
Kot izhaja iz gradiva za sredino sejo sveta zavoda, je presežek prihodkov v letošnjem oktobru za okoli 61.000 evrov višji od načrta. Oktobra lani je bil poslovni rezultat negativen, s slabimi 15.000 evri presežka odhodkov nad prihodki.
Vodstvo uprave bolnišnice poudarja, da UKC Maribor še naprej izvaja optimizacijo poslovanja. “Bolnišnice v tem letu pričakujemo, da se bodo v ceno zdravstvenih storitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vključili še valorizacija materialnih stroškov, stroški regresa prehrane med delom in strošek prevoza na in z dela. Za UKC Maribor bi to na letni ravni pomenilo dodatnih 7,5 milijona evrov. Prav tako si bomo še naprej prizadevali, da se nam priznajo dodatna sredstva za Terciar II, ki so po naši analizi na letnem nivoju podfinancirana za najmanj 5,8 milijona evrov,” je zapisalo v gradivu.
V. d. direktorja Vojko Flis je člane sveta zavoda seznanil s stanjem in načrti na področju vlaganj v prostore in opremo kliničnega centra. Trenutno se izvaja nadgradnja oddelka za onkologijo. Še vedno je aktualen tudi načrt izgradnje montažne nadomestne bolnišnice, za preureditev nekdanjega oddelka za pljučne bolezni na Pohorju v negovalno bolnišnico še čakajo odločitev revizijske komisije.
V začetku prihodnjega leta nameravajo objaviti razpis za izbiro izvajalca gradnje nove klinike za infekcijske bolezni. Flis v poročilu o nujnih investicijah izpostavlja še izgradnjo zbiralnega bazena za usedanje delcev odpadne vode, obnovo glavne kuhinje UKC Maribor, gradnjo nadomestne stavbe za oddelek za patologijo in ureditev prostorov centralne lekarne za potrebe zunanje verifikacije.
VIR: STA
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so v sklopu mednarodnega projekta HosmartAI, v katerem sodelujejo skupaj z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, pripravili demo predstavitev robotke Fride in njen napredek v času intenzivnega testiranja, pri katerem sodelujejo tako zaposleni kot pacienti.
Robotko Frido so v mariborski bolnišnici v klinično okolje začeli uvajati pred letom in pol, ko so javnosti tudi predstavili prvi humanoidni robot na svetu. Vodja projekta je bil takrat Vojko Flis, ki je zdaj tudi v. d. direktorja UKC Maribor, na predstavitvi pa je še enkrat poudaril, da je robot namenjen pomoči zdravstvenemu osebju, nikakor pa ne njihovi nadomestitvi.
“Že ob prijavi projekta smo razmišljali v to smer, da lahko takšne vrste robot osebje razbremeni. Velik del osebja je pred začetkom izražal bojazen, da jih želimo zamenjati z roboti, pojavljali so se tudi pomisleki, da tople roke medicinske sestre ni mogoče nadomestiti. To niti ni namen tega, pač pa ravno obratno, da ima medicinsko osebje več časa za pacienta,” je dejal Flis.
Roboti bodo namreč v prihodnje opravljali ponavljajoča, monotona, dolgočasna in preprosta opravila, ki jih lahko prevzamejo, osebju pa bodo omogočali tudi njihovo krmiljenje z govorjeno besedo, kar bo pri Fridi in njenih naslednikih mogoče početi tudi v slovenskem jeziku.
Testiranja so doslej potekala na kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo ter na oddelku za torakalno kirurgijo, kjer so prišli v stik že z okoli 400 pacienti. Ti so se nanje po besedah Flisa odzvali zelo pozitivno, morda tudi zaradi tega, ker jim s tem pomagajo tudi razbiti monotonijo med bivanjem v bolnišnici.
Tudi pri zaposlenih po prvotnih pomislekih zdaj, ko so videli, čemu je robot namenjen in kako se obnaša, ti izginjajo, je še dejal Flis in dodal, da je novost za njih samo humanoidna oblika robota, medtem ko je umetna inteligenca pri njihovem delu prisotna že kar nekaj časa, predvsem v centralnem laboratoriju in še na nekaterih drugih napravah.
Po besedah vodje projekta HosmartAI Izidorja Mlakarja, ki prihaja iz FERI, morajo klinično študijo izvesti zato, da bodo lahko ovrednotili delo robota. V študiji sodeluje sto pacientov, ki so v stiku z robotom, sto pacientov pa je v kontroli.
V interakcijo z robotom so že v predštudijah vključili več kot 400 pacientov, v sami študiji pa je doslej sodelovalo deset pacientov. Prvi rezultati so, tako Mlakar, zelo pozitivni, saj se je zlasti pri osebju pokazalo, da so po začetnem odklonilnem odnosu iz etičnih razlogov mnenje že zamenjali in so tovrstnemu razvoju bolj naklonjeni.
“Namen robota je, da opravi nekatera dela, ki jih zdaj počne medicinsko osebje, pa jih ne bi rabilo. Eden takih primerov je ob sprejemu pacienta na oddelku, kjer je potrebno izpolniti vprašalnik, kar zdaj zaposlenemu vzame vsaj 15 minut časa. To lahko brez težav naredi tudi robot in na tem področju ga tudi testiramo,” je pojasnil vodja projekta in dodal, da hkrati robot vse to tudi digitalizira in ni potrebo prepisovanje.
Da bi robot lahko dokončno prevzel nekatera opravila, je po njegovem najprej potrebno dokončati predklinično študijo, po njej pa nekaj podobnega narediti še v kakšni drugi zdravstveni ustanovi v Sloveniji. Zatem je potrebno počakati na standardizacijo, kar lahko traja tudi pet do sedem let, v tem času pa je potrebno ugotoviti, ali je investicija v napravo, ki že v osnovi stane 20.000 evrov, upravičena in bo v zadostni meri vplivala na delovni proces in počutje pacientov.
Skupna vrednost projekta HosmartAI je okoli deset milijonov evrov, od tega okoli 900.000 evrov pripade UKC Maribor in mariborski univerzi.
vir: sta
V duhu veselja in praznične solidarnosti so se v kavarni Štajerc skupaj s Kinetiko odločili organizirati božično zbiranje daril za otroke in živali. Namen akcije je razveseliti tiste, ki si morda ne morejo privoščiti prazničnih radosti, hkrati pa pomagati živalim v zavetišču za živali v Mariboru.
Zbirali bodo različna darila, kot so čokolade, barvice, pobarvanke in igrače za otroke, ki si jih morda ne morejo privoščiti. Prav tako bodo zbirali tople odeje in koce za živali v zavetišču, ki bodo v teh hladnih dneh še kako dobrodošle.
V prostorih lokala bo postavljena posebna škatla, kamor lahko obiskovalci prispevajo svoja darila.
Organizatorji pozivajo vse obiskovalce, da se pridružijo akciji in prispevajo k ustvarjanju prazničnega vzdušja ter širjenju ljubezni v lokalni skupnosti. Posebna nagrada čaka vse dobrotnike, ki bodo prinesli svoje darilo
Za izkazano solidarnost boste deležni posebne ponudbe – kave za zgolj 1 evro.
Ker je imela preminula zdravnica Marija Skok tako visoko glavarino, zdravnica Sanja Žašler Puconja, ki jo je nadomestila, ne more prevzeti vseh pacientov.
O tem, da je v Mariboru kronično pomanjkanje dužinskih zdravnikov, smo v našem mediju poročali že večkrat. Zadeva se poslabša, ko zdravnik odide v zaslužen pokoje, ali še huje- umre. Tako je pred tedni na veliko žalost mnogih preminila zelo priljubljena mariborska zdravnica Marija Skok. Skrbela je za tako veliko pacientov, da vseh nova zdravnica ne more sprejeti.
Predstojnica splošnega zdravstvenega varstva v mariborskem zdravstvenem domu Maja Arzenšek za Lokalec.si pojasni: “V ambulanti jo je nadomestila dr. Žašler Puconja Sanja, ki pa zaradi velikega števila bolnikov vseh ni mogla vpisati. Tisti, ki so ostali “zunaj”, bodo imeli marca 2024 možnost vpisa pri novi zdravnici, do takrat se lahko obračajo na ambulanto dr. Žašler Puconje.”
V Mariboru je v ambulanti za neopredeljene 1309 oseb, kar znaša 1586 glavarinskih količnikov. Meja glavarine na enega zdravnika je sicer postavljena pri 1895.
“V tem trenutku imamo 18 specializantov družinske medicine in 2 specialistki družinske medicine iz tujine na uvajanju, trudimo se, da bi se ta trend priliva mladih zdravnikov nadaljeval, na ta način bi v prihodnjih letih lahko zagotovili dovolj zdravnikov družinske medicine,” še za Lokalec.si pojasni Arzenškova.
Zaradi kroničnega pomanjkanja družinskih zdravnikov si sicer v Mariboru že več let ni mogoče izbrati družinskega zdravnika. Deluje pa v Ulici kneza Koclja ambulanta za neopredeljene, kamor se lahko obrnejo vsi, ki nimajo izbranega zdravnika, a potrebujejo zdravniško pomoč.
Poročali smo že o tem, da je vroča tema trenutno imenovanje novega direktorja Študentskih domov Maribor UM.
Medtem, ko je strokovni svet Študentskih domov Maribor podprl zdaj že nekdanjo direktorico Majo Krajnc Ružič, so senatorji sledili predlogu rektorja Zdravka Kačiča, in so podporo izkazali Borutu Gabru. Jih je pa, vsaj nekatere, zmotila priprava razpisa za direktorsko mesto. Namreč le-ta ni zahteval predložitve programa dela.
Da je to skrajno nenavadno za vodilno mesto v javni službi, je izpostavil tudi Mitja Gorenak, predsednik upravnega odbora UM: “Nisem še zasledil javnega razpisa, kjer program dela za vodenje neke organizacijske enote, ki ni ravno majhna, ne bi bil obvezen.“ Njegovi celotni izjavi na senatu, pa lahko prisluhnete spodaj.
Na omenjeno se je odzvala glavna tajnica Mojca Tancer Verboten: “Sama sem s področja delovnega prava, izvoljena s področja delovnega prava, docentka za to področje. Program dela ni bil zahtevan ne v letu 2019, ne pri razpisu ravnateljice Univerzitetne knjižnice, zato ker niso predvideni programi dela za to področje, ker gre za izpolnjevanje strategije ciljev, programov dela UM, ne Študentskih domov UM.” Njena celotna izjava pa na ogled spodaj.
Zanimivo pa je dejstvo, da je v vseh razpisih – torej za ravnateljico Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM), ter v vsaj dveh zadnjih razpisih za dekana iz letošnjega leta, zahtevana vizija oz. program dela. Je glavna tajnica v odgovoru zavajala, ali morebiti ni poznala vsebine razpisa za ravnateljico za Univerzitetno knjižnico? Sama je namreč izpostavila ravno ta primer, kot primer razpisa, kjer ni bil zahtevan program dela. To pa ne drži.
Rektor je senatorjem povedal tudi, da v kolikor bi bil program dela zahtevan, bi pogoj izpolnjevala le ena oseba, in sicer Maja Krajnc Ružič. Vprašali smo jo, zakaj je program dela priložila: “Program dela sem oddala iz dveh razlogov: v razgovoru, ki sem ga pred nekaj časa imela z rektorjem UM mi je bilo povedano, da bo njegov izbor direktorja ŠD odvisen od programa dela, to je prvi razlog in hkrati tudi drugi, saj se z njim strinjam. Zato sem oddala program dela, čeprav ga sam razpis ni zahteval, enako kot sem to storila leta 2019.”
Je pa rektor Zdravko Kačič po burni debati, ki za senat UM ni značilna, vse še opozoril, da je njegova beseda tista, ki je zadnja. S tem pa med vrsticami povedal, da konec konec njihovo mnenje ni pomembno: “Na koncu je pristojnost imenovanja na strani rektorja.” Njegova izjava, v kateri, ga ob navajanju dejstven popravi glavna tajnica, pa v celoti na ogled spodaj.
V videu si oglejte 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 23. 11. 2023.
94-letna ženska se je znašla v veliki stiski. Njen 91-letni mož je bil pred dnevi nameščen na Oddelek za psihiatrijo UKC Maribor. Danes so ga, kot nam je zaupala njuna znanka Melita, ki nas je kontaktirala, odpustili v domačo oskrbo, a žena zanj ne more skrbeti, sorodnikov pa nimata.
Obrnili smo se na CSD Maribor, kjer nam je direktorica Marjana Bravc dejala, da jih takšne zgodbe izredno žalostijo in priznala, da žal ne gre za edini takšen primer: “Skupaj z uporabniki smo CSD-jiv stiski. Razumemo jih, vemo, da rabijo pomoč in želimo, da bi jih lahko namestili v dom, a žal prostora ni. Žal je izredno veliko težkih situacij.”
Potrdila je tudi, da so morali dve osebi, ki sta starejši od 80 let, namestiti kar v hostel. “Bila sta deložirana, nista imela strehe nad glavo, zato smo jim uredili začasno bivanje v hostlu. Stroški namestitev se delno pokrivajo iz pokojnine, uredili smo tudi dodatno izredno pomoč.” Starostnika, sicer zakonca, sta po naših zanesljivih virih, noč preden jim je priskočil na pomoč CSD Maribor, prespala kar v avtomobilu.
Njene besede so dokaz, da gre za težavo na državni ravni. Žal je med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje za namestitev v dom kar nekaj brezdomcev, a žal postelj enostavno ni.
V Vaškem domu Slemen pripravljajo miklavževanje, obiskal jih bo namreč Miklavž, z njim pa bodo tudi Kungoški parkli. Prijave na miklavževanje sprejemajo še nekaj dni.
Miklavževanje bodo imeli v sredo, 6. decembra 2023, ob 18. uri, v Vaškem domu Slemen. Starši pa imajo vse do 4. decembra 2023 čas, da otroke prijavijo na miklavževanje. Prispevek za darilo je 3 evre, ki jih bodo lahko dali kar na prireditvi. Prijave pa sprejemajo na elektronski naslov alinac.urbas@gmail.com.
Že pred tem bodo imeli v Vaškem domu Slemen izdelavo adventnih venčkov, in sicer v soboto, 2. decembra 2023, ob 15. uri.
V soboto, 23. decembra 2023, pa od 11. ure naprej veselo božičkovanje. Otroke lahko starši prijavijo že zdaj na isti elektronski naslov alinac.urbas@gmail.com.
“Bliža se dan, ko k nam prihaja sv. Miklavž s skromnimi darili, ki jih ob svojem godu podarja vsem otrokom,” so zapisali in dodali: “Tukaj ni pridnih in porednih, vsi so samo otroci. Neprecenljiv zaklad, ki ga moramo skrbno čuvati in imeti iz vsega srca radi.”
Pravijo še, da se tega, da so otroci neprecenljiv zaklad, dobro zavedajo nepogrešljivi spremljevalci Miklavža parklji. A izpostavljajo, da Kungoški parkli ne strašijo otrok, ne dotikajo se jih in jih tudi ne preganjajo. Prijazni so in dobri, čeprav se jih včasih kdo boji, ker imajo na sebi oblačila iz ovčjih in kozjih kož ter velike maske. Tako bodo na miklavževanju na voljo otrokom, ki bodo želeli z njimi poklepetati, se jih dotakniti ali pa samo fotografirati z njimi.
V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) bodo danes predstavili zbornik Knjiga o uri: 150 let zgodovine stavbe današnje Prve gimnazije Maribor.
Z urednikom Alešem Lombergarjem ter avtorjema Igorjem Sapačem in Francijem Lazarinijem se bo pogovarjala novinarka Darka Zvonar Predan, ki je tudi sama prispevala besedila za knjigo.
Avtorji prispevkov o neorenesančni šolski palači so še Andrej Rahten, Maksimilijan Fras, Janez Suhadolc, Mojca Štuhec, Janez Lombergar in Tomaž Kancler.
Zgodovina stavbe na današnjem Trgu generala Maistra sega v drugo polovico 19. stoletja. Kot izhaja iz pregleda zgodovine Prve gimnazije Maribor, je občinski svet 17. septembra 1870 sprejel sklep o gradnji nove šole za potrebe višje realke in deške ljudske šole. Občinski možje so pooblastili takratnega župana Matthäusa Reiserja, da je stopil v stik s priznanim nadinženirjem Wilhelmom Bücherjem v Gradcu, ki se je odločil za izrazito klasicistično podobo šole. Stroški zidave so bili preračunani na okoli 180.000 goldinarjev.
Temeljni kamen so slovesno vzidali 10. junija 1871, zgradba pa je bila dokončana 2. oktobra 1873 in nato predana svojemu namenu. “Zgradba stoji zdaj tu dokončana, je okras mestu, deželi in državi za sedanjost in prihodnost,” je tedaj povedal župan Reiser. V imenu občine je predal stavbo učiteljstvu z željo, da bi bila ta “hiša mesto znanja in vzgoje”, da bi iz nje prihajali mladi ljudje, predani znanosti, še piše na spletni strani Prve gimnazije.
Nekdanja dijaka, danes notar Gorazd Šifrer in Aleš Lombergar, ki se ukvarja z jedkanjem stekla, sta pred tremi leti, ko je Prva gimnazija praznovala 170 let, obnovila uro na pročelju njene stavbe. Številčnica ima tako zdaj takšno podobo kot leta 1873.
vir: sta
To soboto, 2. decembra, se bo v Mariborskem gradu odvila zabava s Spidijem in obisk Miklavža.
Pripravljajo nagradno žrebanje, velik srečelov. Prostovoljni prispevek na otroka znaša 5 evrov, odrasli pa boste morali odšteti 10 evrov.
“Prijazno vabljeni, da skupaj stopimo v čarobni december,” zapišejo v Lions klubu Maribor Zarja.
Dejan je na portalu Izboljšamo Maribor podal svojo pobudo, vezano na ureditev območja na Razvanju.
“Na vas se obračam, ker je stanje iz dneva v dan slabše oziroma smo vsak dan v večjem strahu, če bodo naši otroci prišli varno domov, ko gredo od doma. Prebivalci, predvsem naši otroci, ki morajo dnevno v Osnovno šolo in na avtobusno postajo, se soočamo z veliko prometno nevarnostjo. Namreč na cestišču ni pločnika ali urejene pešpoti, pa tudi bankine niso ustrezno urejene. Prosimo, da našo prošnjo k izboljšanju prometne varnosti, še posebej varnosti predšolskih in šolskih otrok, kot najbolj ogrožene udeležence v prometu, obravnavate prednostno. In takoj uredite pločnik na edini šolski poti ob zelo prometni cesti (vožnja nekaterih tukaj je krepko nad 50 km/h),” je zapisal v pobudi.
Obrnili smo se na KS Razvanje in jih zaprosili za komentar.
“Strinjamo se z zapisanim, občina je že bila seznanjena z opisano problematiko, saj gre za velik problem v našem kraju, s katerim se ogroža varnost vseh pešcev, posebej pa še otrok, ki to pot uporabljajo kot šolsko pot. Na tem območju je bila že postavljena meritev hitrosti, iz rezultatov predvidevam, da je občina lahko razbrala, kakšne hitrosti se dosegajo na tem območju,” nam je dejala Maja Dobnik, predsednica sveta KS Razvanje.
“Na KS se strinjamo in podpiramo predlogom izgradnje pločnika, saj se tukaj zaradi ravnega cestišča avtomobili vozijo dosti hitreje, kot pa je predpisana hitrost. Tudi izgradnja hitrostnih ovir, bi bila smiselna, vendar sem nam kot rešitev zdi bolj primerna izgradnja pločnika, saj bi s to rešitvijo bili pešci ločeni od cestišča,” pojasnijo.
S strani mariborske občine je pobuda že v reševanju.
V Mariboru v četrtek prižigajo praznične luči, pa tudi sicer se mesto že pošteno pripravlja na božično-novoletne praznike. Na Glavnem trgu so znova postavili panoramsko kolo, na Trgu Leona Štuklja bodo hišice z gostinsko ponudbo in v drugi polovici meseca tudi koncerti, v Vetrinjskem dvoru bo znova Festival Vilinsko mesto.
Direktor Zavoda za turizem Maribor Jure Struc je na predstavitvi programa Čarobnega Maribora izpostavil pomen sodelovanja različnih deležnikov, od občinskih zavodov in javnih podjetij do zasebnih družb in posameznikov, pri pripravi in izvedbi prazničnega programa. “Vedno skušamo delovati kot družina in ta naša družina stalno raste, vedno bolj si pomagamo,” je dejal.
Spomnil je, da so že oktobra presegli letne rezultate preteklih let glede obiska in nočitev v Mariboru in okolici, zato si do konca leta obetajo, da bo prvič v zgodovini Maribora število nočitev preseglo pol milijona. Nove obiskovalce, tako iz Slovenije kot tujine, želijo privabiti s Čarobnim Mariborom.
Praznične okrasitve sicer zaradi slabe finančne kondicije občine niso mogli nadgrajevati, ohranjajo pa lani uvedeno novost – panoramsko kolo, ki je naletelo na zelo dober odziv v javnosti. Letos so skrb zanj prevzele Mestne nepremičnine iz Javnega holdinga Maribor. Njihova predstavnica Nataša Matijevič je pojasnila, da je letošnje kolo novejše in večje od lanskega ter nudi veličastne poglede ne le na mesto, ampak tudi okoliške griče in Dravsko dolino.
Na Glavnem trgu bodo postavili božično tržnico s stojnicami s kulinarično ponudbo in darilnim programom, poskrbeli bodo tudi za otroško animacijo in ob koncih tedna glasbeno spremljavo. Nekaj hišk bo tudi na Trgu svobode, tekle bodo humanitarne akcije in predstavitve.
Osrednje silvestrovanje bo na Trgu Leona Štuklja, Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor bo znova poskrbela za prihod Dedka Mraza, Vetrinjski dvor pa bo 10. leto zapored središče Festivala Vilinsko mesto. “Festival druženja in domišljije smo začeli z namenom, da v tej poplavi vzhičenja in komercialnih ponudb ponudimo neko kvalitetno, zaokroženo ponudbo, ki je dostopna vsem, brezplačno,” je povedal producent Marko Brumen iz Narodnega doma Maribor.
Pojasnil je, da se festival začenja preoblikovati in letos med drugim vključuje festival rokodelstva. Osrednje dogajanje se bo začelo 15. decembra s koncertom zasedbe Katalena, vključevalo pa bo igralnice, ustvarjalnice, razstave, predstave, koncerte in pripovedne dogodke. Zaključek bo z ognjeno ulično predstavo 28. decembra na Trgu svobode.
Praznični program bo tekel v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor in Hiši Stare trte, na voljo bodo med drugim tudi vožnje s kočijo po mestu in drsanje v Ledni dvorani.
Drsališča na prostem letos znova ne bodo postavili. Na razpis za postavitev drsališča na košarkarskem igrišču Iva Daneua niso prejeli nobene prijave, za kakšno drugo možnost pa se po besedah župana Saše Arsenoviča niso odločili zaradi zahtevnosti projekta in visokih cen energije. Pozdravlja pa pobudo krajevne skupnosti Kamnica, da postavi drsališče s pomočjo sponzorjev. Po besedah predsednika krajevne skupnosti Simona Hauptmana bo drsališče postavljeno 60 dni, ljudi pa bo tja iz mesta vozil vlakec.
VIR: STA
Mariborska ACE Metalna, ki je del mednarodne skupine Christof Group iz avstrijskega Gradca je specializirana za mehansko obdelavo velikih obdelovancev na najvišji ravni. Več pa v prispevku.
V mariborski ACE Metalni skrbijo za mehansko obdelavo velikih obdelovancev na najvišji ravni, kakovostno delo pa zagotavljajo z najsodobnejšimi CNC stroji. V letošnjem letu so tako z nakupom novega portalnega rezkalnega stroja svoje kapacitete še povečali. Vse skupaj je sicer v podjetju zaposlenih 40 oseb, ki so ustrezno usposobljene za delo.
Do nove naprave so prišli s pomočjo projekta Spirit Slovenija – naložbe v novo tehnološko opremo za potrebe širitve zmogljivosti ter trajnostne in okoljske naravnanosti podjetja ACE Metalna.
Več v prispevku.
Vodenje Študentskih domov Maribor Univerze v Mariboru (ŠD UM) je še pred koncem razpisnega postopka prevzel Borut Gaber, sicer eden izmed prijavljenih na razpis, poleg njega še Jasmina Potrč in dosedanja direktorica Maja Krajnc Ružič, kateri je pozitivno mnenje na kandidaturo izrekel tudi strokovni svet ŠD UM, velika večina zaposlenih na ŠD UM ter študentov. Podporo so ji izkazali, na seji, za katero rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič pravi, da je bila sklicana nepravilno, hkrati pa trdi, da je je bil postopek podaje mnenja o kandidatih na seji neustrezen.
Strokovni svet je namreč mnenje podal zgolj za kandidatko Majo Krajnc Ružič. Saj v 340. členu statuta UM v 5. točki piše, da strokovni svet članice univerze: “Daje rektorju univerze mnenje o kandidatu za ravnatelja oziroma direktorja.” Člani sveta bi tako naj odločali le o mnenju za enega kandidata, ker tako navaja statut, kjer ne piše, da bi na podali mnenje za kandidate oz. direktorje. A očitno je interpretacija statuta za rektorja drugačna in želi mnenje strokovnega sveta za vse kandidate za direktorja Študentskih domov UM.
Na Majo Krajnc Ružič smo naslovila vprašanja, če je res bila seja sklicana 20 minut pred samim začetkom, to je demantirala: “Sklic seje Strokovnega sveta je bil 10. oktobra za sejo 16. oktobra Poslan je bil po mailu vsem članom strokovnega sveta. Prav tako je bilo posredovano vso gradivo za odločanje. Vsi člani SS so se seje udeležili, potrdili dnevni red in nadaljnjih 6 sklepov.”
Da bi nekdo sklical sejo zgolj 20 minut pred začetkom, se je zdelo izjemno nenavadno tudi članom senata UM, ko so slišali rektorja Zdravka Kačiča to navesti. A glavna tajnica Mojca Tancer Verboten je z odgovorom na pomisleke članov senata, demantirala prejšnjo izjavo rektorja. Povedala je namreč, da je bila seja sklicana pravočasno, ne 20 minut pred začetkom.
Medtem ko je nekaj minut pred njo rektor rekel: “Bi želel izpostaviti, da je bila seja sklicana nepravilno, saj so člani strokovnega sveta vabilo z dnevnim redom za sejo, dobili šele 20 minut pred samim začetkom seje.” Njegova celotna izjava pa na ogled spodaj.
Na tem mestu je zanimivo, da govorijo o tem, da so vabilo dobili le 20 minut pred začetkom seje, ko pa so samo uro seje prav na željo glavne tajnice Mojce Tancer Verboten, prestavili, in sicer za tri ure. Tancer Verbotnova pa je po tem, ko so sporočili nov termin potrdila prisotnost vseh treh članov strokovnega sveta, ki so predstavniki Univerze v Mariboru.
Zanimivo je tudi dejstvo, da do sedaj prorektor, član strokovnega sveta, še nikoli naj ne bi prišel na sejo strokovnega sveta, nikoli pa se tudi ni niti opravičil. Na zadnjo sejo pa je njegov prihod potrdila kar sama glavna tajnica.
Hkrati pa je rektor na današnjem senatu UM poudaril tudi, da je mnenje tako strokovnega sveta, kot senata zanj neobvezujoče, in se tako praktično lahko odloči popolnoma sam, kako imenuje na direktorsko mesto. Je pa do sedaj bila venomer praksa, da sledi mnenju strokovnega sveta in senata. Strokovni svet ŠD UM je pozitivno mnenje podal Maji Krajnc Ružič, senat UM pa Borutu Gabru. Maji Krajnc Ružič so podporo izkazali tudi sodelavci in študenti. Zanimivo bo spremljati, kdo bo torej imenovan na direktorsko mesto s polnim mandatom.
Po naših neuradnih informacijah naj bi bila direktorica Krajnc Ružič zamenjana, ker naj bi bila v nemilost padla pri glavni tajnici mariborske univerze Mojci Tancer Verboten, po hodnikih univerze je celo slišati špekulacije, da si direktorsko mesto Študentskih domov Maribor želi ravno Tancer Verbotnova, ki je sicer že bila na omenjenem mestu, vmesnem obdobju med Lidijo Divjak Mirnik in Majo Ružič Krajnc.
Člane senata je sicer tudi začudilo dejstvo, da v direktorski razpis ni zahteval oddaje programa dela, več o tem boste lahko na Lokalec.si prebrali jutri.
“Božična vas” na Avtobusni postaji Maribor že pridobiva praznično podobo, ki bo nedvomno prinesla čarobnost v srce mesta.
V tem prazničnem duhu se na pokritem hodniku avtobusne postaje odvija poseben projekt, ki združuje ustvarjalnost otrok mariborskih vrtcev in osnovnih šol ter zavzetost sodelavcev podjetja Marprom iz Skupine JHMB.
Otroci, skupaj s svojim spremstvom, bodo poskrbeli za izvirno okrasitev 12 dreves in površin pod njimi, kar bo nedvomno dodalo praznično vzdušje. Vsako drevo bo nosilo unikatno dekoracijo, ki bo odražala otroško domišljijo in ustvarjalnost. Ta skupna prizadevanja ne le, da prispevajo k lepoti božične dekoracije, temveč tudi spodbujajo sodelovanje med mladimi.
Posebna atrakcija “Božične vasi” bo “božična pošta” z nabiralnikom, kamor bodo otroci lahko odložili svoje pismo Božičku. Ta simpatična gesta dodatno oživlja čarobnost prazničnega obdobja in spodbuja otroško radovednost.
Projekt okrasitve glavne avtobusne postaje Marprom izvaja v sodelovanju z Uradom za vzgojo in izobraževanje MO Maribor, kar poudarja pomen povezovanja med podjetji in lokalno skupnostjo.
Po dokončanju okrasitve bodo otroci, ki so sodelovali v projektu, imeli priložnost obiskati “Božično vas” na pokritem hodniku AP Maribor, kar bo zagotovo nepozabno doživetje za vse udeležene.
Na prometnem delu avtobusne postaje pa bo kraljevala okrog 8 metrov visoka smreka, ki bo s svojo impozantno podobo dodatno prispevala k prazničnemu vzdušju. S postavitvijo smreke želijo v Marpromu potnike in obiskovalce razveseliti ter prispevati svoj delež k celotni božično-novoletni okrasitvi mesta.
Skupaj ustvarjajo pravljično okolje, ki bo vsem, ki zavijejo na avtobusno postajo v tem prazničnem času, pričaralo nasmeh na obrazu in toplo praznično vzdušje.
Hana je bila letos januarja na rutinski operaciji za ušesa, vstavili so ji cevki. Žal pa je pri prebujanju iz narkoze prišlo do komplikacij, potrebno je bilo oživljanje.
Žal je prišlo do obsežnih poškodb na možganih
“Po skoraj pol urni reanimaciji so žal nastale obsežne poškodbe na možganih. Hana je iz zdrave deklice, ki je že hodila in čebljala, postala otrok s posebnimi potrebami, povsem odvisna od najine pomoči. Ker je stara šele dve leti in pol in se njeni možgani še razvijajo, polagava vse upe v trdo delo in terapije, katere pa naše zdravstvo krije le za osnovno rehabilitacijo, kar pa je za njen napredek absolutno premalo,” opiše mamica Janja.
Prizna, da nastala težka situacija ni vplivala samo na njihovo vsakodnevno življenje, z njo se je zelo okrnil tudi finančni položaj. “Zato se obračava na vas, če ste z donacijo sredstev pripravljeni pomagati najini Hani, da ji bomo s terapijami lahko pripomogli do čim bolj normalnega življenja. Iskreno se vam najlepše zahvaljujeva,” sta podpisana Janja in Aljaž.
Družinici lahko pomagate tudi vi.
Decembrsko praznovanje se bo v Rušah začelo s prav posebnim dogodkom. Veliko drsališče v Športnem parku Ruše odpira svoja vrata v petek, 1. decembra 2023, ob 18. uri.
“Otvoritev bo izvedena v sklopu projekta Dnevi športa, ki ga sofinancira Fundacija za šport in s katerim želimo ljudem približati možnost rekreacije in zdravega načina življenja v občini Ruše. Na ta dan bo drsanje brezplačno za vse obiskovalce. Otvoritev bodo s solo nastopom in predstavo Kekec popestrili umetnostni drsalci Drsalnega kluba Celje,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Občina Ruše in Javni zavod Športni park Ruše ob podpori sponzorjev postavljata drsališče v velikosti 800 m2, ki bo eno največjih zunanjih drsališč v tem koncu Slovenije in pričakujemo obisk iz celotne regije ter širše.
Občani in obiskovalci Ruš bodo lahko drsali, se rekreirali in zabavali ter uživali v čarobnih zimskih radostih vse do 15. 1. 2024. “Otroci do 6 let bodo drsali brezplačno, medtem ko bodo odrasli ob popustu s kartico Šport Ruše odšteli 3 evre, mladina in upokojenci pa 2 evra. Možna bo tudi izposoja drsalk in pripomočkov za drsanje, ob že stalni gostinski ponudbi Športnega parka Ruše, bazena, fitnesa, kegljišča in wellnessa,” pojasnijo.
Prav tako so na drsališču predvidene druge prireditve v mesecu decembru, kot so ognjeno – svetlobna predstava, prihod Božička, animacije in disko drsanje.
Ob tej priložnosti bo Občina Ruše prav tako 1.12.2023 poskrbela za prižig prazničnih luči oziroma Svetlic v Rušah, ki bodo mestu dale decembrski sijaj, pravo mero čarobnosti in ustvarile prav posebno praznično vzdušje. Na Trgu pred občino pa bo v decembru tudi predbožično druženje ob vikendih v organizaciji Občinske turistične pisarne.
Avtobusni liniji 10 Malečnik–Metava in 20 Grušova se v torek, 28. 11. 2023, vračata na ustaljeni trasi, so sporočili na Marpromu.
“Vozna reda na spletni strani www.marprom.si sta že ustrezno spremenjena. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in strpnost v času obvoza,” še zapišejo.
Je mesto, kjer domujejo pravljice in pesmi, cirkus in gledališče, radovednost in ustvarjalnost. Je mesto, v katerem verjamemo v dobre vile in dobre može, pravzaprav v vse dobro. Je mesto, kjer plešemo v soju lune in kramljamo ob toplem čaju, obujamo tradicionalne rokodelske veščine in spoznavamo tehnologije prihodnosti. Je mesto, ki najtemnejše zimske dneve objame s prijazno svetlobo. Njegova velika stara vrata na Vetrinjsko ulico odpirajo nasmeh in dobra volja, odprta glava in toplo srce. To je Vilinsko mesto.
Vile in vilinci so tudi letos marljivo zavihali rokave in z izvirno okrasitvijo ozaljšali Vetrinjski dvor. V Vilinskega ga tudi letos začarala praznična osvetlitev. Stotine prijaznih lučk bo zažarelo 30. novembra ob 17.30 uri.
In seveda bo, kot pritiče vilinkam in vilincem, zraven tudi malce čarovnije. Hokus pokus, abrakadabra, prihajajo vrhunski artisti cirkusa Čupakabra! Zaiskrilo se bo in zableščalo, rajalo in smejalo. In da bo večer čisto zares čaroben, se bo med stoletnimi zidovi sukal tudi pravcati vilinski mag – Magic Wladimir.
V strnjeno dogajanje Vilinskega mesta bomo skočili 15. decembra ob 18.00, ko bo na Vilinski oder stopila ena najzanimivejših in najbolj kakovostnih glasbenih zasedb pri nas, Katalena. Izjemni glasbeniki so se vselej odlično razumeli z otroki. Svoj ustvarjalni navdih namreč črpajo iz bogate zapuščine slovenske ljudske pesmi, kjer je izštevank, napevov in uspavank na pretek.
Svetovno prvenstvo v kickboksu na Portugalskem je bilo za tekmovalce, ki trenirajo v Športnem centru Barada, ponovno izjemno, saj so zopet segli po medaljah in dosegli odlična mesta. Danes je bil v centru tudi sprejem zanje.
Šest športnikov se je vrnilo iz portugalske Albufeire, kjer je bilo svetovno prvenstvo v kickboksu, pod uradnim nazivom WAKO Senior and Master World Championship
2023 (vse discipline). Na tekmovanju je sodelovalo 1.680 tekmovalcev iz 70 držav, mariborski športniki so domov prinesli kolajne in dosegli zavidljive rezultate.
Tyra Barada je postala svetovna prvakinja v ‘light contactu’ in dosegla 3. mesto v ‘point fightingu’.
Bian Nabernik je dosegel 2. mesto v kategorijo -69 kg ‘light contact’.
Urša Terdin je prav tako dosegla 2. mesto v svoji kategoriji -70kg ‘light contact’.
Žiga Zagoranski pa je bil tokrat na 3. mestu v kategoriji -63 kg ‘light contact’.
Vito Kirbiš in Žiga Pečnik tokrat sicer nista segla po kolajnah, sta pa prav tako kot ostali pokazala izjemne predstave in odlično borbenost.
Danes so odlične športnike sprejeli v Športnem centru Barada, kjer sta jim Tomaž Barada in mariborski župan Saša Arsenovič podelila še darila, mladi upi, ki trenirajo v tem centru pa so se z veseljem z odličnimi športniki tudi fotografirali.
