Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Junija 2024 izteče koncesijska pogodba družbi Aquasystems za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Mestni občini Maribor, centralna čistilna naprava pa po 24 letih delovanja prehaja v last občine. Po novem bo to službo opravljalo javno podjetje Mariborski vodovod.

“Aktivnosti prenosa že potekajo, zato bomo 10. junija 2024, ko izteče koncesijska pogodba z Aquasystems, pripravljeni in uspešno prevzeli čiščenje odpadnih voda,” je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Mariborskega vodovoda Miran Jug.

Na četrtkovi seji bodo mestni svetniki potrjevali občinski odlok, ki vzpostavlja eno izmed pravnih podlag, po kateri bo omenjeno lokalno gospodarsko javno službo opravljalo javno podjetje. “Za izvajalca je bilo izbrano podjetje Mariborski vodovod, ki je v 100-odstotni javni lasti in se že ukvarja s pitno vodo. S prevzemom gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode zaključujemo t.i. vodni krog oz. ukvarjanje z vodo od začetka do konca znotraj skupine Javnega holdinga Maribor,” je še povedal Jug.

Nova občinska odloka o urejanju prometa in občinskih cestah

V četrtek bo mestni svet med drugim obravnaval tudi nova občinska odloka o urejanju prometa in občinskih cestah, ki se prilagajata lani sprejetemu zakonu o cestah in drugim sodobnim trendom. Aleš Klinc iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor je poudaril, da s tem nikakor ne spreminjajo veljavnih cen parkirnin in dovolilnic za parkiranje.

S tem je zanikal nekatera ugibanja, ki so tudi posledica “lapsusa” pri zapisu odloka v gradivu za sejo mestnega sveta, da se z novima odlokoma draži parkiranje pri Hotelu Habakuk. Bodo pa na tem parkirišču postavili zapornice in odpravili možnost parkiranja prvi dve uri brezplačno. Slednje bo odslej mogoče le še na parkirišču pod Hotelom Arena, je pojasnil Klinc.

Parkirišče pod Habakukom bo tako kot parkirišče pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače namenjeno tudi imetnikom sezonskih kart za žičnice na Pohorju, ki lahko tu parkirajo brezplačno. V zimski sezoni je bilo parkirišče pri vzpenjači polno zasedeno, zato so se na občini odločili, da za to namenijo tudi parkirišče pri Habakuku. “Na obeh parkiriščih se parkirnina za uporabnike Pohorja in nekaterih gostinskih lokalov refundira. Ta parkirišča so namreč prvenstveno namenjena ljudem, ki hodijo na Pohorje,” je poudaril podžupan Samo Peter Medved.

Na današnji novinarski konferenci je predstavil letošnja vlaganja v cestno in komunalno infrastrukturo. Kot je dejal, so v okviru več projektov, med drugim izgradnje kanalizacije v več delih občine, uspeli kljub razmeroma nizkim sredstvom za ceste v občinskem proračunu obnoviti za skupno 26 kilometrov cestišč. Zaradi poplav in neurij so bili tudi soočeni z velikim številom intervencij, ki pa so jih “v zelo kratkem času uspešno izvedli” in uspeli doslej počrpati 264.000 evrov državnih sredstev v ta namen.

V četrtek bodo mestni svetniki obravnavali nov rebalans letošnjega proračuna občine, s katerim vključujejo vanj še 824.000 evrov državnih sredstev za sanacijo po poplavah in plazovih. Mestni svetniki bodo imeli na mizi tudi letni program športa za leto 2024, ki po besedah Darka Zariča iz urada za šport predvideva 1,6 milijona evrov za športne programe in 2,5 milijona evrov za vlaganja v športne površine. Tako kot za področje kulture naj bi razpise za programska sredstva objavili še pred sprejemom novega proračuna občine, da bi tako pohitrili postopke.
VIR: STA

Občina Duplek je sporočila, da je izvajalec del Gradnje Centrih s partnersko družbo Kostak v tem projektu začel dela na projektu “Rekonstrukcija in prizidava Vrtca Spodnji Duplek”.

Neposredno ob obstoječem vrtcu bo namreč izvedena prizidava vrtca v pritlični izvedbi. V prizidku bodo uredili štiri igralnice z vsemi potrebnimi spremljajočimi prostori.

V obstoječem objektu šole bo izvedena rekonstrukcija obstoječe jedilnice v pritličju. Nad jedilnico bo nadzidava, v katero bo umeščena knjižnica. Prav tako se bo izvedla celovita rekonstrukcija in dozidava kuhinje.

Dela bodo potekala do 30. maja 2025. V času gradnje uporabnike in občane prosijo za spoštovanje začasnih prometnih ureditev ter strpnost in razumevanje.

Policisti Policijske postaje Maribor II so včeraj, 20. novembra 2023, v dopoldanskem času, opravili ogled kraja delovne nesreče v podjetju na njihovem krajevnem območju.

Z ogledom kraja in z zbranimi obvestili je bilo ugotovljeno, da je zaposleni v podjetju opravljal delo z rezalnim strojem, pri čemer se je hudo telesno poškodoval, vendar ni v smrtni nevarnosti, so sporočili mariborski policisti.

Policisti so tujo krivdo izključili, bodo pa, po vseh zbranih obvestilih, o vseh okoliščinah obvestili pristojno državno tožilstvo.

Črni petek je praznik nakupovanja, ki nastopi vsako leto po Dnevu zahvalnosti. Čeprav »Black Friday« izvira iz Združenih držav Amerike, se nad njim navdušujemo tudi v Sloveniji. To leto bo težko pričakovani praznik nakupovanja padel na petek, 24. novembra, nanj pa se že pripravljajo tudi v mariborskem Europarku. Obiskovalci se bodo sprehodili po praznično okrašenih nakupovalnih ulicah, kjer bodo lahko izkoristili številne ugodnosti tako v trgovinah kot lokalih. Prav tako bo ta petek zaživel tudi Europarkov božično-novoletni sejem.

Začetek predbožične nakupovalne sezone

Sezona prazničnega nakupovanja je tik pred vrati. V mariborskem Europarku so zato tudi letos ob prihajajočem črnem petku pripravili številne popuste in dodatne ugodnosti za obiskovalce. Med 9. in 22. uro bodo lahko obiskovalci izbirali med pestro ponudbo blagovnih znamk, ki sledijo evropskim in svetovnim trendom. Na ta dan bodo številne trgovine nudile popuste tudi na blago, ki običajno ni znižano. Z obiskom mariborskega Europarka lahko ta petek združite prijetno s koristnim in si priskrbite tisto, kar je že dolgo na vašem seznamu želja ter pri tem izkoristite popuste do -70 %. To je zagotovo odlična priložnost za nakupovanje po ugodnih cenah in obenem čas za druženje v prijetnem vzdušju, ki ga bodo pričarale praznično okrašene Europarkove nakupovalne ulice.

FOTO: Bojan Mihalič

Bogata ponudba prazničnih daril butičnih ponudnikov

Bliža se praznični del leta, s tem pa tudi iskanje daril za najbližje. »Black Friday« sicer velja za začetek božično-novoletnih nakupov, ki bo letos v Europarku sovpadel z odprtjem božično-novoletnega sejma. Ta je namenjen vsem tistim, ki bi ob nakupovanju daril radi podprli lokalne ustvarjalce in ponudnike. Na stojnicah v Europarku boste poleg toplih zimskih oblačil, lesenih, keramičnih in medenih izdelkov, kristalov in mineralov, igrač, domačih dobrot, kozmetike, našli tudi božična drevesca ter unikatne izdelke iz Šrilanke in Peruja. Na sejmu vam bodo prodajalci z veseljem predstavili svoje izdelke in med nakupovanjem rade volje tudi svetovali.

Humanitarni koncert Otroci otrokom

V mariborskem Europarku se bo ta petek med 17. in 19. uro odvil tudi dobrodelni koncert Otroci otrokom Večgeneracijskega centra Maribor, s katerim želijo pomagati trem družinam v stiski. Na koncertu bodo nastopali Slavc L. Kovačič (Spidi) in mladi pevski talenti, družina Novak, ki bo pela in plesala balet, otroci Vrtca Ivana Glinška s plesno točko, koncert v živo pa bo imel Parni Valjar – Parni Valjak Real Tribute. Prireditev bosta vodila terapevt in lutkar Aleksander Onišak ter Žiga iz Večgeneracijskega centra Maribor.

Obisk Mačka Reksija in plesno glasbeni program

V soboto, 25. novembra, bo med 10. in 12. uro v Europarku prav tako zelo zabavno. Tokrat na osrednji prireditveni prostor vabita Turistična agencija Relax in Maček Reksi, ki skupaj pripravljata zanimivo nagradno igro za obiskovalce. Najmlajše bo obiskal tudi Maček Reksi, ki bo s svojimi prijatelji poskrbel za plesno-glasbeni program.

Za več informacij obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

Župan občine Duplek, Mitja Horvat, je na družbenem omrežju Facebook opozoril vse, naj te dni vozijo še posebej previdno in po omejitvah.

“Obveščamo vas, da bodo na regionalni cesti R3-710, na relaciji od Zgornjega Dupleka do Vurberka, občasno opravljene meritve hitrosti mobilnega radarja Medobčinskega inšpektorata in redarstva. Merjenje hitrosti se izvaja s samodejno merilno napravo za nadzor prometa, s katero se prekrški slikovno dokumentirajo, kršitelje pa kaznuje,” je zapisal Horvat.

Voznike opozarjajo, naj upoštevajo omejitve hitrosti. Namen meritev hitrosti v cestnem prometu je zagotovitev varnosti in znižanje prevelikih hitrosti motornih vozil.

Organizatorji sklopa decembrskih prireditev Čarobni Maribor intenzivno pripravljajo program dogodkov in prazničnih vsebin na različnih lokacijah v mestnem jedru, so za naš medij pojasnili v Zavodu za turizem v Maribor.

Čarobni Maribor se bo pričel v četrtek, 30. novembra, ko bodo mestne ulice in trgi zažareli v praznični razsvetljavi. Ta dan bodo vrata odprle praznična vasica z božično-novoletno tržnico na Glavnem trgu – na tej lokaciji bo obiskovalce ponovno navduševalo veliko panoramsko kolo – in hišice z gostinsko ponudbo na Trgu Leona Štuklja.

Od 22. decembra dalje bodo na Trgu Leona Štuklja koncerti priljubljenih glasbenikov, ki se bodo zaključili z velikim silvestrovanjem, nam še pojasnijo na Zavodu za turizem Maribor in dodajo, da je program glasbenih nastopov še v pripravi.

Prihaja tudi dedek Mrak

Svoja vrata bo tudi letos odprlo Vilinsko mesto (od 14. do 28. decembra), praznične utrinke štajerske prestolnice bo moč ujeti na foto točkah Čarobe galerije. Prihod dedka Mraza s Pohorja na Snežni stadion bo 9. decembra, slovo pa bo na Trgu Leona Štuklja 28. decembra.

Dedek Mraz bo tudi letos s kočijo potoval po Mariboru.

Danes in jutri, 20. in 21. novembra 2023, teče v Mariboru krvodajalska akcija Študentskega sveta Univerze v Mariboru ‘Daruj več kot le kri. Daruj življenje.’.

Na akcijo, ki je danes bila v prostorih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), jutri pa bo v UKC Maribor, so vabljeni tako študenti, nekdanji in bodoči študenti, zaposleni na Univerzi v Mariboru oziroma posameznih fakultetah kot tudi drugi.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Krvodajalsko akcijo so pripravili Univerza v Mariboru s Študentskim svetom Univerze v Mariboru, Območno združenje Rdečega križa Maribor, v okviru projekta Epruvetka, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor in Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Akcijo izvajajo od leta 2005, in sicer dvakrat na leto.

Kri lahko torej še v torek darujejo vsi zainteresirani na Centru za transfuzijsko medicino v UKC Maribor, med 7.30 in 17. uro. Možno je predhodno naročanje na termin do 15. ure na telefonski številki 041 320 796 ali 041 479 242.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Erika Kavaš, specialistka transfuzijske medicine iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor, je danes izpostavila, da imajo na Štajerskem sicer dovolj zalog krvi, a da je treba pri tem upoštevati, da morajo vsak teden priskrbeti najmanj toliko krvi, kot jo v tednu dni porabijo. Povedala je še, da se bodo potrudili, da bodo krvodajalstvo še bolj približali ljudem tako, da bodo večkrat na terenu, tudi ob sobotah, če se bo izkazalo za potrebno.

Nomi Hrast, prorektorica za študentska vprašanja Univerze v Mariboru, je izpostavila, da že skoraj 20 let izvajajo krvodajalske akcije za študente, kar tudi njim prinaša boljše vrednote. In da je pomembno, da so krvodajalske akcije na terenu. Študenti tako namreč vidijo, da se nekaj dogaja in se bodo prej udeležili krvodajalske akcije kot pa, če bi morali v UKC Maribor ali kam drugam. Zdaj imajo dvakrat na leto krvodajalsko akcijo, enkrat spomladi, drugič jeseni. Tudi zaradi tega razmišljajo, da bi imeli na leto več krvodajalskih akcij in da bi posamezne podaljšali še za en dan: dva dneva na različnih fakultetah in en dan na UKC Maribor.

Metod Dolinšek, sekretar območne organizacije Rdečega križa Maribor, se je strinjal s tem in dodal, da želijo, da bi se čim več mladih odločilo za krvodajalstvo. Da se sicer že zdaj lepo odzivajo. Ob tem pa, da je šibka stran krvodajalstva delovno aktivno prebivalstvo, ki se manj odziva na vabila. Med drugim se tako ravno zdaj pogovarjajo s sindikatom visokega šolstva, je dejal Dolinšek, namreč o tem, da bi se na koordinirane krvodajalske akcije odzvali tudi oni in bi se skupaj s študenti  udeležili akcije tudi zaposleni na fakultetah. Meni sicer, da je Slovenija v svetu še vedno dober zgled zbiranja krvi, saj je prostovoljen in brezplačen.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Kar več študentov, ki so bili danes na krvodajalski akciji, se je strinjalo s tem, da so tovrstne akcije zelo dobrodošle na terenu, na fakultetah, kjer sicer študirajo. Tako se je danes odločilo za darovanje krvi več študentov prav zaradi tega, ker so videli druge, ker so videli plakate in dogajanje. Sicer pa jim je bilo pomembno to, da lahko s tem dejanjem rešijo komu tudi življenje.

Krvodajalska akcija: Daruj več kot kri, daruj življenje

Krajevna skupnost Kamnica bo letos s pomočjo sponzorjev izvedla projekt Pravljična Kamnica.

Gre za dogajanje, ki ga v Kamnici še ni bilo. Kot nam je povedal Simon Hauptman, predsednik KS Kamnica. Organiziranih bo več kot 30 dogodkov, tako za najmlajše kot starejše. Glavnina dogajanja bo sicer med vikendi. Takrat bodo lahko najmlajši uživali v različnih delavnicah, lutkovnih predstavah, zabaval jih bo čarovnik, med drugim bodo lahko celo prespali v kulturnem domu in si sami pripravili prehrano.

Postavili bodo drsališče

Največja pridobitev pa je drsališče, ki bo postavljeno pred kulturnim domom. Hauptman nam pove, da so se odločili, da glede na to, da v Mestni občini Maribor drsališča ne bo, to čarobnost
praznikov pričarajo v Kamnici. Drsališče bo sicer plačljivo, kolikšna bo vstopnina ni znano. Na mestu si boste lahko izposodili tudi drsalke in ostale pripomočke. Kot pove, ga bodo predvidoma odprli 15. decembra in bo stalo dva meseca.

Nastopili bodo številni glasbeni gosti, med drugim Ditka in Boštjan Bračič. Manjkalo ne bo niti smeha, saj bodo nastopili Tina Gorenjak, Tanja Kocman, Jernej Kunter in Martina Ipša. Finančna struktura sicer še ni zaključena, veseli bodo vsakega sponzorja, ki se bo odločil pomagati pri izvedbi.

Lučke se bodo v Kamnici prižgale 1. decembra. “Zaupam še lahko, da bo preko vikenda vozil čarobni vlaček Jurček,” nam je dejal Hauptman, ki verjame, da bo Kamnica letos čarobna, kot še ni bila.

Več informacij bodo objavili na spletni strani kamnica.si in Facebook strani.

Panoramsko kolo se poslavlja iz ljubljanskega BTC-ja in odhaja v Maribor, so sporočili iz podjetja Lunapark Muller.

Za naš medij so v podjetju povedali, da panoramsko kolo v Maribor prispe 23. novembra, torej ta četrtek. V četrtek tudi začenjajo z montažo, ki bo trajala 3 do 4 dni. Stacioniran bo na isti lokaciji kot lansko leto pričetek dela pa bo 30.11.2023

Panoramsko kolo z 33 metrov višine pa bo razveseljevalo obiskovalce mariborskega Božičnega sejma.

“Tako bodo Maribor postavili ob bok vsem evropskim prestolnicam kot so Dunaj, Berlin, Paris, Amsterdam in se bi lahko naštevali …” pravijo v Lunaparku Muller, dodajajo še, da so zelo ponosni da so del te zgodbe.

VIR: LUNAPARK MULLER

Cene vstopnic bodo: otroške 6 evrov, odrasle pa 8 evrov. Lani je sicer v Mariboru stalo nekoliko nižje kolo, vožnja na njem je bila za odrasle en evro nižja.

Na tradicionalnem, že 70. tekmovanju Gostinsko-turističnega zbora v Novi Gorici so se dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor izvrstno odrezali.

V skupinskem tekmovanju, ki je vključevalo kuharstvo, strežbo in turizem, so dosegli 1. mesto in prehodni pokal. “Čestitamo Artu Romihu, Aljažu Potočniku, Janu Šijancu in Maši Petek, ki so jim ob strani stali ponosni mentorji Darko Marin, Boris Korošec in Renata Lovrec. Prav tako pa se je v kuhanju kave preizkusila naša Nia Svenšek, ki je dobila zlato priznanje in bronasto medaljo,” so sporočili iz šole.

Iskrene čestitke.

Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO) je pobuda, ki poteka vsako leto novembra s ciljem ozaveščanja o pomenu zmanjševanja odpadkov in spodbujanja trajnostnih praks. Ideja je zmanjšati količino proizvedenih odpadkov, spodbujati ponovno uporabo in recikliranje ter ozaveščati ljudi o vplivu odpadkov na okolje.

Letošnje aktivnosti postavljajo v ospredje odpadno embalažo.

Embalaža je vsak material, ki obdaja, varuje ali hrani izdelek na poti od proizvajalca do končnega uporabnika. Čeprav ima embalaža številne koristi, postaja odpadna embalaža vse večji globalni izziv, saj je proizvedemo in porabimo preveč. Namesto, da bi se količina nastale odpadne embalaže začela zmanjševati, se zadnja leta še povečuje, tudi zaradi naraščanja spletnih nakupov in dostave hrane.

Po zadnjih podatkih samo v Evropi proizvedemo povprečno več kot 160 kg odpadne embalaže na prebivalca; vsako leto pristane v oceanih več kot 8 milijonov ton odpadne embalaže; vsako minuto porabimo na svetu več kot milijon plastičnih vrečk.

V SNAGI S SVETOVALNIMI NADZORI NAD PRAVILNOST DOJEMANJA ODPADNE EMBALAŽE

V Snagi iz Skupine JHMB opažajo, da imajo uporabniki še zmeraj nekaj izzivov pri ločevanju odpadkov. Pogosto prihaja do nerazumevanja uporabnikov, kaj sodi v rumeno vrečo oz. zabojnik za odpadno embalažo. Pogosto jih poimenujejo celo vreča oz. zabojnik za plastiko, kar seveda ne drži, ker vsak plastični odpadek ni embalaža in prav tako je odpadna embalaža sestavljena tudi iz drugih materialov, ne zgolj iz plastike.

V ta namen so se v Snagi odločili, da se bodo v tednu med 20. in 24. novembrom aktivno posvetili ozaveščanju uporabnikov o pravilnem dojemanju odpadne embalaže, kot osrednje teme letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

V vseh občinah, v katerih izvajajo dejavnost ravnanja s komunalnimi odpadki, bodo tako vsak dan v tem tednu izvajali svetovalne nadzore nad ločenim zbiranjem odpadne embalaže v rumenih vrečah in zabojnikih z rumenim pokrovom. S skrbnim pregledom vsebine v rumenih vrečah in zabojnikih bodo ugotavljali pravilnost ločevanja in o tem obvestili tudi uporabnike; s pohvalo v primeru pravilne vsebine ali posebnim obvestilom, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pri ločevanju. Obvestilo bo zajemalo ugotovljene nepravilnosti in napotek, kako bi bilo potrebno pravilno ravnati z odpadki, ki ne sodijo med odpadno embalažo.

Na območju Mestne občine Maribor, v blokovskem naselju Borova vas, bodo v četrtek, 23. novembra, sodelavci Snage izvedli tudi sortirno analizo odpadne embalaže, zbrane v zabojnikih z rumenim pokrovom na ekološkem otoku. Vsebino zabojnika bodo razsuli po primerno pripravljeni podlagi in z razvrščanjem ugotavljali delež odpadkov, ki ne sodijo med odpadno embalažo. Rezultate bodo tudi dokumentirali in uporabnike, ki uporabljajo zabojnike za odpadno embalažo na dotičnem ekološkem otoku seznanili z ugotovitvami.

Celotno dogajanje v tem tedni bodo fotografsko dokumentirali, posneli tudi kakšen video zapis in delili izkušnje z javnostjo. Aktivnostim na terenu se bo pridružila tudi Snagina maskota, dihur Duško; z njegovo pomočjo bodo skušali dodatno motivirati uporabnike k odgovornemu ravnanju z odpadki.

Še več, pripravili so tudi nagradni spletni kviz, v katerem se bo lahka širša javnost pomerila v znanju ločevanja odpadkov. Zanimiv in poučen kviz je objavljen na spletni strani Snage  n na FB profilu Snaga. Vse vabijo, da se preizkusite in se pri tem morda naučite kaj novega.

VIR: Snaga

ŠE NEKAJ KORISTNIH NASVETOV ZA ZMANJŠEVANJE KOLIČIN ODPADKOV

Po nakupe se nikoli ne odpravimo lačni.
Izogibajmo se nakupom v prisotnosti utrujenega in lačnega otroka.
Izogibajmo se uporabi pred-pripravljenih in predpakiranih živil.
Vedno uporabljajmo jedilni pribor za večkratno uporabo.
Namesto papirnatih brisač uporabljajmo kuhinjske krpe iz blaga.
Za shranjevanje živil uporabljajmo posodo za večkratno uporabo.
Izogibajmo se izdelkom za enkratno uporabo.
Uporabljajmo ekološka čistila, ki jih lahko sami izdelamo.
Uporabljajmo čim manj embalaže – malico si primesimo s seboj v svoji posodi.
Uporabljajmo nakupovalne vrečke za večkratno uporabo.
Izbirajmo izdelke z daljšim rokom uporabe.

Na območju mariborske območne službe zavoda az zaposlovanje, ki pokriva Zgornje Podravje, se, tako kot tudi drugod po državi, nadaljuje povečano povpraševanje po kadrih, a je bazen tistih, ki so na voljo, vse bolj prazen. Med najbolj iskanimi se je nekoliko znižalo povpraševanje po gradbenih delavcih, zdaj pa največjo rast opažajo v izobraževanju.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo oktobra na območju mariborske službe registriranih 6285 brezposelnih, kar je 12,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Za ptujskim in kranjskim območjem je to tretja regija z največjim upadom brezposelnih v Sloveniji.

Oktobra se je sicer po vsej državi število prijavljenih na zavodu nekoliko zvišalo zaradi priliva tistih, ki so zaključili izobraževanje, torej iskalcev prve zaposlitve, na območju Maribora za 3,3 odstotke.

Delodajalci tudi v naslednjih mesecih napovedujejo potrebe po delavcih

Po besedah direktorja mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje Bernarda Memona trenutno tudi pri njih beležijo najnižjo stopnjo brezposelnosti od osamosvojitve, delodajalci pa tudi v naslednjih mesecih napovedujejo relativno visoko, 2,2-odstotno rast zaposlovanja, kar je malenkost manj od napovedi na ravni države.

Potreb po delovnih mestih bo tako še naprej veliko na vseh deficitarnih področjih, saj delodajalci v regiji napovedujejo, da bi morali v naslednjih mesecih zaposliti dodatnih 4400 delavcev na različnih področjih, od avtoprevozništva do kovinskopredelovalne dejavnosti. Zadnje čase prihaja do velikih potreb po kadrih v izobraževanju, ki je na lestvici panog že izpodrinilo gradbeništvo.

“Takšnih informacij si ne želimo, saj vemo, kaj danes pomeni izobraževanje. Šole morajo zato precej improvizirati, nekatere predmete poučujejo tudi kadri z drugih področij, veliko je improviziranja, s tem pa tudi dodatnega dela za ravnatelje,” je dejal Memon.

V gradbeništvu je po njegovih besedah še vedno dovolj povpraševanja, a je med panogami padlo na četrto mesto in je verjetno nekoliko nižje ravno zaradi sicer zelo počasnega ohlajanja gospodarstva. Takšni signali po informacijah tukajšnjih delodajalcev prihajajo zlasti iz osrednjega dela Evrope, predvsem Nemčije, je dodal.

Kadrovski bazen med registriranimi brezposelnimi vse manjši

Na zavodu je med registriranimi brezposelnimi sicer iz meseca v mesec manj potencialnih kadrov za dejansko zaposlitev. Gre namreč za ljudi, s katerimi je treba delati veliko več, jih usmerjati v programe, delavnice, prekvalifikacije ali dokvalifikacije. Kot pravi Memon, je v evidenci okoli 48 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, med katerimi so jih z različnimi napori sposobni umestiti na trg dela le še okoli 20 odstotkov.

Vodja kadrovskega področja na Štajerski gospodarski zbornici Lidija Majcen poudarja, da je v zadnjih dveh letih pomanjkanje kadrov tudi na območju severovzhodne Slovenije zaznamovalo že praktično vse gospodarske panoge. Zaznavajo, da skoraj ni podjetja, ki se s tem izzivom ne srečuje, največ težav pa imajo v gostinstvu, gradbeništvu, prometu in skladiščenju, predelovalni dejavnosti, trgovini, zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju.

Arsenovič opozarja na velik odliv delovne sile v Avstrijo

Mariborski župan Saša Arsenovič ob tem opozarja na drugo, po njegovem žalostno plat medalje, da se že okoli 40.000 ljudi s severa Slovenije vozi na delo v Avstrijo. “Nekaj v tej državi očitno delamo narobe, če tisto, o čemer govorimo, da je največ vredno, torej človeški viri in doma vzgojeni kadri, ustvarjajo dodano vrednost v konkurenčnem gospodarstvu druge države. To se meri v milijardah evrov in te problematike bi se najprej morala zavedati država, ki bi morala sprejeti takšne rešitve, da se kaj takega ne bi več dogajalo,” meni župan.

Arsenovič meni, da se lahko z nizko brezposelnostjo hvalijo tudi zato, ker veliko ljudi dela v Avstriji, zato je nujno, da tudi na tej strani meje in v tem delu države ustvarijo kar največ delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ob tem je državo pozval, da končno pristopi k dejanski decentralizaciji, ki bo omogočala delovna mesta tudi pri njih, ne le v osrednji Sloveniji.

Memon županovih besed v celoti ne more potrditi, saj statistike o dnevnih migrantih v Sloveniji ne vodi nihče, po nekaterih ocenah pa je na mariborskem območju vsaj 16.000 dnevih migrantov in tudi kar velik delež tistih, ki so rezidenti in s tem davčni zavezanci v drugih državah.

Trenutna nizka brezposelnost po njegovi oceni vseeno ni nujno le odraz tega, da se povečuje odliv tistih, ki si delo iščejo čez mejo. “Ta namreč ostaja konstanten, nam pa je uspelo brezposelnost v zadnjih treh letih prepoloviti. To prej kaže na to, da so podjetja v relativno dobri kondiciji ter da so tudi interventni ukrepi v času epidemije dali pozitivne rezultate. Res pa je, da v tujino odhajajo kakovostni kadri s področja deficitarnih poklicev,” je dejal.

vir: sta / Gregor Mlakar

V času od 1. junija do 30. septembra 2023 je potekala skupna akcija nadzorov Gradbene inšpekcije Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor (IRSNVP) ter Inšpekcije za varstvo pri delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) na 12 izbranih večjih gradbiščih na območju Maribora.

Nekaj gradbišč so gradbeni inšpektorji IRSNVP in inšpektorji za varstvo pri delu IRSD pregledali skupaj, pri nekaterih pa so inšpektorji ene in druge inšpekcije le izmenjali informacije in podatke o gradbiščih in udeležencih pri graditvi.

Poudarek pri skupnem nadzoru je bilo področje ureditve in označitve gradbišč ter zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje pri delu, zagotavljanje varnosti objekta, življenja in zdravja mimoidočih, prometa in sosednjih objektov. Akcija je bila usmerjena v dve temeljni nalogi gradbene inšpekcije, in sicer: nadzor izpolnjevanja bistvenih zahteve in pogojev za gradnjo ter preprečevanje nelegalnih gradenj.

V okviru akcije nadzora gradbišč so gradbeni inšpektorji opravili 19 inšpekcijskih pregledov na 12 gradbiščih. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti, je bilo izdano 1 opozorilo na zapisnik. Prekrškov ni bilo ugotovljenih.

Skupni nadzori gradbene inšpekcije IRSOP in inšpektorjev za varstvo pri delu IRSD so pokazali koristno sodelovanje med inšpekcijama na gradbišču. Sodelovanje v smislu skupnega nadzora na večjih gradbiščih ali medsebojnega seznanjanja oziroma obveščanja v primeru kršitev predpisov iz pristojnosti druge inšpekcije, je pomembno z vidika zagotavljanja predpisanih ukrepov za zagotavljanje varnosti delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih objektov.

Skupne ugotovitve obeh inšpekcij kažejo na to, da se stanje urejenosti večjih gradbišč izboljšuje, saj med nadzorom dela udeležencev pri graditvi na gradbišči letos na območju območne enote IRSNVP v Mariboru skoraj ni bilo ugotovljenih kršitev. Investitorji so na predpisan način prijavili začetek gradenj in prijavo gradbišč.

Za vse gradnje so imeli investitorji ustrezna pravnomočna gradbena dovoljenja, s pogodbami zagotovljene ustrezne izvajalce in nadzornike ter vso predpisano gradbiščno dokumentacijo. Urejenost večjih gradbišč je bila v skladu z načrti ureditev gradbišč in varnostnimi načrti.

Mestne četrti in krajevne skupnosti danes ne bodo dobile vsakomesečnega nakazila dotacij iz proračuna Mestne občine Maribor. Tako bodo, za trenutno še neznano časovno obdobje, ostale brez proračunskega denarja.

To je denar, ki ga mestne četrti in krajevne skupnosti dobivajo vsak mesec na osnovi zahtevka za poplačilo obveznosti. Danes bi morali dobiti nakazila za mesec oktober, a so jih, po naših informacijah, v petek iz Urada za finance in proračun Mestne občine Maribor, obvestili, da danes nakazila ne bo.

Kdaj bo nakazilo izvedeno, na MO Maribor še ne vedo, naj bi po naših informacijah sporočili MČ in KS. Vsakomesečno nakazilo dotacij MO Maribor mestnim četrtem in krajevnih skupnostim je denar, ki gre iz mestnih četrti in krajevnih skupnosti za poplačilo mesečnih obveznosti, tako za plačilo elektrike kot za določene investicije, plačilo pisarniškega materiala …

Prav tako je ta proračunski denar namenjen plačilu obratovalnih stroškov, investicij, pravzaprav vsega, kar se mora redno plačevati … Dejstvo je, da imajo MČ in KS roke plačil za investicij. Vsak mesec tako na MO Maribor naslovijo zahtevek, da občina iz proračuna nakaže denar na njihove transakcijske račune.

Zdaj tega ne bo, in tako se bodo verjetno katere izmed mestnih četrti in krajevnih skupnosti znašle v zagati ter bodo zamujala s plačili drugim, saj so finančno čisto odvisne od proračuna.

Vprašanja, zakaj je prišlo do tega smo naslovili tudi na Mestno občino Maribor, ki so nam odgovorili le: “Dotacije KS in MČ so danes v plačilnem prometu.” Torej, kot kaže so danes našli denar, kljub temu, da so MČ in KS še v petek obveščali, da nakazil ne bo.

Pred dnevi so na obrežju Drave pri Mariborskem otoku člani Ribiške družine Maribor v reko spustili 150 rib.

V reko so spustili smuče, gre za avtohtono vrsto rib v reki Dravi.

Aleks Arko, pobudnik projekta

Predsednik Ribiške družine Maribor Bojan Javornik nam je je povedal, da njihovo društvo skrbi za 480 hektarov vodnih površin, med katerimi je Drava, zaradi vseh sprememb, najbolj problematična. Sami se zavzemajo za to, da bi Drava ponovno postala heterogena in živa, kot je bila nekoč. Zato so se tudi odločili za izvedbo tega projekta.

Učencem so ribiči razložili, zakaj se v reko spušča ribe

Pobudnik projekta Aleks Arko nam je izpostavil, da stremijo k ohranjanju življenja v reki Dravi in da je med drugim njihov namen ta, da se ozavesti ljudi o spreminjanju rečnega ekosistema. Prav zaradi tega so članom Ribiške družine Maribor pri izpustu rib pomagali učenci Osnovne šole Kamnica.

Budno spremljanje, kaj bodo naredile ribe

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.

Parkiranje na osrednjem parkirišču pod spodnjo postajo Pohorske vzpenjače in pod hotelom Habakuk bo po novem stalo 2 evra na uro, to je evro več kot doslej, navaja rtvslo.si.

Prav tako naj bi ukinili dveurno brezplačno parkiranje pod Habakukom, zapišejo v nadaljevanju.

O spremembah bodo odločali mariborski svetniki na seji prihodnji teden.

V ponedeljek in torek, 20. in 21. novembra 2023, bo ponovno organizirana krvodajalska akcija ‘Daruj več kot le kri. Daruj življenje.’.

Tudi letos bodo na Univerzi v Mariboru v okviru Študentskega sveta Univerze v Mariboru v sodelovanju z Območnim združenjem rdečega križa Maribor, Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor in projektom Epruvetka, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Maribor, izvedli Krvodajalsko akcijo Študentskega sveta Univerze v Mariboru, ki se od leta 2005 izvaja dvakrat letno.

Akcija bo potekala v ponedeljek, 20. novembra 2023, od 8. do 13. ure, na lokaciji Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Koroška cesta 46) ter 21. novembra na Centru za transfuzijsko medicino v UKC Maribor, med 7.30 in 17. uro.

Študente ter vse ostale, ki si želijo darovati kri prosijo, naj svoj prihod potrdijo in se dogovorijo o uri prihoda na telefonskih številkah Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor: 041 479 242 ali 041 320 796, vsak delovni dan od 7.00 do 15.00.

 

V Domu Danice Vogrinec je bilo danes zelo veselo.
100 let je praznovala njihova stanovalka Nerat Marija.

“In kot se za takšno številko spodobi, smo praznovali že od zgodnjega jutra ter vse do popoldneva. Še enkrat, ISKRENE ČESTITKE,” so zapisali v domu.

Iskrene čestitke iz uredništva lokalec.si

Letošnji svetovni dan prezgodaj rojenih otrok oz. nedonošenčkov daje poudarek vlogi staršev.

V avli mariborske porodnišnice so pripravili srečanje prezgodaj rojenih otrok, prav tako so predstavili enoto za intenzivno nego ter društva, ki delajo kvačkane odejice, hobotnice, namenjene nedonošenčkom.

“Ob vrhunskih kadrih in aparatih je izredno pomembna toplina in podpora staršev,” je dejala babica Rosemarie Franc in nam povedala, kakšna je nega takšnih otrok.

Po besedah pediatra in namestnika vodje odseka za neonatologijo v mariborski porodnišnici Bojana Korparja je v svetu desetina otrok rojenih prezgodaj.

Michelle Sekereš in Mark Bunderla sta opisala svojo izkušnjo v mariborski porodnišnici.

Z nami je izkušnje delila tudi mamica Mojca Bezjak, ki je bila hospitalizirana že dva meseca pred rojstvom hčerkice zaradi preeklampsije.

Tako simbolično so pred mariborsko porodnišnico v zrak spustili balone.

Več v občinskem informatorju na BK TV.

Nekaj foto utrinkov:

Od nekdaj je pomembno, da znamo deliti s tistimi, ki to potrebujejo. Dobrodelnost je namreč univerzalen jezik, ki združuje ljudi in ustvarja mostove med njimi. Prav zato bodo na Europarkovi ekološki tržnici v sredo, 22. novembra, med 14. in 19. uro postavili stojnico, na kateri bodo sprejemali vloženo zelenjavo in sadje ter ostale izdelke za ozimnico, ki jih bodo nato podarili tistim, ki so v letošnjem letu izgubili pridelke z vrtov in njiv.

Darujmo iz srca iz našega vrta

Na Europarkovem dobrodelnem dogodku lahko sodeluje prav vsak, ki ima vrt in svoje pridelke vlaga. V kozarčku lahko obiskovalci prinesejo tako vloženo zelenjavo kot sadje, pa tudi pridelke z daljšim rokom trajanja, kot so krompir, buče, jabolka, orehi … Na kozarček naj vsak nalepi tudi etiketo, ki bo prejemniku sporočala, kaj je v kozarčku in kontakt tistega, ki je kozarček podaril, so sporočili iz Europarka.

Na etiketo lahko pripišete tudi kakšno lepo misel

Vsi vrtičkarji namreč dobro vedo, kako veliko pomeni pred zimo nabrati zelenjavo in jo shraniti za hladne dni. V sredo bodo stojnico v Europarku obiskali tudi predstavniki Facebook skupine Pomaranče iz Grčije, ki bodo dostavili še ostale vložnine, ki so jih zbrali po Sloveniji. Nato pa bodo vse zbrano prevzeli iz Odbora za razdeljevanje humanitarne pomoči Mozirje in razdelili pomoči potrebnim.

Drama Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor bo danes na Malem odru premierno uprizorila mednarodno koprodukcijo Monolog za živeče v času izumrtja po idejnem konceptu Katie Mitchell in Jeromea Bela. Uprizoritev, ki je nastala v okviru evropskega projekta Stages, je režiral Tin Grabnar, igra Minca Lorenci.

Projekt v režijski strategiji pokaže, kako narediti ogljično nevtralno in samozadostno uprizoritev. O nujnosti zniževanja ogljičnega odtisa in drugih ekoloških temah tako ne le govori, ampak to tudi uresničuje. Na primer, elektriko za luči proizvajata kolesarja na odru, materiale za predstavo so nabavljali iz druge roke, pri predelavi pa poskušali uporabljati čim bolj okolju neškodljive materiale.

Vsebinsko uprizoritev temelji na monodrami mlade ameriške dramatičarke Mirande Rose Hall, ki govori o trenutku, ki ga pravkar živimo, s preizprašujočim pogledom na to, kaj naša dejanja pomenijo za bližnjo prihodnost. V tenkočutnem monološkem formatu nas pripovedovalka v monodrami opomni na trpko resničnost vremenskih sprememb in človeštvo umesti v celostno sliko počasi propadajočega znanega sveta.

“Ekologija je izjemno kompleksen pojem, naša predstava pa si je za svojo žariščno točko vzela najbolj perečo izmed vseh ekoloških problematik, to je izginjanje živalskih in rastlinskih vrst. Znanstveniki so se širom po svetu že poenotili in potrdili termin šestega množičnega izumrtja, kar je stanje, v katerem se nahajamo zdaj. Zadnje, peto množično izumrtje se je zgodilo, ko je padel komet na Zemljo in med drugim povzročil izumrtje dinozavrov. Zdaj pa se prvič v zgodovini dogaja, da ena vrsta, namreč človek, poganja spremembe na Zemlji do te mere, da je povzročila množično izumrtje,” je za STA povedal režiser Grabnar.

Kljub temu, da so ljudje morda že siti poslušanja ekoloških opozoril, je po njegovih ocenah nujno vedno znova opozarjati na to. “Nenazadnje to že močno čutimo na lastni koži, od uničujočih požarov in poplav do suš in vročinskih valov. Globalne podnebne spremembe niso več neka oddaljena grozeča prihodnost, ampak postajajo naša vsakdanjost, naša realnost,” je dejal.

“V procesu nastanka predstave smo se veliko ukvarjali z vprašanjem, kako nasloviti temo, da bi se izognili pridigarski poziciji, ki je po moje zelo problematična. Ugotovili smo, da je to, kar si želimo, samo sprocesirati vse te emocije, ki se nam ob tem, kar doživljamo, dogajajo. Posvetili smo se torej temu, kako se počutimo, ko spremljamo vse to dogajanje, občutimo strah, občutimo jezo, občutimo tesnobo ali kaj drugega. Zanima nas ta individualni pogled na te gromozanske spremembe,” je še povedal.

Igralka Minca Lorenci bere Monolog predvsem kot opomnik. “Človeku se zdi, da ve vse o trenutnem katastrofalnem podnebnem stanju, celo utruja nas kdaj vsakodnevno opozarjanje na brezno in temo, v katero drvimo. Ampak ko smo se na vajah začeli ukvarjati z vsebino, resneje in bolj poglobljeno, se je, vsaj v meni, verjamem, da tudi v drugih, odprla pokrajina različnih občutij. Predvsem grenkih, glede na naše, torej človeško, neumorno teptanje vsega okoli nas,” je povedala na novinarski konferenci pred premiero.

Projekt Stages, ki ga sofinancira Evropska unija, spodbuja etično odgovorno in trajnostno zasnovano gledališče, ki temelji na idejni zasnovi britanske režiserke Katie Mitchell in francoskega koreografa Jeromea Bela. Po njunem konceptu so v Vidy Theatre v Lozani v Švici ustvarili prvo takšno uprizoritev.

Namesto da bi predstava gostovala po svetu in s transportom dodatno onesnaževala planet, zdaj partnerska gledališča po Evropi postavljajo vsaka svojo različico te uprizoritve. Pri vsaki sodelujejo lokalni umetniki, uporabljajo samo tehnično opremo tamkajšnjega gledališča, vzporedno z uprizoritvijo pa vsako gledališče organizira tudi delavnice na temo trajnostnega razvoja gledališča.

vir: sta

Sinoči je v Mariboru na Glavnem trgu potekal shod za svobodno Palestino, ki se ga je udeležilo približno 300 udeleženk in udeležencev.

Shod je organizirala Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Začel se je na Glavnem trgu, kjer so sprva bili govori, nato pa so protestniki odšli po mariborskih ulicah, nosili so transparente. Čez čas so se vrnili na Glavni trg, kjer so bili še kratek čas.

Od vlade in drugih oblastnikov so zahtevali, da se aktivno zavzame za takojšnjo prekinitev izraelske invazije na Gazo in zaustavitev genocida nad tamkajšnjim prebivalstvom, da prizna Palestino kot samostojno državo in da uvede sankcije proti izraelskemu apardheidovskemu režimu.

Imeli so tudi transparente

Na shodu so prebrali govor, ki ga je napisal Amid Faleh, palestinski študent, ki živi na Zahodnem bregu. Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže, je v govoru poudarila, da Izrael izvaja etnično čiščenje na okupiranih palestinskih ozemljih s podpor večine zahodnih vlad. Ana Lah, članica ekosocialistične iniciative KLAS,  je dejala, da v Gazi ni varnega kotička.

Kasneje je Fawzi Abder Rahim, Palestinec, ki živi v Sloveniji, povedal svojo zgodbo. Kot 3-letni otrok leta 1945 občutil prvo nakbo. Izraelci so takrat njega in njegovo družino izgnali iz vasi Beit Jeez. V Sloveniji je študiral in se zaposlil vse do upokojitve. Povedal je, da so vsa ta leta Palestinci imeli upanje, da se bodo lahko vrnili na svoje domove, vendar pa nobena mednarodna resolucija, ki bi to omogočila, ni bila upoštevana.

Fawzi Abder Rahim, Palestinec, ki živi v Sloveniji

Maja Šnuderl iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost je opozorila na okoljski vpliv okupacije. češ da se Izrael v očeh mednarodne javnosti želi prikazati kot zelena država, med tem ko izvajajo (podnebni, okoljski) apartheid in genocid nad Palestinci. “Palestinci so soočeni s številnimi okoljskimi, podnebnimi nevarnostmi: Negotovost preskrbe s hrano, pomanjkanje vode, degradacija rodovitne prsti, ekstremne vremenske razmere in migracije,” je povedala Šnuderl in dodala, da Izrael targetirano izvaja napade napade na kmetijsko, vodno in energetsko infrastrukturo.

V novi oddaji na BK TV “Z  županom” vsak ponedeljek zvečer gostimo župana oz. županjo iz naše regije, ki spregovori o svoji občini. Predvsem nas zanima, kaj se je v slabem letu po volitvah že naredilo in kakšne so vizije za naprej. Tokrat je bil naš gost Mitja Horvat, župan občine Duplek.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

Krožna kabinska žičnica Pohorska vzpenjača, nadgrajena z novo vmesno postajo, bo po pridobitvi potrebnih dovoljenj znova v pogonu od četrtka, 16. novembra, od 12. ure. Prevoz z njo bo vzpostavljen po ustaljenem voznem redu – vsako polno uro med 7. in 21. uro, so sporočili iz Visit Pohorje.

Podjetje Marprom iz Skupine JHMB, ki upravlja Pohorsko vzpenjačo, je zanjo prejelo pravnomočno uporabno dovoljenje in tudi dovoljenje za obratovanje.

“Od danes bo tako med vožnjo s krožno kabinsko žičnico v smeri navzgor mogoče vstopanje in izstopanje tudi na vmesni postaji, medtem ko bo vožnja navzdol potekala enako kot doslej. Cenik vozovnic Pohorske vzpenjače, ki ga potrjuje mestni svet, ostaja nespremenjen,” dodajo.

Izgradnja vmesne postaje, locirane za 8. stebrom žičnice, je predstavljala tehnično zahteven poseg, saj je bilo treba ob sami postaji tudi postaviti dva dodatna stebra, še dva obstoječa stebra pa zamenjati. “Pri tem je izvajalec, podjetje Leitner, začasno tudi snel jeklenico krožne kabinske žičnice, pred začetkom rednega obratovanja pa so bili izvedeni še vsi pregledi in testiranja.
Nova vmesna postaja predstavlja veliko pridobitev za širitev ponudbe z dodatnimi vsebinami za vse letne čase oziroma razvoj Pohorja 365. V prihodnje bo omogočila učinkovito izrabo smučarskih prog v zgornjem delu in kolesarskih v spodnjem delu Mariborskega Pohorja,” zapišejo.

Narava počasi že zamenjuje jesenske barve za hladnejše odtenke, vse bolj mrzli dnevi pa napovedujejo prihod zimske sezone. Zima in z njo povezave radosti so pred vrati, zato je zdaj pravi čas, da se pripravimo nanje. O hladnejšem delu leta razmišljajo tudi v mariborskem Europarku, saj so za obiskovalce ta konec tedna pripravili številne z zimo povezane dogodke.

V petek in soboto, 17. in 18. novembra, bodo med 9. in 21. uro v rdeči medetaži garažne hiše organizirali Europarkov in Hervisov sejem zimske športne opreme, v istem času pa bodo obiskovalci lahko obiskali tudi 11. Europarkov festival medu, ki bo tudi letos pospremil Dan slovenske hrane in slovenskega tradicionalnega zajtrka. Prav tako bo Europarkova notranjost ta petek zažarela v praznični dekoraciji.

Pripravite se na zimske radosti

Če iščete sani za svoje najmlajše, se želite po smučišču spustiti z novimi smučmi ali pa je letos vaše prvo leto za zimske podvige in še potrebujete vso opremo, lahko v rdeči medetaži Europarkove parkirne hiše kupite vse potrebno za zimske radosti. Europark Maribor in trgovina Hervis namreč pripravljata sejem nove in rabljene zimske športne opreme, na katerem bodo lahko obiskovalci izbirali športno opremo za različne zimske aktivnosti ter tako poskrbeli za nepozaben zimski oddih.

Ob tej priložnosti so v Hervisu pripravili tudi številne sejemske popuste ter posebne akcijske ponudbe za nakup nove opreme. Zdaj je pravi čas, da osvežite svojo zimsko garderobo, preverite stanje svoje zimske športne opreme in jo dopolnite z novimi kosi.

Nekaj medenega za vsak okus

V znak podpore Dnevu slovenske hrane in slovenskega tradicionalnega zajtrka bo ta konec tedna v Europarku potekal že 11. tradicionalni festival medu. Na festivalu, ki je namenjen vsem, ki cenijo domače slovenske izdelke, bodo obiskovalci lahko spoznali slikovitost, raznolikost in bogato kulturno dediščino slovenskih čebelarjev. Ustavili se bodo lahko na čebelarski tržnici, spoznali domače čebelarje in poskusili slovenski med ter ostale medene dobrote. Na ogled bo na voljo tudi čebelarska razstava. Festival medu je obenem lepa priložnost za nakup prazničnih pozornosti slovenskega porekla za najbližje.

Europarkova praznična dekoracija

Ta petek bo zasijala tudi Europarkova notranja božična dekoracija, ki bo naznanila prihajajoče praznično vzdušje. Vsako leto si namreč v Europarku prizadevajo za edinstveno okrasitev, ki obiskovalcem pričara občutek čarobnosti in topline.

Za več informacij o pestrem dogajanju obiščite Europarkovo spletno stran in sledite družbenim omrežjem Facebook, Instagram in TikTok.

Pred nekaj meseci se je v Bresternici v Mestni občini Maribor odprl Krizni center za otroke Palček, ki nudi krizne namestitve otrokom do šestega leta starosti. Gre za drugi tovrstni center v Sloveniji.

Če naj bi šlo za krajše namestitve do tri tedne, se je v praksi izkazalo, da je precej drugače.”Od odprtja KCO Palček do danes je bil povprečen čas nastanitve otrok od 2 do 4 mesece, najdlje časa je otrok, ki je pri nas že od začetka meseca maja in bo še vsaj do novembra. Ni pa sicer iz pristojnosti našega Mariborskega CSD-ja,” so nam pred dnevi dejali na CSD Maribor.

Zaenkrat je krizni center tudi v taki obliki ustrezen in še kako nujno potreben

Hiša, v kateri so uredili center, je v najemu. Prostore so uredili tako, da so primerni za bivanje majhnih otrok. “Dosedanje število nameščenih je pokazalo, da smo morali čimprej urediti še ta en dodatni Krizni center v Sloveniji. Je pa res, da smo se že takoj odločili, da bomo dolgoročno planirali in želeli s pristojnim ministrstvom najti trajne prostore, ki bi jih v popolnosti uredili potrebam nameščanja majhnih otrok. Pokazalo se je , da bi še nujno potrebovali dodatno sobo za stike, s posebnim vhodom, večjo igralnico, sobo za umik. Kar se tiče lokacije je trenutni kraj zaradi bližine infrastrukture zelo primeren,” nam je dejala Marjana Bravc, direktorica CSD Maribor.

Otroci nastanjeni pri njih gredo po koncu bivanja v KCO večinoma k rejnikom, nekateri pa se vrnejo tudi domov k staršem. Trenutno se je 5 otrok nastanjenih od marca do oktobra vrnilo k staršem, vsi ostali so bili nameščeni v rejniške družine.

“Po polletnem delovanju kriznega centra ugotavljamo, da je večina nastanitev pri nas predolga, otroci ob predolgih nastanitvah postajajo apatični, se preveč navežejo na zaposlene in jim je zelo težko oditi v drugo okolje. Pri kratkotrajnih namestitvah opažamo, da so ločitve od nas lažje,” doda Bravčeva. Prav tako je nekaj težav tudi z vikend stiki med otroci in starši, ki jih določijo sodišča, saj otroci ob vrnitvi v KCO doživljajo precejšnjo stisko. “Postopki, da pride dokončnega sklepa sodišča so iz vidika otrok predolgi.”

Trenutno je zaposlenih devet oseb. “Kot direktorica ugotavljam, da smo izbrali zelo dober kader, delo je  namreč zelo specifično, zelo zahtevno pa tudi zelo odgovorno.  Ker so v kriznem centru zaposleni tudi strokovni sodelavci, ki so tako rekoč vključeni v vse vidike dela, opažamo, da je ocenitev tega delovnega mesta nesorazmerna z zahtevnostjo in potrebno angažiranostjo ter specifičnimi obremenitvami,” pojasni in doda, da je delo s tako majhnimi otroki, ki doživijo krizno situacijo umika iz matične družine,  ni samo zaposlitev, je tudi osebno poslanstvo.

 

 

V Mariboru še danes poteka osmi karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja, na katerem je več kot 100 razstavljavcev. Ta je v največji meri namenjen učencem in dijakom zaključnih letnikov, ki si želijo spoznati in poiskati pravi poklic in nadaljnjo izobraževalno pot.

Sejem je organiziran na novi lokaciji, in sicer v Univerzitetnem športnem centru (UŠC) Leona Štuklja, poleg tega pa so bili poklici predstavljeni tudi pred športno dvorano in v dvorani Štuk.

Karierni sejem v Mariboru 2023: predstavitev Srednje šole za oblikovanje Maribor

V UŠC-ju so obiskovalci lahko že včeraj na atraktiven način spoznali potencialne delodajalce, izobraževalne ustanove in programe, ki jih te izvajajo, ter posamezne poklice, v katerih so se lahko tudi izkusili, saj je veliko ponudnikov nudilo razne delavnice in predavanja.

Karierni sejem v Mariboru 2023: predstavitev konservatorija za glasbo in balet Maribor
Karierni sejem v Mariboru 2023: predstavitev delodajalcev

Novost letošnjega kariernega sejma pa je tako imenovan Escape room oz. soba pobega, ki so ga organizatorji pripravili predvsem z namenom, da se učencem in dijakom na zanimiv način predstavijo potrebe po deficitarnih poklicih. Mirjana Zgaga, namestnica direktorja Območne enote Maribor Zavoda za zaposlovanje, nam je povedala več o sobi pobega, ki so jo že včeraj obiskali udeleženci kariernega sejma, na voljo pa je tudi danes.

Osrednji dogodek je bila okrogla miza z naslovom »Kako zagotoviti celostni in integriran pristop k ureditvi karierne orientacije v Sloveniji?«. Govorci so razpravljali o nujnosti sistemske ureditve in hitrega dostopa do različnih orodij za karierno orientacijo – saj je ta za današnji digitalno napredni svet nesistematičen.

Več sledi v Občinskem informatorju na BK TV.

Karierni sejem v Mariboru 2023: predstavitev Srednje šole za prehrano in živilstvo
Karierni sejem v Mariboru 2023: predstavitev programov Fakultete za strojništvo

Ob začetku zimske sezone so na Nigradu predstavili načrtovano izvedbo zimske službe, ki jo bodo tudi v tej sezoni izvajali s podizvajalci.

Mestna občina Maribor je za tokratno zimsko službo rezervirala 1.6 milijona evrov, je povedala vodja mestnega urada za komunalo, promet in prostor Suzana Fras. Zimska sezona sicer traja od 15. novembra do 15. marca.

V Nigradu pravijo, da so na zimo pripravljeni. Matjaž Kerbler, vodja službe za javne prometne površine in zimsko službo pri Nigradu, je  povedal, da imajo za začetek zimske službe na zalogi približno 790 ton soli in 430 kubičnih metrov posipnega peska ter 120 kubičnih metrov mešanega agregata.

Za občane bo posipni material dostopen na sedežih krajevnih skupnosti in mestnih četrti, gre za količino do 20 kg, ki jo dobijo v času uradnih ur in ob predložitvi dokumentov. A ker je v razsutem stanju, naj meščani pridejo ponj s posodami oziroma vrečami.  Izpostavil je, da imajo na voljo 80 plužnih enot in 150 sodelavcev.

Nina Majcenovič Mikl, vodja medobčinske inšpekcije, je poudarila, da bodo ponovno nadzorovali tudi, ali ohčani odstranjujejo ledene sveče s streh in žlebov, na straneh, ki gledajo na javne površine. Poudarila je, da so upravniki oziroma lastniki ali uporabniki stavb tisti, ki morajo poskrbeti za odstranitev ledenih sveč, da bi tako zagotavljali varnost in uporabo javnih prometnih površin.

Opozorila je, da ne smejo snega odmetavati s svojih zemljišč na pločnike in ceste. Prav tako morajo lastniki vozil te umakniti pravočasno s površin, kjer se pluži. Če pravil ne bodo upoštevali, so lahko kaznovani z denarno kaznijo.

Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.