Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Preklic obiskov na ginekoloških oddelkih Klinike za ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor.

Do preklica so, od vključno 27. 11. 2023 dalje, obiski na ginekoloških oddelkih Klinike za ginekologijo in perinatologijo prepovedani, so sporočili iz UKC Maribor.

Obiski v UKC Maribor so sicer dovoljeni vsak delovni dan (od ponedeljka do petka) med 16. in 17. uro, ter med vikendom in ob praznikih med 14. in 15. uro. Svetujejo, da imajo pacienti zgolj enega ali dva obiskovalca dnevno.

V posamezni organizacijski enoti lahko predstojnik zaradi narave zdravstvene oskrbe in/ali dobrobiti pacientov omeji obiske, navajajo v UKC Maribor.

Obiski so tako trenutno na eno zdravo osebo dnevno omejeni:

– na Kliniki za nevrologijo,
– na Kliniki za interno medicino,
– na Kliniki za kirurgijo,
– na Kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo je v sobi intenzivne terapije pri istem bolniku istočasno dovoljen le 1 obiskovalec.

Prepoved obiskov:

– na Oddelku za gastroenterologijo obiski do preklica niso dovoljeni. Izjeme so možne le v dogovoru s sobnim zdravnikom ali predstojnico oziroma njenim namestnikom.
– na Oddelku za pljučne bolezni obiski do preklica niso dovoljeni. Izjeme so možne le v izjemnih primerih, v dogovoru s sobnim zdravnikom (obisk za kratek čas).
– na ginekoloških oddelkih Klinike za ginekologijo in perinatologijo obiski do preklica niso dovoljeni.

Uporaba zaščitnih mask je v UKC Maribor zelo priporočljiva. Obiskovalci ne smejo imeti znakov in/ali simptomov okužbe dihal. Obiskovalci si naj roke razkužijo vsaj pred vstopom v bolniško sobo.

Začetek zimske sezone na Mariborskem Pohorju in Arehu je vedno razveseljiv trenutek, še posebej, ko naravne razmere omogočajo zgodnjo pripravo smučišč. Marprom z navdušenjem sporoča, da so trenutno v polnem zamahu z izdelovanjem snega na višje ležečih smučiščih, kot so Pisker, Ruška in Sleme.

Pri tem poudarjajo, da je vsak dan ključnega pomena in da so zadovoljni, ker lahko že zdaj zagotavljajo odlične pogoje za smučanje. Poleg tega so izpostavili, da so šteti dnevi, ko bo Bike Park Pohorje Maribor odprt v celotnem obsegu. Vendar pa bodo kmalu omejili spuste s kolesom iz zgornje postaje Pohorske vzpenjače samo na progo Red Line, saj druge proge večkrat prečkajo smučišča.

Edinstvena destinacija

Eden od pomembnih poudarkov je tudi srednja postaja Pohorske vzpenjače, ki bo letos prvič omogočila kolesarjenje skozi celotno zimsko sezono, seveda ob primernih razmerah. To naredi Pohorje edinstveno destinacijo v tem delu Evrope, saj omogoča ljubiteljem kolesarjenja doživljanje čarobnosti zimske pokrajine kar s kolesom.

Zgodnja priprava smučišč in odprtje kolesarskih prog v zimskem obdobju zagotovo prispevata k pestrosti doživetij na Pohorju ter privabljata tako ljubitelje smučanja kot tudi kolesarjenja. Marprom se veseli nadaljnje sezone in ponuja številne možnosti za aktivno preživljanje prostega časa na tem čudovitem območju.

Neprilagojena hitrost je še vedno eden od dejavnikov v cestnem prometu, zaradi katere se zgodi preveč prometnih nesreč. Lokalne skupnosti si zato prizadevajo, da bi z ukrepi umirjanja prometa, s postavitvijo prometne signalizacije za omejitev hitrosti in drugimi ukrepi (meritve hitrosti…) zmanjšala hitrost udeležencev v prometu na najbolj izpostavljenih in prometno nevarnih odsekih.
“Vsi omenjeni ukrepi služijo namenu varovanja šibkejših udeležencev v prometu, torej pešcev, med katerimi so najbolj rizična skupina otroci, starejši in slabotni, invalidi ter slepi in slabovidni. Zagotavljanje varnosti teh udeležencev lahko dosežemo prav z ukrepi umirjanja prometa oziroma z zmanjševanjem hitrosti na tistih odsekih, kjer je število takšnih udeležencev največ. Posledice prometnih nesreč, tako iz vidika posameznika kakor tudi družbe kot celote, predstavljajo nacionalni problem,” so sporočili iz Mestne občine Maribor.

Pomembno je, da se vsi deležniki, ki delujejo na področju prometne varnosti zavedajo pomembnosti umirjanja hitrosti. Omenjeno področje predstavlja tisti segment prometne varnosti, kjer lahko s pravim pristopom bistveno izboljšamo prometno varnost: “Glede na posledice prometnih nesreč je prioritetna naloga zmanjšanje povprečne hitrosti, kar bo posledično pomenilo manj mrtvih, hudo in lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Zavedati se moramo, da bi zmanjšanje povprečne hitrosti v naseljih za samo 1 km/h pomenilo zmanjšanje prometnih nesreč za približno 4 %. Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %.”

Na to, da je počasneje tudi zares varneje, pa kaže tudi podatek, da pri hitrosti vozila s približno 50 km/h je verjetnost preživetja pešca 50%, pri hitrosti 60 km/ pa le 10% (tveganje za smrt je 90%).

“Povprečne hitrosti je možno zmanjšati le z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje razmeram na cesti. S tem bi obvarovali marsikatero življenje ob morebitni prometni nesreči. Z ukrepi se želi vplivati na zavest ljudi, da lahko za lastno varnost in varnost drugih udeležencev v prometu največ storijo z odgovornim ravnanjem v prometu.”

Kako akcije nadzora potekajo v MOM

Tudi MOM se je odločila, da bo v letu 2023 izvedla nekaj akcij nadzora, izvedeni akciji v juniju sledi še novembrska. Pomembno je izpostaviti, da meritve v imenu lokalnih skupnosti izvaja oz. podatke obdeluje medobčinsko redarstvo, ki nima lastnega radarja tako kot policija ali občinsko redarstvo v Ljubljani, ampak je radar najet in najemodajalcu se samo plača dnevnim najem radarja po veljavnem ceniku.

Torej podatkov zajetih z mobilnim radarjem ne obdeluje podjetje, ki je samo najemodajalec mobilnega radarja. Medobčinsko redarstvo kot prekrškovni organ v okviru in v skladu s predpisi skrbi za javno varnost in javni red na območju. Medobčinsko redarstvo je notranja organizacijska enota organa Skupne občinske uprave Maribor. Občine ustanoviteljice so: Mestna občina Maribor, Občina Benedikt, Občina Cerkvenjak, Občina Duplek, Občina Hoče-Slivnica, Občina Kungota, Občina Lenart, Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Pesnica, Občina Rače-Fram, Občina Ruše, Občina Selnica ob Dravi, Občina Starše, Občina Sveta Trojica, Občina Sveta Ana, Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Občina Šentilj.

Redarji in redarke Medobčinskega redarstva v skladu s predpisi in na podlagi programov varnosti občin ustanoviteljic skrbijo za varen in neoviran cestni promet, javno varnost in javni red na območju občin ustanoviteljic in so pristojni predvsem za:
– nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih,
– varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij,
– varovati javno premoženje, naravno in kulturno dediščino,
– skrbeti za varnost na javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah,
– vzdrževati javni red in mir,
– voditi prekrškovni postopek v skladu z zakonom,
– opravljati nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo.

Na srečanju županov vseh občin ustanoviteljic Skupne občinske uprave Maribor v letu 2022 je Medobčinsko redarstvo predstavilo posebne ukrepe, ki jih lahko izvaja za zagotavljanje varnosti v prometu, javne varnosti ter javnega reda. V večini občin je problem tudi previsoka hitrost in neupoštevanje prepovedi vožnje tovornih vozil (prekoračitev predpisanih obremenitev) in to je področje, ki jo v okviru pristojnosti pokriva Medobčinsko redarstvo.

Na podlagi tega je Medobčinsko redarstvo v letu 2023 pričelo z okrepljenim nadzorom prekoračitve hitrosti in prekoračitve predpisane mase vozil na predlog nekaterih občin soustanoviteljic SOU Maribor.

Kako bo merjenje hitrosti potekalo v Mariboru

V Mariboru bo merjenje hitrosti z mobilnim radarjem potekalo v torek, 28. novembra 2023 med 06:00 in 15:00 uro. Prehitri vozniki bodo obravnavani s strani prekrškovnega organa po postopku, ki ga določa zakonodaja, prihodki od glob vplačani s strani kršiteljev na podlagi izdanih plačilnih nalogov pa so prihodki lokalne skupnosti. “Medobčinsko redarstvo bo tudi v prihodnje izvajalo meritve hitrosti na podlagi odločitve lokalnih skupnosti oz. občin, ki so del skupne občinske uprave. Lokacije meritev medobčinsko redarstvo določi skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti, saj upravljalec cest pozna problematiko previsokih hitrosti na svojem cestnem omrežju.”

V MOM so lokacije bile določene na podlagi analize podatkov, ki so bili pridobljeni iz prikazovalnikov hitrosti, ki so postavljeni na območju cest v MO in obveščajo voznike pred šolami in vrtci, da vozijo prehitro. V MOM se pred šolami in vrtci uporabljajo naslednji prikazovalniki:
• radarska tabla MHP 50,
• radarska tabla VIASIS,
• radarska tabla k-K-BROS in
• COPS.

Merjenje hitrosti z mobilnim radarjem bo v prihajajoči akciji izvedeno na lokaciji OŠ Prežihov Voranc, OŠ Martin Konšak, OŠ Ludvik Pliberšek, OŠ Tabor I, OŠ Gustava Šiliha in Vrtca Studenci – enota Radvanje.

Društvo paraplegikov Podravja združuje 140 članic in članov, ki so po poškodbi hrbtenjače trajno vezani na uporabo invalidskega vozička. Društvo izvaja posebne socialne programe, ki jih koristijo vse članice in člani društva. “Ti programi so zelo pomembni, zato jih izvajamo za nadaljnjo rehabilitacijo naših članic in članov,” pove predsednik društva Boris Klep.

Klep v nadaljevanju pojasni, da so pri izvajanju socialnih programov v stalnem stiku z člani, ki se zaradi večje socialne stiske vedno težje preživljajo: “Da vsaj nekoliko polepšamo dan in razveselimo naše članice in člane, ob koncu leta prirejamo družabno srečanje. Ob tej priložnosti bi želeli z majhnimi pozornostmi obdariti članice in člane.” 

Zato bodo veseli vsakega, ki se bo odločil, da jim podari kakšne artikle oz. storitve. “Zelo vam bomo hvaležni, če lahko z majhnim prispevkom pomagate k dobri volji, ki je našim članom kljub mnogim neprijetnostim, ne zmanjka,” poudari.

Če jim želite pomagati s prostovoljnim prispevkom, to lahko storite z nakazilom na TRR:

Društvo paraplegikov Podravja
Naslov: Lackova cesta 43, 2000 Maribor
TRR: SI56 6100 0002 2988 668 (Delavska hranilnica)

Več informacij najdete na telefonski številki (02) 614-20-83.

Prebivalci Ceršaka v občini Šentilj se skupaj z okoljevarstveno organizacijo Moja Mura že leta borijo za zaprtje kompostarne in sanacijo območja ob Muri. Zapletov pa še ni konec, saj je podjetju prejšnji mesec uspelo s pritožbo na upravnem sodišču, kjer so tožili državo zaradi izdane negativne odločbe za razširjeno okoljevarstveno dovoljenje.

Kompostarna podjetja Kogal v Ceršaku je največja v Sloveniji. Z zmogljivostjo 36.000 ton letno predstavlja kar tretjino vseh zmogljivosti v Sloveniji, težava pa je njena umeščenost v varovanem območju tik ob Muri, ki spada med območja Nature 2000.

Okoliški krajani na vse težje življenje ob kompostarni aktivno opozarjajo od leta 2017, ko je zaživela tudi civilna iniciativa. Pripravili so več protestnih shodov. Opozarjajo na potencialno nevarnost, da bi na območju skladiščeni odpadki, ki naj bi jih bilo vse več, zdrknili v reko. S tem bi lahko ogrozili pitno vodo v celotnem porečju Mure, pravijo.

Na nevarnosti so znova opozorili ob avgustovskih poplavah, v Kogalu pa zavračajo trditve o skladiščenju odpadkov. Kot so pojasnili za STA, niso registrirani za skladiščenje odpadkov, pač pa biološke odpadke takoj po prevzemu obdelajo v kompost prvega kakovostnega razreda.

Na lokaciji tako trenutno skladiščijo okoli 100.000 ton komposta, ki pa po njihovih zagotovilih nima negativnih vplivov na okolje. Njihov cilj je izboljšati skladiščenje komposta in ga predelovati v organsko gnojilo, so še pojasnili v Kogalu.

Dejavnost želijo nadaljevati. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo jim je januarja sicer zavrnilo vlogo za pridobitev novega, razširjenega okoljevarstvenega dovoljenja za kompostarno. Sledila je pritožba Kogala na odločitev ministrstva, ki jo je vlada z odločbo zavrnila. Upravljavec kompostarne je nato vložil še pritožbo na upravno sodišče, to pa je odpravilo odločitev ministrstva in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

Odločitev upravnega sodišča je 11. oktobra postala pravnomočna, so za STA pojasnili na ministrstvu. V sodbi je sodišče naročilo okoljskemu ministrstvu, da mora v ponovnem odločanju razpisati ustno obravnavo, v okviru katere bo opravilo ogled na kraju, nato pa naj v ustrezno izvedenem ugotovitvenem postopku znova odloči, ali so morda izpolnjeni vsi pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja.

Da so uspeli s tožbo na upravnem sodišču, so za STA potrdili tudi v podjetju Kogal. Zatrdili so, da naprava v Ceršaku deluje v skladu z veljavno zakonodajo, kar da potrjujejo tudi inšpekcijski nadzorni organi. Menijo, da bodo v ponovljenem postopku uspešni.

Če bi jim izdajo razširjenega dovoljenja znova zavrnili, pa bodo še naprej delovali in poslovali v skladu z aktualnim veljavnim dovoljenjem, so sporočili iz Kogala. Kot so dodali, želijo poslovne procese izboljšati skladno s spoznanji stroke, med drugim z izgradnjo linije za pakiranje komposta. “O alternativni lokaciji ne razmišljamo, saj imamo za poslovanje na sedanji lokaciji vsa potrebna dovoljenja,” so zapisali.

Na inšpektoratu za okolje in energijo so medtem za STA povedali, da je pri njih trenutno zoper podjetje odprt en inšpekcijski postopek. Septembra so po uradni dolžnosti opravili inšpekcijski nadzor glede usklajenosti delovanja kompostarne z okoljevarstvenim dovoljenjem. Nepravilnosti niso ugotovili.

Še vedno pa poteka postopek glede meritve emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. V inšpekcijskem postopku so sicer ugotovili, da so bile te izvedene v skladu z uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov, ne pa skladno z določili okoljevarstvenega dovoljenja. V njem so bile predpisane tudi mejne vrednosti onesnaževal na izpustu v ozračje, zato so jim odredili meritve, ki bi morale biti skladne z določili izdanega okoljevarstvenega dovoljenja.

Septembra je o tej problematiki na seji državnega zbora pristojna ministra spraševal tudi poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc. Kasneje odstavljeni minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je takrat povedal, da če bi danes nekdo želel postaviti obrat na tako lokacijo, bi bilo po njegovem mnenju izjemno težko oziroma nemogoče priti do dovoljenj.

Gre namreč za čezmejno biosferno območje Mure, Drave in Donave, ki sega v pet držav, ta pa imajo posebna pravila in varstvene zahteve. “Sam verjamem, da bo dolgoročno na tem področju potreba priti do stanja, ki bo v skladu s tem, kar čezmejna biosferna območja želijo,” je dejal Brežan. Kot je dodal, bo potrebne kar nekaj vztrajnosti, glede na to, da imajo vpleteni tudi svoje pravice.

Bodo pa na ministrstvu za naravne vire in prostor, je še zagotovil, skupaj z inšpekcijami še naprej spremljali obratovanje kompostarne in izvajali vse potrebne aktivnosti, s katerimi bodo zagotovili varstvo voda na tem območju.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa je na omenjeni seji DZ spomnil, da je upravljavec okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov dobil leta 2010, ko so bili standardi precej drugačni kot danes.

“Kar je ključno, dovoljena zmogljivost predelave znaša 36.000 ton biološko razgradljivih odpadkov na leto. Če preračunamo na dan, pridemo nekje na 98 ton, po zadnjih podatkih pa so nekje na dveh tretjinah te zmogljivosti, kljub vlogi za povečanje,” je dejal Kumer.

vir: sta

Nogometaši Mure in Maribora so se v prestavljenem, 3. krogu državnega prvenstva v Murski Soboti razšli brez golov.

Mariborčani, varovanci Anteja Šimundže, nekdanjega trenerja Mure, so v Mursko Soboto prišli trdno odločeni, da na sicer vedno zahtevnem gostovanju osvojijo polni izkupiček. Njihovi navijači ne bodo mogli trditi, da se niso trudili, da niso poizkušali, zagotovo pa bodo zaradi tega še bolj razočarani. Kljub izraziti premoči v posesti žoge njihovi ljubljenci niso pokazali prav nič kreativnosti oziroma domišljije, priložnosti si praktično niso ustvarili.

V prvem polčasu dominacija Mariborčanov

Osvojena točka sicer ne pomeni katastrofe, pomeni pa, da so še bolj oddaljeni od vodilnih ekip. Za Celjem zaostajajo za 14, za Olimpijo pa pred medsebojnim obračunom za devet točk.

Prvi polčas je minil v dominaciji Mariborčanov. Od prve minute naprej so pletli mrežo okoli vrat, poskušali s streli, a velikih priložnosti si niso pripravili. V 18. minuti je Arnel Jakupović streljal mimo gola, le minuto pozneje pa je bilo videti, da se je pritisk Mariborčanov obrestoval.

Hilal Soudani je dobro streljal, vratar Klemen Mihelak je žogo odbil do Marka Kolarja, ta je v prvem poskusu zadel vratnico, v drugo pa vendarle bil natančnejši. Maribor se je veselil, a kratek čas, oglasil se je namreč Var, po ogledu posnetka pa so sodniki dosodili predhodni prekršek Jakupovića nad Žigo Kousom.

Mura se je osredotočala na protinapade, po enem izmed njih je zadela mrežo, a tudi gol Timoteja Brkića ni obveljal, saj je bil podajalec Roko Jurišić pred tem v nedovoljenem položaju.

Tudi v drugem delu so gosti zadržali pobudo, toda še naprej posebno nevarni niso bili. Jakupović je dvakrat poskušal s streli od daleč, tudi poskus Jana Repasa ni šel v okvir vrat, Kolar pa se ni najbolje znašel po slabem posredovanju Mihelaka.

Najlepšo priložnost na tekmi so imeli gostitelji. Spet po protinapadu, ko se je v 73. minuti po protinapadu in samostojnem prodoru Dardan Shabanhaxhaj odločil za strel z leve strani, odbita žoga je padla na glavo Nikole Jovićevića, ki je sicer dobro reagiral, vendar mu je veselje s sijajno obrambo preprečil vratar Ažbe Jug.

V naslednjem krogu bo Mura gostovala pri Bravu, Maribor pa bo gostil Olimpijo.

Medtem ko Mestna občina Maribor še vedno išče družinskega zdravnika, ki bi imel ambulanto v Malečniku, je koncesijsko pogodbo za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne medicine odpovedala še zdravnica na Taboru.

Mestni svet je soglašal z začetkom iskanja novega zdravnika, a vprašanje je, če ga bodo našli.

Občina je podelila koncesijo zdravnici zasebnici Brigiti Šorli leta 2000, njena ambulanta se nahaja na Pupinovi ulici na Taboru. Konec septembra letos pa je zdravnica posredovala občini odpoved koncesijskega razmerja, ki stopa v veljavo konec marca 2024.

Razlogi za zdravničino odločitev niso znani. Ker Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor nima kadrovskih možnosti za zapolnitev njenega mesta, bo občina poskušala poiskati novega koncesionarja.

Mestni svetniki so na seji ta teden soglašali z izvedbo razpisa za novega koncesionarja. Več mestnih svetnikov je sicer izrazilo obžalovanje, da te ambulante ne more prevzeti javni zdravstveni dom. “Nimamo veliko časa, da najdemo novega zdravnika, zato je treba pohiteti s postopki. V nobenem primeru pa si ne želimo zapletov, kakršnim smo priča v Malečniku,” je v razpravi dejal Franc Slavinec iz svetniške skupine SDS.

Napovedujejo ponovitev razpisa

Zdravnica v Malečniku je prekinila koncesijsko razmerje konec januarja letos in po prvem objavljenem razpisu je občina podelila koncesijo zasebnemu medicinskemu centru Julius, a tudi ta ni našel zdravnika za ambulanto. Zato mu je občina odvzela koncesijo in objavila nov razpis, na katerega pa se nihče ni prijavil. Na občini napovedujejo ponovitev razpisa.

Koncesijo nameravajo v obeh primerih podeliti za 15 let.
VIR: STA

Panoramsko kolo se je pred dnevi poslovilo od ljubljanskega BTC-ja in se preselilo v Maribor, že stoji na Glavnem trgu v Mariboru.

Za naš medij so v podjetju povedali, da je panoramsko kolo v Maribor prispelo 23. novembra, torej minuli četrtek. Takrat so pričeli tudi z montažo, ki načeloma traja tri do štiri dni. Stacioniran bo na isti lokaciji kot lansko leto pričetek obratovanja kolesa pa je predviden za  30. novembra 2023

Panoramsko kolo z 33 metrov višine pa bo razveseljevalo obiskovalce mariborskega Božičnega sejma.

“Tako bodo Maribor postavili ob bok vsem evropskim prestolnicam kot so Dunaj, Berlin, Paris, Amsterdam in se bi lahko naštevali …” pravijo v Lunaparku Muller, dodajajo še, da so zelo ponosni da so del te zgodbe.

Cene vstopnic bodo: otroške 6 evrov, odrasle pa 8 evrov. Lani je sicer v Mariboru stalo nekoliko nižje kolo, vožnja na njem je bila za odrasle en evro nižja.

Pri osnovni šoli v Kamnici pri Mariboru so danes odprli prenovljeno večnamensko igrišče. Obnovitvena dela potekajo tudi pri OŠ Prežihov Voranc v središču Maribora, v četrtek pa so že predali namenu nova igrala v dveh vrtcih na Studencih.

V okviru prenovitvenih del na zunanjem igrišču OŠ Kamnica so po navedbah kabineta župana Saše Arsenoviča obnovili obstoječe igrišče za rokomet, mali nogomet in košarko.

Odstranili so obstoječo podlago in izvedli novo asfaltno prevleko igrišča, vgradili nove betonske robnike in na novo izrisali črte za posamezne športe. Prav tako so na novo uredili odvodnjavanje. Dela so ocenjena na okoli 80.000 evrov.

V waldorfskem vrtcu Studenček in vrtcu Jožice Flander v mariborski mestni četrti Studenci so se v četrtek razveselili novih igral, ki sta jih v sklopu projekta Podpora družini donirali Gorenjska banka in MK Group. Sedmim vrtcem v Sloveniji so namenili donacijo opreme in igral v vrednosti 150.000 evrov.

Kaj še nameravajo?

Župan je na seji mestnega sveta ta teden povedal, da nameravajo s pomočjo donatorjev urediti tudi zunanje igrišče pri OŠ Leona Štuklja, kjer je septembra začela delovati mednarodna šola. S tega naslova pričakuje okoli 100.000 evrov.

Na OŠ Tabor še potekajo obnovitvena dela, čeprav bi moral biti projekt zaključen ta teden. “Sicer podaljšujemo roke, a pouk poteka nemoteno,” je zatrdil Arsenovič. V sklopu 2,6 milijona evrov vrednega projekta energetske sanacije bodo prenovili stavbni ovoj, zamenjali stavbno pohištvo in namestili zunanja senčila, prenovili ogrevalni sistem, notranjo razsvetljavo in vzpostavili energetsko upravljanje.

Kmalu bosta po napovedih začeli delovati dve novi postaji sistema souporabe koles MBajk, in sicer pri dvoetažnem mostu na Pobrežju ter pri lutkovnem gledališču na Lentu.

Člani sveta delavcev Radiotelevizije Slovenije (RTVS) so v sklepu, ki so ga sprejeli na današnji dopisni seji, zapisali, da z veliko zaskrbljenostjo spremljajo podatke o poslovanju zavoda ter poskusih reševanja finančne krize. Upravo in svet RTVS so zato pozvali, da v vse razprave o prihodnosti zavoda dosledno vključujeta zaposlene.

V sprejetem sklepu, ki ga je pridobila STA, so zapisali, da se je RTVS v finančni krizi znaša zaradi dolgoletnega izogibanja države, da bi kot ustanoviteljica poskrbela za stabilno financiranje javnega medijskega servisa, a tudi škodljivih poslovnih potez prejšnjega vodstva.

Ugotavljajo, da po letih finančnega in kadrovskega siromašenja, nenehnega krčenja in varčevanja notranjih rezerv ni več. Svet delavcev zato podpira prizadevanja uprave in sveta RTVS, da bi pred nujnimi zakonodajnimi spremembami kratkoročne rešitve poiskali v dodatnih prihodkovnih virih in premišljeni reorganizaciji. “Pri tem svari pred pavšalno in populistično razpravo o tem, kateri deli RTVS so domnevno bolj ali manj javno koristni ali potrebni,” so zapisali.

Finančno stanje zavoda “katastrofično”

“Svet delavcev zbiranje podatkov o posameznih organizacijskih enotah in njihovo analizo druge izračune podpira le, če pomenijo izhodišče za informirano razpravo, iskanje sinergij in dodatno pridobivanje sredstev. Nasprotuje pa licitiranju z usodo delov zavoda in ustrahovanju zaposlenih v teh enotah,” so opozorili.

Upravo in svet RTVS so pozvali še, naj svoje delovanje usmerita predvsem v zagotavljanje takšnih finančnih pogojev, da bo RTVS še naprej deloval v javnem interesu.

Danes se sicer izteče rok, do katerega mora uprava RTVS pripraviti in svetu RTVS predložiti izračune finančnih in kadrovskih učinkov več morebitnih ukrepov. To so med drugim ukinitev organizacijske enote glasbena produkcija, ukinitev informativnega programa drugega programa TVS, ukinitev Radia Si, ukinitev regionalnega programa radia in televizije Koper ter Maribor, ukinitev mediateke, ukinitev založniške dejavnosti RTV in progresivno znižanje plač.

Zaposleni v Maribor presenečeni nad načrti

Na to so se na zaposleni na regionalnem RTV centru Maribor že odzvali: “Regionalni RTV center Maribor je s tremi programi (Televizija Maribor, Radio Maribor in Radio Si) tradicijo in ugled gradil desetletja, zato se zdaj sprašujemo, zakaj nam Svet RTV Slovenija z namero iskanja finančnih rezerv sporoča, da smo prav mi nepotrebni in zgolj prevelik strošek.”

Predsednik sveta RTVS Goran Forbici je sicer po sredini seji sveta za Televizijo Slovenija dejal, da je finančno stanje zavoda “katastrofično”, zato svet preučuje vse možnosti, kako tudi v prihodnjem letu izvesti kakovosten program, ki bo ne samo obdržal, pač pa tudi okrepil zaupanje javnosti.

“Gledamo vse od linearnega znižanja, se pravi manjšanja finančnih sredstev po vseh programih enakomerno, do tudi tega, kaj se zgodi, če kakšne enote ukinemo. Poudarjam, da ne gre za ukinjanje, gre samo za to, da ugotovimo, kakšne učinke bi imeli kateri rezi, zato da lahko potem na koncu informirano odločamo,” je zagotovil Forbici.

VIR: STA

Najboljša slovenska atleta leta v tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije (AZS) sta po pričakovanjih postala svetovni podprvak v metu diska Kristjan Čeh (Ptuj) in Tina Šutej (Kladivar), srebrna na dvoranskem evropskem prvenstvu v skoku s palico in četrta na SP. Najboljši klub je ljubljanski Mass, trener pa Milan Kranjc, ki vadi Tino Šutej.

Čeh je zmagal tudi na evropskih igrah in bil drugi v končni razvrstitvi diamantne lige. Slednje je uspelo tudi Šutej, ki je bila srebrna še na evropskih igrah.

“SP v Budimpešti, kjer sem bil dokaj zadovoljen s svojim nastopom, je bilo posebno, ker je bilo blizu domovine in sem imel lahko veliko navijačev. Ni mi uspelo zmagati, sem pa edini tekmovalec v zgodovini, ki je v finalu na SP dosegel dva meta prek 70 m. Vesel sem tudi, da tudi drugi Slovenci izboljšujejo svoje atletske dosežke in kmalu bomo lahko osvajali še več medalj, če bo šlo tako naprej,” je dejal Čeh na prireditvi v kulturnem centru Primož Trubar v Šentjerneju.

Pripravlja se v Estoniji

Na podelitev je prišel v družbi trenerja Kerta Kanterja iz njegove domovine Estonije, saj se na naslednjo olimpijsko sezono tam tudi pripravlja.

Za priznanje najboljšega atleta je v anketi prejel 410 točk, med člani je bil drugi slovenski rekorder na 400 m ovire Matic Ian Guček (Kladivar Celje, 250 točk), tretji sprinter Rok Ferlan (Triglav Kranj, 140).

“V minuli sezoni sem najbolj ponosna, da sem izboljšala svoje državne rekorde in na medaljo iz dvoranskega EP. Upam, da bom ob koncu naslednje sezone rekord popravila na pet metrov,” je napovedala Tina Šutej.

Prejela je 393 točk in bila pred rekorderko na 3000 m zapreke Marušo Mišmaš Zrimšek (Mass, 270), tekačico na 400 m Anito Horvat (Velenje, 178). Guček je bil najboljši tudi med mlajšimi člani, kjer je med atletinjami slavila Veronika Sadek (Slovan, 368).

Zlato plaketo AZS je prejel Robert Herga. Nagrado AZS za fair play, ki je bila podeljena prvič, je dobila Lina Žlindra. V pionirski kategoriji je opozorila na sodniško napako in zato nazadovala na četrto mesto. Atletska kluba Poljane Maribor in Štajerska sta skupaj organizirala atletski del olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem) v Mariboru in za to prejela priznanje za najboljša organizatorja tekme.

Zagotovili so likvidnost, poplačane so vse obveznosti zveze

Najboljša veterana sta Marjeta Čad in Marko Sluga, zlate trenerske značke so dobili Andrej Brinar, Henrik Omerzu in Milan Šimunič, nagrade Evropske atletike Zdravko Peternelj, Tanja Šalamon, Milan Šimunič in Natalija Bah.

Predsednik AZS Primož Feguš je v nagovoru izpostavil velike uspehe na mednarodnih tekmovanjih ter to, da zveza nima več finančnega primanjkljaja, ki ga je imela še lansko leto.

“Zagotovili smo likvidnost, poplačane so vse obveznosti zveze. Zaradi boljšega finančnega stanja so se povečala sredstva za atlete, trenerje in sodnike,” je navedel predsednik zveze.

“Pohvaliti je potrebno slovenske klube, da so organizirali in izvedli vsa tekmovanja, ki smo jih zapisali v koledar, kljub nekaterim težavam. Pri tem se izpostavlja organizacijo atletskega dela Ofema, ki je potekala popolnoma brezhibno zaradi dobrega delovanja mariborskih klubov in ostalih,” je dejal Feguš.

Izpostavil je velik napredek v kakovosti atletske infrastrukture, saj so po državi obnovili osem atletskih stez, atletika pa je dobila tudi novo ravno dvorano v štajerski prestolnici. “Sprejeli smo tudi sklop pravil, ki urejajo procese in ukrepe, namenjene varovanju in zagotavljanju varnosti posameznikov, ki sodelujejo v atletiki,” je še dodal Feguš.
VIR: STA

Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki je letos poleti potekal v Mariboru, je po navedbah organizatorjev dosegel odlične odzive, tako glede organizacije in izvedbe, kot obiska. Zaključni finančni obračun sicer kaže negativen izid v višini okoli 600.000 evrov, ki ga bo pokril Javni holding Maribor.

Podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Metod Ropret je dodal, da je bil Ofem velika priložnost za vse mlade športnike in športnice, pomembno vlogo pa so odigrali tudi prostovoljci, svojci športnikov in mediji. Poudaril je, da je že ob začetku projekta bilo vsem jasno, da nobeno slovensko mesto nima vse potrebne infrastrukture za izvedbo takšnega dogodka. “Čeprav je šlo na koncu časovno zelo tesno, smo vendarle uspeli pridobiti vsa potrebna sredstva, da je mestna občina lahko prišla do tudi sicer prepotrebnih novih športnih objektov, ki jih bodo mladi športniki, ne le Maribora ampak celotne regije, lahko uporabljali tudi v prihodnje,” je dejal.

Športni direktor Evropskih olimpijskih komitejev Peter Brüll je ponovil, da je bil mariborski “eden najboljših Ofemov doslej”. “Kljub nizkemu proračunu so organizatorji pripravili odličen dogodek. To je dobra dediščina ne le za mesto, ampak celotno državo,” je dejal.

Učenci Osnovne šole Selnica so na prireditvi ob 80-letnici stavbe njihove šole pokazali, v katerih obdobjih je njihov hram učenosti stal in kakšen je bil v tem času tam pouk.

Prisrčni nastopi so pokazali čas, ko so šolo zgradili in se je v njej začel pouk, pokazali so tudi, kako so bili učenci takrat oblečeni, kako so z njimi govorili učitelji. Nato pa so z naslednjimi nastopi postopoma prehajali v sedanji čas. Na prireditvi sta nastopila tudi Špela Pokeržnik, nekoč učenka te osnovne šole in Tim Ribič.

Špela Pokeržnik in Tim Ribič

Prva govornica na odru pa je bila častna občanka Selnice Antonija Majster, ki se je spomnila časov učiteljevanja na tej šoli in poudarila, kako pomembno je, da so učitelji tudi sočutni. Sama je bila sicer na šoli tudi mentorica učencem, ki so delovali v rdečem križu, ter jih učila vrednot tudi s svojim zgledom.

Do 8. januarja 2024 je možna prijava na Javni razpis za izbor kulturnih programov, ki jih bo v letih 2024 – 2026 sofinancirala MO Maribor.

Predmet razpisa je izbor celoletnih ali ciklično zasnovanih in za daljše obdobje načrtovanih javnih nepridobitnih kulturnih programov, ki jih bodo izvajalci izvajali v obdobju od 2024 do 2026. Javni razpis je namenjen ohranjanju in razvoju za mesto pomembnih kulturnih programov, ki niso vključeni v programe javne službe oziroma v dejavnosti javnih zavodov na področju kulture.

Razpis se nanaša na sofinanciranje programov v letih 2024-2026 na področjih:

– umetniški programi;
– interdisciplinarni programi;
– knjiga in bralna kultura;
– avdiovizualne umetnosti;
– kulturni programi medijev.

Razpisni rok se zaključi dne 8.1.2024.

Povezava do razpisa z razpisno dokumentacijo na voljo na tej povezavi. V dokumentaciji najdete tudi vse ostale podrobnosti razpisa.

Zveza klubov upokojenih delavcev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Maksa Perca Slovenije in mariborski klub sta organizirala zanimivo srečanje in pogovor s pisateljem in dramatikom Tonetom Partljičem in profesorjem dr. Igorjem Kaučičem, ustavnim pravnikom.

Srečanja se je udeležilo 60 članic in članov iz domačega, mariborskega kluba ter šestih slovenskih klubov (Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje, Kranj, Postojna in Koper). Med udeleženci je bil tudi Tomaž Pečjak, predstavnik generalne policijske uprave, ki skrbi za povezanost med stanovskimi organizacijami in policijo. Igor Kaučič jim je spregovoril o ustavno pravnih izzivih preteklega, sedanjega in prihodnjega časa. Dotaknil se je aktualnih ustavno-pravnih pravic od časov nastajanja ustave do vseh njenih sprememb doslej. Ni se izognil niti aktualnim pobudam za spremembo ustave, ki se nanašajo na prenos pristojnosti imenovanja sodnikov iz državnega zbora na predsednika(- co) države ter prizadevanjem za ohranitev ustavne pravice do plačevanja z gotovino.

Pisatelj Tone Partljič je na njemu značilen humorni način govoril o še danes najznamenitejši in zelo popularni komediji Moj ata socialistični kulak. In glasno razmišljal o tem, kako težko je nasmejati Slovence, ki se jim zdi, da se jim vselej in povsod godi krivica. Skupaj so ugotovili, da so upokojenci še vedno radovedni, da kljub letom radi nabirajo nova znanja, se izpopolnjujejo in širijo svoja obzorja. Moderator okrogle mize Mirko Ploj, predsednik mariborskega kluba, je srečanje zaključil z ugotovitvijo, da je življenje prepomembno in prekratko, da bi ga jemali preveč resno.

Mestni svet Mestne občine Maribor dne je 24.11.2023 s kar 24 glasovi ZA in zgolj 12 glasovi PROTI na predlog Stranke mladih – Zeleni Evrope sprejel spremembo odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o, ki izrecno določa, da »V imenu ustanoviteljice (edinega družbenika) odloča Mestni svet Mestne občine Maribor.«, saj si je župan to vlogo, ki jo je v preteklosti mestni svet že imel, samovoljno prisvojil, sporoča mestni svetnik Igor Jurišič.

“Ob tem je nujno poudariti, da je župan pred glasovanjem svetnicam in svetnikom priporočil, da naj ne sprejmemo “nezakonitega odloka”, pri čemer je prav on dne 16.1.2020 »po 21. členu Odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. v Mestni občini Maribor (MUV 1312019) in 23. in 35. členu Statuta Mestne občine Maribor (Muv, št. 1012011, 8/2014 in 1212019)« predlagal mestnemu svetu v imenovanje člane Nadzornega sveta Javnega holdinga s čimer je potrdil, da je prav mestni svet tisti, ki odloča v imenu ustanoviteljice, saj odlok v 21. členu določa, da so v nadzornem svetu 4 člani predstavniki ustanoviteljice, le teh pa ni imenoval sam, ampak jih je predlagal v imenovanje mestnemu svetu,” še sporoča Jurišič.

Pozivajo župana, da odlok nemudoma objavi v Medobčinskem uradnem vestniku 

Za podporo predlogu Stranke mladih – Zeleni Evrope se javno zahvaljuje svetniškim skupinam Gibanja Svoboda, SDS, Levice, Liste Kolesarjev in pešcev, LPR MČ in KS in Liste Gasilci Maribora, ki so poleg svetniške skupine Stranke mladih – Zeleni Evrope podprli ta odlok. Izpis glasovanja je dostopen na tej povezavi.

Za konec Jurišič poziva župana, da skladno s 4. odstavkom Zakona o lokalni samoupravi ta odlok nemudoma objavi v Medobčinskem uradnem vestniku ter prekine agonijo, saj se želimo mnogi mestni svetniki in mestne svetnice ukvarjati s perečimi izzivi mesta in občine, ne pa z županom, ki bi moral zastopati občino in občinski svet in ne kljubovati demokratično sprejetim odločitvam.

Občina Lovrenc na Pohorju sporoča, da bo državna cesta Ruše – Puščava zaradi rekonstrukcije mostu čez hudournik pri Fali zaprta dlje časa, predviden čas je med 27. 11. 2023 in 30. 10. 2024. Obvoz bo urejen.

Obvoz bo urejen po regionalni cesti R2-435/1439 Ruše – Selnica in po glavni cesti G1-1/0245 Ruta – Maribor ter po regionalni cesti R3-701/1270 Ruta-Pesek.

Občina Lovrenc na Pohorju je ob tem še posredovala sporočilo prevoznika avtobusov Arriva, saj bo zaradi obvoza na linijah Lovrenc na Pohorju – Maribor prišlo do izpada nekaterih postajališč: Kumen, Jodl Činžat, Fala grad in Smolnik obračališče.

Izjemoma so postajališča Kumen, Jodl Činžat in Fala grad aktivna pri vožnjah:
05:55 – Lovrenc na Pohorju – Fala Grad
06:20 – Fala grad – Lovrenc na Pohorju
06:15 – Maribor –Ruše ŠC-Ruše – VIA SELNICA – Fala grad – Lovrenc na Pohorju
07:35 – Smolnik obračališče – Jodl Činžat
12:30 – Maribor – Ruše – Smolnik obračališče – Kumen
13:15 – Lovrenc na Pohorju-Fala grad-VIA SELNICA-Smolnik viadukt-Maribor

Potnike bodo preusmerili na postajališči »Puščava/Lovrencu« (pri cerkvi) in »Ruše/Smolniku viadukt«. Več TUKAJ.

Društvo UP-ornik je sporočilo, da od danes, 24. novembra 2023, od 17. ure naprej deli njihovo dobrodelno kuhano vino Renato Volker. Tako kot prejšnja leta boste praznično okrašenega in z kuhančkom opremljenega Volkerja našli v centru Maribora.

“Renato je najbolj iskana oseba zadnjih let v veselem decembru v centru Maribora. Skrbi za dobro voljo ljudi in mu je mar za ljudi, ki živijo pod pragom revščine,” pravijo pri Društvu UP-ornik in dodajajo: “Renato bo letos kuhančka za dober namen začel deliti že ta petek, 24. 11. 2023, od 17. ure, naprej. Pridružite se mu na dobrodelnem kuhančku, kjer se toplina širi tako kot dobra dela.”

Renato nam je povedal, da bo tako kot prejšnja leta vsak dan v centru mesta hodil po osrednjih ulicah in trgih med 17.  in 19. uro ter ponujal kuhano vino, za otroke pa se bo našlo kaj sladkega. Ob tem bo nagovarjal ljudi, jim povedal več o delovanju Društva UP-ornik in zbiral prostovoljne prispevke, ki jih predaja društvu, ki že leta pomaga ljudem v stiski.

Kako mu je deliti kuhančka odraslim, sladkarije za otroke in zbirati prostovoljne prispevke, nam je Renato Volker povedal skoraj pred letom dni. V spodnjem članku si lahko preberete in prisluhnete intervjuju.

Občina Muta opozarja domačine in obiskovalce Mute, da bo Lovska družina Muta v nedeljo, 26.  novembra 2023, med 8. in 13. uro, na območju gozda Mučke Dobrave izvajala skupni lov z gosti.

Prav zaradi tega prosijo vse, da naj bodo previdni, naj ne hodijo po gozdu in naj poskrbijo za svojo varnost.

Gasilci PGD Selnica ob Dravi, so včeraj na družbenem omrežju sporočili žalostno vest.

Včeraj je namreč potekala žalna seja v spomin našemu častnemu predsedniku tovarišu Juriju Lepu st. Od njega se boso gasilci dokončno poslovili danes ob 14:00 na pokopališču v Selnici ob Dravi.

Včeraj je bil za slovensko logistiko zgodovinski trenutek, saj sta rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič in župan Mestne občine Celje Matija Kovač podpisala prodajno pogodbo za nakup nekdanje stavbe Ekonomske šole v Celju.

Ta dogodek simbolizira začetek izgradnje kolokacijskega tehnološko-inovacijskega centra, ki bo postal bistvo razvoja slovenske logistike in ikona uspešnega sodelovanja med akademskim svetom in lokalno skupnostjo.

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je ob tem poudaril: ”Cilj Univerze v Mariboru je ustvariti prostor, kjer bodo študenti, raziskovalci in industrijski partnerji skupaj razvijali rešitve za izzive sodobne logistike. Center bo odseval globalne trende in potrebe ter postavljal Slovenijo na zemljevid vodilnih sil v logističnih inovacijah. S to investicijo pričenjamo uresničevati začrtane cilje projekta INNOVUM, ki bo zagotavljal osrednjo infrastrukturo za podporo znanstveno-raziskovalnim in inovacijskim procesom ter prenosu znanja in tehnologij v okolje.”

FOTO: Univerza v Mariboru

Župan Matija Kovač pa je ob tem povedal: »Veseli me, da smo z Univerzo v Mariboru sklenili dogovor, ki bo prinesel številne pozitivne vplive za Fakulteto za logistiko, mesto in ne nazadnje za vse sedanje in prihodnje študente. S tem dogovorom bomo kmalu priča novemu, svežemu zagonu tega dela mestnega jedra. S prihodom fakultete ne obnavljamo le stavbe, ki je zadnja leta samevala, temveč dodajamo novo dimenzijo mestnemu jedru in še bolj uveljavljamo Celje kot eno močnejših študijskih središč v Sloveniji. Prisotnost fakultete na novi lokaciji v starem mestnem jedru bo nedvomno generator dodatne vitalnosti tega dela mesta, ki bo v kombinaciji s prihodnjo prenovo Kajuhovega doma v Center urbanih dejavnosti in prenovi javnih parkovnih površin, ki že potekajo, zagotovo zaživelo v posebej privlačni podobi«.

Prenova in preoblikovanje stavbe v središču Celja ni le strateška investicija za Univerzo v Mariboru, ampak tudi ključen korak v razvoju logistike. Novoustanovljeni center bo izvajal vrhunska znanstvena raziskovanja in inovativne prakse na področju logistike, hkrati pa bo ponujal sodobne izobraževalne prostore in spodbujal interdisciplinarno sodelovanje med študenti, akademiki in industrijo.

»Današnji dan zaznamuje prelomnico v slovenski logistiki, saj naša nova ustanova ne bo le izobraževalni center, ampak pravi inkubator za logistične inovacije. V tem dinamičnem prostoru bomo združevali akademsko odličnost in industrijsko praktičnost, s čimer bomo ustvarjali neprecenljive priložnosti za naše študente. Njihova neposredna interakcija in sodelovanje z vodilnimi industrijskimi partnerji jim bo omogočila, da se že med študijem soočijo z resničnimi izzivi in postanejo gonilna sila prihodnjih logističnih rešitev. Naša ambicija je, da postanemo ne le nacionalni, ampak tudi mednarodni simbol inovativnosti in napredka v logistiki«, je poudarila dekanica Fakultete za logistiko prof. dr. Maja Fošner.

S tem ambicioznim projektom Univerza v Mariboru krepi svoje sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, kjer so njene članice. Ustanovitev inovacijskega centra v središču Celja tako ni le pomemben mejnik za Fakulteto za logistiko, ampak tudi za celotno univerzo, ki s tem poudarja svojo zavezanost k razvoju in podpori lokalnih skupnosti. Ta sinergija med akademskim okoljem in lokalnim okoljem obeta novo dobo inovacij in sodelovanja.

Novi prostori bodo izboljšali znanstvenoraziskovalne ter izobraževalne možnosti za študente. Hkrati pa prispevali k celostnemu razvoju mesta, spodbujanju gospodarske rasti in privabljanju novih talentov.

Projekt predstavlja pomemben korak za celotno slovensko logistiko in gospodarstvo. Inovativni center bo namreč igral ključno vlogo pri oblikovanju prihodnjih trendov in rešitev v logističnem sektorju, ki je temeljni kamen slovenskega gospodarstva. Z nudenjem prostora za napredne raziskave, sodelovanje med akademsko sfero in industrijo ter izobraževanje novih generacij logistov, bo center bistveno prispeval k povečanju konkurenčnosti in učinkovitosti slovenske logistike na globalni ravni.

Mariborski mestni svetniki so na današnji seji potrdili letni program športa in pravno podlago za prenos službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod na javno podjetje. Nekaj pomislekov so imeli glede financiranja mednarodne šole in novih odlokov o urejanju prometa, vztrajali pa so pri ustanoviteljskih pravicah v holdingu javnih podjetij.

Za športne programe v Mestni občini Maribor (MOM) je v letu 2024 predvidenih 4,1 milijona evrov, od tega za izvajanje programov 1,65 milijona evrov ter 2,5 milijona evrov za uporabo športnih površin.

Mestni svetniki so vsi po vrsti izražali razočaranje, ker se sredstva znižujejo, a so letni program podprli, da bi omogočili čimprejšnjo objavo razpisa za razdelitev teh sredstev.

“Razumem, da bi radi dali športu več, tudi sam bi to rad, a pokrijemo se lahko le tako daleč, kot nam seže odeja,” je dejal župan Saša Arsenovič.

Pri sprejemanju sprememb pravilnika za izvajanje osnovnošolske dejavnosti je več mestnih svetnikov zmotilo zvišanje sredstev za financiranje mednarodne šole, ki je kot prva v tem mestu začela delovati septembra na OŠ Leona Štuklja. Občina zagotavlja šoli prostor in druge materialne pogoje, obenem pa sofinancira izvajanje osnovnega programa, pri čemer je lani za to namenila 155.000 evrov, prihodnje leto pa naj bi 350.000 evrov.

“V osnovi nisem proti mednarodni šoli, a se mi zdi ta znesek ob trenutnem stanju občinskih financ previsok,” je dejala mestna svetnica LPR Lidija Divjak Mirnik.

Vodja občinskega sektorja za izobraževanje Tatjana Rebernik je pojasnila, da je šola začela delovati s 1. septembrom, naslednje leto pa bo delovala vso leto, zato je že zato potreben višji znesek. Šola ima trenutno vpisanih osem učencev, a je po njenih besedah povpraševanja veliko, glavno obdobje za vpis pričakujejo januarja in februarja. Po sedanjih izračunih bo samozadostnost šole mogoča pri 80 vpisanih učencih. Na koncu so se mestni svetniki zedinili na zapis v pravilniku, da bo občina sofinancirala program mednarodne šole “skladno s sprejetim proračunom MOM”.

Brez razprave so potrdili spremembo odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini, ki je ena od vrste pravnih podlag za prenos te službe na javno podjetje.

Junija 2024 namreč izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems, po novem bo to službo opravljal Mariborski vodovod.

Veliko pripomb so mestni svetniki imeli v prvem branju odlokov o urejanju prometa in občinskih cestah. Zdravko Luketič (NSi) je med drugim izpostavil “smešno nizke” kazni za nepravilno parkiranje, Srečko Vilar (Gibanje Svoboda) je pogrešal površine parkiraj in pelji, Dejan Kaloh (SDS) je izpostavil “mačehovski odnos do Mariborčanov” zaradi načrtovane širitve plačljivega parkiranja na Valvasorjevo ulico. Več mestnih svetnikov je ob tem znova kritiziralo uveljavljeno prometno ureditev na Koroški cesti med Glavnim trgom in tržnico.

Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor je ponovil, da z novim odlokom nikakor ne spreminjajo veljavnih cen parkiranja.

Prve parkiraj in pelji površine naj bi v Mariboru po njegovih besedah uvedli še letos. Arsenovič pa je zatrdil, da večina pobud za širjenje belih con prihaja od tamkajšnjih stanovalcev.

Po odstopu mestnega svetnika Gibanja Svoboda Milana Lukića je na njegovo mesto sedla naslednja na listi Nataša Vidnar. To je že tretja menjava v omenjeni svetniški skupini, gospodarstvenik Lukić pa je v pogovoru za časnik Večer povedal, da mu ni blizu takšen način dela, kot mu je bil priča v mestnem svetu.

V nasprotju s pričakovanji mestni svetniki danes niso odločali o soglasju k imenovanju nove direktorice Regionalne razvojne agencije (RRA) za Podravje – Maribor.

Umik te točke je predlagala Karin Jurše iz Gibanja Svoboda. Kot je dejala, predlagana kandidatka Nataša Ritonija še ni podala poročila o svojem delu kot direktorica Olimpijskega festivala evropske mladine (Ofem), hkrati se z imenovanjem ne mudi, saj agencijo trenutno vodi vršilka dolžnosti direktorice Karmen Razlag.

So pa mestni svetniki vztrajali pri odvzemu ustanoviteljskih pravic županu v Javnem holdingu Maribor.

Tudi v današnji drugi obravnavi so namreč podprli predlog Igorja Jurišiča iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, da se zaradi različnih interpretacij izrecno zapiše v odlok o ustanovitvi tega holdinga, da “v imenu ustanoviteljice odloča mestni svet”.

Arsenovič je mestni svet sicer pred glasovanjem posvaril, da je takšen odlok nezakonit, in v primeru njegovega sprejetja napovedal upravni spor. “Gre za odločitev, ki ni skladna z zakonom o lokalni samoupravi in statutom občine, ki nikjer ne podeljujeta mestnemu svetu izvajanja nalog skupščine. Občine zastopajo župani. S predlaganim odlokom prenašate na mestni svet pristojnost, ki je z veljavno zakonodajo podeljena županu,” je poudaril.

Predlog Jurišiča je bil sprejet s 23 glasovi od skupno 45 mestnih svetnikov, med drugim so za zagovarjali v SDS, LPR in Gibanju Svoboda. “Veselim se upravnega spora, mogoče tudi kakšnega postopka pred KPK,” je dejala predstavnica slednjega Karin Jurše.

Vir: sta

V ruškem podjetju Geberit, ki je del mednarodne skupine s sedežem v Švici, so danes predstavili zvočni laboratorij. Kot je povedal direktor prodajnega podjetja Geberit za regijo Adriatic Miran Medved, gre za veliko pridobitev, ki so jo snovali skoraj devet let in bo omogočala razvoj novih tehnološko naprednih izdelkov v Sloveniji.

Idejo za postavitev akustičnega prostora znotraj prostorov Geberitove tovarne na Bezeni, kjer eden od vodilnih evropskih proizvajalcev sanitarnih izdelkov domuje zadnje desetletje, se je Medvedu porodila na družinskem izletu na Dunaju v tamkajšnji Hiši glasbe.

“Tam je ogromno postaj, na katerih se naučimo, kaj je to zvok, kaj je melodija, kaj pa hrup in tudi tišina. Ni šlo mimo tega, da ne bi razmišljal o tem, kakšne sisteme imamo v našem podjetju in kako te približati ljudem tudi na inštalaterskem področju,” je dejal Medved in dodal, da želijo s projektom stvari predstavili na poljuden način.

Kot je pojasnil, je od pravilno izvedene inštalacije odvisno marsikaj, tudi počutje gostov v dragih petzvezdičnih hotelih, zato je še veliko potenciala pri izobraževanju vseh ciljnih skupin, ki jih v podjetju obdelujejo, od projektantov do izvajalcev. Na ta način se bodo v prihodnje s svojimi izdelki lahko še bolj uspešno izognili različnim neprijetnim zvokom.

Akustični laboratorij bo sicer na voljo za ogled in izobraževalne vsebine tako njihovim sodelavcem in partnerjem, a tudi splošni javnosti, predvsem organiziranim izobraževalnim skupinam. Zasnovali so ga skupaj z ljubljansko fakulteto za arhitekturo.

Švicarski koncern z okoli 12.000 zaposlenimi v približno 50 državah po vsem svetu je v Sloveniji prisoten od leta 1997, ko je prevzel nekdanje podjetje Gorenje Metalplast, na sedanjo lokaciji v nove prostore v Bezeni pri Rušah pa so se preselili leta 2015. Tam delujeta podjetji Geberit proizvodnja in Geberit prodaja, ki skupaj zaposlujeta okoli 350 ljudi.

Proizvodno podjetje je lani ustvarilo skoraj 64 milijonov evrov prihodkov od prodaje oziroma petino več kot leto prej ter dobrih 5,5 milijona evrov čistega dobička. Letos načrtujejo prodajo v višini dobrih 56 milijonov evrov in investicije v vrednosti 5,7 milijona evrov. Več kot polovico prodaje so lani ustvarili v Nemčiji, skoraj četrtino v Švici.

Njihovo prodajno podjetje pa je lani na trgih držav jadranske regije beležilo 51 milijonov evrov prihodkov, kar je za dobro desetino več kot so načrtovali in skoraj petino več kot v letu 2021. Leto 2022 so končali s skoraj milijonom evrov čistega dobička.

vir: sta

Letošnji Teden Karitas pod geslom »Upanje za vse« bo potekal od ponedeljka, 27. 11. 2023, do nedelje, 3. 12. 2023. Karitas ljudem v stiski odpira vrata na 445 župnijskih Karitas, kjer se preko celega leta več kot 9.700 prostovoljcev trudi pomagati, podpirati in opogumiti ljudi v stiski. Skupaj prostovoljci vsako leto opravijo več kot pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski.
V tednu Karitas nas bo letos nagovarjalo geslo »Upanje za vse«, ki je tudi letošnja vodilna misel dobrodelnega koncerta Klic dobrote. Ljudem v stiski prinesejo upanje z materialno pomočjo in z bližino, ki jo ljudem v stiski prinašajo sodelavci Karitas. Včasih že majhno dejanje zadošča, da v drugem oživi upanje. Predvsem pa poudarjajo, da je potrebno prinašati upanje družina v stiski, družinam in posameznikom prizadetim v poplavah, starejšim in dolgotrajno brezposelnim.

“Na Karitas si prizadevamo, da bi uredili paliativno in dolgotrajno oskrbo starejšim in podporo svojcem. Za dolgotrajno brezposelne si želimo več javnih del in zaposlitve tudi osebam, ki niso več zmožne vstopiti na trg dela. Velikokrat se tudi ne zmorejo vključiti v družbo. Največjo pozornost v Tednu Karitas namenjamo družinam ob nenadnem izpadu dohodka, ki je lahko posledica smrti, bolezni in nizkih dohodkov, znajdejo v situaciji, ki je same ne zmorejo rešiti.”

“Na Karitas na njihovo stisko odgovarjamo s hrano, plačilom položnic, svetovanjem …”

V letošnjem letu so nekatere družine med nami prizadele poplave. “Več kot 4.000 družinam smo do sedaj pomagali z 11,5 mio EUR finančne pomoči iz sredstev donacij ljudi, podjetji in tudi državnih sredstev. V prihodnje pa bomo pomagali predvsem najtežjim stiskam glede na škodo in socialno stanje. Teden Karitas pa je ena velika zahvala vsem sodelavcem in prostovoljcem Karitas, vsem darovalcem, podjetjem za izročene darove. Vsi smo povabljeni k pomoči, prostovoljstvu in pozornosti do ljudi v stiski.”

V sredo, 29. 11. 2023, bo potekalo romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo, kjer bo ob 12:00 sveta maša, ki jo bo vodil predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Mašo bo neposredno prenašala RTS Maribor. Ob 14.00 uri bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo.

V Tednu Karitas po številnih župnijah v Sloveniji potekajo različna praznovanja – manjši koncerti, srečanja, dnevi odprtih vrat in se zaključi z Nedeljo Karitas, 3. 12. 2023. Dobrodelni koncert in spremljajoče akcije Karitas v mesecu decembru so glavni vir za materialno pomoč na župnijskih Karitas. Teden Karitas je predvsem delaven v skrbi za materialno pomoč za 99.400 oseb, ki jim Karitas tudi redno pomaga z materialno pomočjo in svetovanjem.

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija in Radiem Ognjišče prireja 33. dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 29. novembra 2023, ob 20. uri, z neposrednim prenosom na TV Slovenija, Radiu Slovenija in Radiu Ognjišče. Koncert bo tudi letos potekal v dvorani Golovec v Celju.

“V lanskem letu smo na dan koncerta zbrali 220.840 EUR, do konca leta pa se je za Klic dobrote zbralo 595.000,00 EUR. Zbrana sredstva bodo tudi letos namenjena 22.000 družinam v stiski, ki jim Karitas vsako letu nameni za več kot 4 mio EUR pomoči. Veliko družin se je v zadnjih mesecih zaradi podražitve hrane in kurjave znašlo pred hudimi preizkušnjami ter družine, ki so jih letos prizadele poplave,” povedo in dodajo: “Med njimi so številni starši, ki prejemajo nizke in neredne prihodke, nekatere je doletela bolezen, druge nesreča … Z vašo pomočjo jim na Karitas lahko pridemo naproti s hrano, sredstvi za plačilo položnic, kurjave in higienskih pripomočkov. Pomagamo jim, da zopet dostojno zaživijo.”

Več v Občinskem informatorju na BK TV.

V petek, 1. decembra 2023, se bo na OŠ Rada Robiča Limbuš s svečanim odprtjem ob 16.30 v telovadnici pričel Sejem dobre volje (Bazar).

Učenci bodo pričarali praznično vzdušje s pesmijo, plesom in svojimi izdelki na praznično okrašenih stojnicah. Na šoli bo v času bazarja potekalo tudi več aktivnosti. Obiskali boste lahko čajnico, taktilno sobo, koncertno sobo, prav tako bo pripravljen bogat srečelov z raznimi dobitki.

Poskrbeli bodo tudi za kakšno sladko presenečenje, zato vsega še ne izdajo. Vsi učenci in zaposleni šole so ustvarjali, njihove izdelke bodo v zameno  za prostovoljne prispevke ponudili na stojnicah.

Zbrana sredstva bodo namenili vsem otrokom za šolo v naravi, ki se je bodo udeležili v prihodnjih dveh letih.

Junija 2024 izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor, centralna čistilna naprava pa po 24 letih delovanja prehaja v last občine. Po novem bo to službo opravljalo javno podjetje Mariborski vodovod.

“Aktivnosti prenosa že potekajo, zato bomo 10. junija 2024, ko izteče koncesijska pogodba z Aquasystems, pripravljeni in uspešno prevzeli čiščenje odpadnih voda,” je povedal direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki potrjevali občinski odlok, ki vzpostavlja eno izmed pravnih podlag, po kateri bo omenjeno lokalno gospodarsko javno službo opravljalo javno podjetje. “Za izvajalca je bilo izbrano podjetje Mariborski vodovod, ki je v 100-odstotni javni lasti in se že ukvarja s pitno vodo. S prevzemom gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode zaključujemo t.i. vodni krog oz. ukvarjanje z vodo od začetka do konca znotraj skupine Javnega holdinga Maribor,” je še povedal Jug.

V četrtek bo mestni svet med drugim obravnaval tudi nova občinska odloka o urejanju prometa in občinskih cestah, ki se prilagajata lani sprejetemu zakonu o cestah in drugim sodobnim trendom. Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor je poudaril, da s tem nikakor ne spreminjajo veljavnih cen parkirnin in dovolilnic za parkiranje.

S tem je zanikal nekatera ugibanja, ki so tudi posledica “lapsusa” pri zapisu odloka v gradivu za sejo mestnega sveta, da se z novima odlokoma draži parkiranje pri Hotelu Habakuk. Bodo pa na tem parkirišču postavili zapornice in odpravili možnost parkiranja prvi dve uri brezplačno. Slednje bo odslej mogoče le še na parkirišču pod Hotelom Arena, je pojasnil Klinc.

Parkirišče pod Habakukom bo tako kot parkirišče pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače namenjeno tudi imetnikom sezonskih kart za žičnice na Pohorju, ki lahko tu parkirajo brezplačno. V zimski sezoni je bilo parkirišče pri vzpenjači polno zasedeno, zato so se na občini odločili, da za to namenijo tudi parkirišče pri Habakuku. “Na obeh parkiriščih se parkirnina za uporabnike Pohorja in nekaterih gostinskih lokalov refundira. Ta parkirišča so namreč prvenstveno namenjena ljudem, ki hodijo na Pohorje,” je poudaril podžupan Samo Peter Medved.

Predstavil je tudi letošnja vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo. Kot je dejal, so v okviru več projektov, med drugim izgradnje kanalizacije v več delih občine, uspeli kljub razmeroma nizkim sredstvom za ceste v občinskem proračunu obnoviti za skupno 26 kilometrov cestišč. Zaradi poplav in neurij so bili tudi soočeni z velikim številom intervencij, ki pa so jih “v zelo kratkem času uspešno izvedli” in uspeli doslej počrpati 264.000 evrov državnih sredstev v ta namen.

V četrtek bodo mestni svetniki obravnavali nov rebalans letošnjega proračuna občine, s katerim vključujejo vanj še 824.000 evrov državnih sredstev za sanacijo po poplavah in plazovih.

Mestni svetniki bodo imeli na mizi tudi letni program športa za leto 2024, ki po besedah Darka Zariča iz urada za šport predvideva 1,6 milijona evrov za športne programe in 2,5 milijona evrov za vlaganja v športne površine. Tako kot za področje kulture naj bi razpise za programska sredstva objavili še pred sprejemom novega proračuna občine, da bi tako pohitrili postopke.

vir: sta

V prostorih Alma Mater Europaea, na Slovenski ulici 17 v Mariboru, bo v četrtek, 16. novembra 2023, ob 13. uri okroglo mizo na temo Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu in širše.

Na okrogli mizi bodo predstavili tudi monografijo Luke Martina Tomažiča. Vladavina prava je ideal pravnega sistema. Zahteva, da nihče, niti država, ni nad pravnim redom. Je nedoločni pojem z neskončnim pomenskim dosegom.

Knjiga Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu

Luka Martin Tomažič je v monografiji Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu opravil analizo sodne prakse Ustavnega sodišča Republike Slovenije o uporabi in razumevanju pojma vladavine prava, ki ga obravnava kot pojem s potencialno neomejenim pomenskim obsegom.

Avtor Luka Martin Tomažič je povzel, kakšna je vsebina monografije in kako je razdeljena:

Kaj je vladavina prava in kaj to dejansko pomeni na več nivojih, je spregovoril tudi Zlatan Dežman, profesor kazenskega prava. Tako pravi, da je pomembno, da pravnik razume te pojme, ki so v praksi uveljavljeni, prav tako tudi v teoriji. Med drugim je izpostavil, da vladavina prava poudarja odpor proti arbitrarnosti sodne oblasti oziroma da se tudi pravna država podreja pravu in omejuje svojo moč.

O knjigi Vladavina prava v slovenskem ustavnem redu in širše lahko preberete tudi TUKAJ.

Na predvečer državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, ki ga praznujemo v spomin na 23. november 1918, ko je general Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru, bo v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Maribor potekala državna proslava. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Robert Golob.

Za umetniški del slovesnosti bo poskrbela režiserka Mateja Kokol, ki bo kot osrednjo nit izpostavila ljubezen – ljubezen do domovine, do sočloveka, do umetnosti in do narave.

General Rudolf Maister bo v proslavi predstavljen kot intimen posameznik, ki se ni le z ljubeznijo boril za našo domovino, temveč je skrbel tudi za bogato kulturno življenje; bil je namreč mecen, ki je podprl umetnostno galerijo v Mariboru, skrbel za knjižnico, pisal pesmi in v obliki ljubezenske poezije izražal intimna čustva.

Simfonični orkester SNG Maribor pod taktirko dirigenta Simona Krečiča bo med drugim izvedel noviteto skladatelja Leona Firšta. Kot solisti se jim bodo skupaj z Akademskim pevskim zborom Maribor na odru pridružili sopranistki z odmevnima karierama v tujini Nika Gorič in Andreja Zidarič, tenorist Bogdan Stopar, pevka Karin Zemljič, popularna raperja Leopold I. in Emkej ter legendarni Zoran Predin z bandom.

Besedila bodo interpretirali igralci Ksenija Mišič, Eva Stražar, Vladimir Vlaškalić, Nejc Ropret in Matevž Biber. V koreografiji Valentine Turcu bosta nastopila baletna plesalca Sytze Jan Luske in Evgenija Koškina.

Na proslavi bodo sodelovali tudi zastavonoše, praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, policije in veteranskih ter domoljubnih društev in Policijski orkester. Prireditev, ki se je bo udeležila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, bosta neposredno prenašala nacionalni radio in televizija.

Generalu Maistru se bodo v sredo poklonili tudi v rojstnem Kamniku, kjer bodo položili cvetje k spomeniku na Trgu talcev, nato bodo na slovesnosti v Domu kulture med drugim podelili spominska priznanja, zbrane pa bo nagovoril predsednik NSi Matej Tonin. Slovesnost bo v organizaciji mestne občine, tamkajšnje gimnazije in Društva generala Maistra potekala tudi v Kranju, kjer bosta zbrane nagovorila župan Matjaž Rakovec in predsednik društva Roman Nahtigal.

Vlada je sicer junija leto 2024, ko bo 150. obletnica rojstva in 90. obletnica njegove smrti razglasila za leto generala Rudolfa Maistra.

General Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Bil je tudi pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig.

Dan Rudolfa Maistra, 23. november, je od leta 2005 slovenski državni praznik, ki pa ni dela prost dan.

Kasneje so sporočili: Na današnji osrednji državni slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra ob 20. uri v Mariboru bo namesto predsednika vlade Roberta Goloba slavnostni govornik podpredsednik vlade ter minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

vir: sta

Na delu dvorišča Podružnične osnovne šole v Dvorjanah že stoji gradbiščna ograja. Tam bodo namreč uredili dvorišče.

Izvajalec del je podjetje Kokol in Kokol iz Miklavža. Dvorišče pred šolo bo delno asfaltirano, delno pa z umetno maso. Opremljeno tudi bo s klopmi in manjšim plezalnim elementom.

Da bo novo urejeno dvorišče varno za igro, bo v celoti ograjeno in zaprto za promet, sporočajo z Občine Duplek.

Če bo vreme ugodno, bodo dela končana v roku dveh mesecev, napovedujejo na Občini Duplek, v nasprotnem primeru pa spomladi prihodnje leto. Uporabnike zdaj še naprošajo za razumevanje pri gradnji in upoštevanje gradbiščnega reda.

V naše uredništvo se je pred dnevi obrnila bralka, ki se je čez vikend sprehodila po Lentu. Pri Vodnem stolpu je opazila večje število podgan, posredovala nam je fotografije in videoposnetke.

Podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo

Obrnili smo se na Mestno občino Maribor: “Glede priloženega prispevka in posnetka dodajamo, da gre po videnem za podgane, ki jih je izvajalec zabeležil že večkrat in živijo v kamnitih zložbah na predelu ob reki Dravi. Med kamnitimi zložbami so tanke in porozne površine, kamor so zašle podgane. Območje predstavlja izredno prijetno lokacijo z obilico hrane, ki jo obiskovalci odmetavajo ob krmljenju labodov. Tako podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo. Zagotovo pa je njihovo povečano število na prostem tudi posledica narasle vode Drave, ki jim zaliva bivališča.”

Letos 26 dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor

“Podjetje Nigrad iz Skupine JHMB ima v svojem podatkovnem portalu letos zabeleženih 26 intervencij – dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor. Lani je bilo v celotnem letu 27 dodatnih prijav lokacij,” so pojasnili na mariborski občini. Pri tem ne gre za nove lokacije, temveč obvestila strank, kjer so se pojavile lokacije z opaženimi podganami, so nam pojasnili na Javnem holdingu Maribor.

Deratizacija je praviloma izvedena v roku tedna dni od prejetja obvestila

“Strošek takšne izredne deratizacije znaša od nekaj 100 EUR do 1000 EUR, odvisno od dolžine nastavljenih vab in s tem njihove količine,” nam so še dejali in dodali: “V teh primerih ne gre za potrditev oziroma odobritev lokacije, temveč odziv na prijavo občanov ali obvestilo inšpekcije o povečani količini glodavcev.” 

To je seznam intervencij – dodatnih lokacij v letu 2023.
1. Ulica bratov Greifov
2. Cesta zmage
3. Dom Danice Vogrinec
4. Delavska
5. Gorkega
6. Jocova
7. Kalohova
8. Klinetova–Prušnikova
9. Koroška
10. Maistrova
11. Majcigerjeva
12. Na Jelovcu
13. Ob ribniku
14. Panonska
15. Plečnikova
16. Poštna
17. Pohorska
18. Prežihova
19. Prušnikova
20. Puncerjeva
21. Regentova
22. Roška
23. Stantetova
24. Studenška
25. Trg Dušana Kvedra (marec)
26. Trg Dušana Kvedra (junij)