Novinarski kolektiv časnika Večer popoldne na klopci ped Večerom na Ulici slovenske osamosvojitve pripravlja dogodek Branje pred Večerom, na katerem bodo brali prozo, poezijo in svoje razmisleke, hkrati pa bodo izrazili nasprotovanje selitvi sedeža medijske družbe v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča.

Na dogodku se jim bodo v podporo pridružili vidni predstavniki sveta kulture in družbe, med njimi Večerova osebnost leta med kulturniki, pesnica in prevajalka Kristina Kočan, pesnica, kritičarka in dramaturginja Anja Zag Golob, pisatelj, zgodovinar in arheolog Vid Kmetič, učiteljica zgodovine Marjetka Berlič, bibliotekarka Ksenija Trs, pa tudi novinar Radia Maribora Stane Kocutar in predavateljica filozofije Maja Vačun. Večerovci bodo k mikrofonu povabili tudi mimoidoče.

Zaposleni v mariborski medijski hiši Večer so v ponedeljek po zboru delavcev soglasno opozorili, da je predlagana selitev v prostore v lasti mariborskega župana “absolutno nesprejemljiva”, saj bi pomenila “nepopravljiv udarec za uredniško neodvisnost in kredibilnost”. Če jih lastniki in poslovodstvo ne bodo slišali, so napovedali stopnjevanje aktivnosti.

Kot je povedal predstavnik zaposlenih Rok Kajzer, so trdno prepričani, da bodo negativne posledice predlagane selitve za njihovo medijsko hišo bistveno večje od pričakovanega prihranka in zmanjšanja stroškov.

“Selitev v prostore Galerije Gosposka je nedopustna prvič zato, ker je zgradba, v kateri deluje uredništvo Večera, neločljivo povezana z mariborsko in slovensko medijsko krajino. Drugič pa zato, ker so prostori, v katere nas nameravajo preseliti, v lasti aktualnega župana,” je dejal.

Tako kot novinarske organizacije in uredniški odbor tudi zbor zaposlenih pričakuje od lastnika in poslovodstva podjetja, da še enkrat premislijo odločitev in storijo vse, da Večer ostane v stavbi na Trgu Leona Štuklja, v kateri deluje od leta 1962.

Kot so opozorili zaposleni, je izvirni greh v tem, da sta jih nekdanja lastnika Večera Uroš Hakl in Sašo Todorović “izžela tudi na nepremičninskem področju”. Med drugim sta leta 2021 prodala stavbo Večera in tako je medijska hiša v njej le še najemnik, čeprav so nekdanji zaposleni tudi finančno prispevali k njeni izgradnji. Ob tem so razočarani tudi nad odnosom župana Arsenoviča, ki zadeve ne želi uradno komentirati.

vir: STA

S 15. novembrom se začne obdobje, ki traja do 15. marca naslednjega leta, ko morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo, kot je določena v Pravilniku o delih in opremi vozil (Uradni list RS, št. 16/2022 in 58/2022).

“S ciljem povečanja deleža motornih vozil, ki so v cestnem prometu ustrezno opremljena s predpisano zimsko opremo, ter s tem zagotovitve ugodnih in stabilnih prometno-varnostnih razmer, bomo na območju Policijske uprave Maribor jutri, v četrtek, 16. novembra 2023, izvedli poostren nadzor cestnega prometa,” so sporočili iz PU Maribor.

Poseben poudarek bodo v poostrenem nadzoru namenili ugotavljanju opremljenosti vozil s predpisano zimsko opremo, prav tako pa bodo ob tem ugotavljali tudi druge kršitve cestno prometnih predpisov, ki so vzroki prometnih nesreč oziroma vplivajo na njihove posledice.

“V Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ljubljana smo gostili projekt Pravne sprehajalnice, v sklopu katerega so dijaki dveh gimnazij med drugim spoznavali poslanstvo zapora,” pojasnijo na Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij.

Kazenskopravna sprehajalnica Od zločina do kazni je nastala v sodelovanju z Okrožnim sodiščem v Ljubljani, Vrhovnim državnim tožilstvom in Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS).

“Kazenskopravna sprehajalnica v Ljubljani je vključevala igrano obravnavo na Okrožnem sodišču v Ljubljani, po kateri je dijake pred ZPKZ Ljubljana sprejel direktor zavoda Denis Perše. Prva kazenskopravna sprehajalnica bo v tem tednu izvedena tudi v Mariboru, vanjo pa bosta vključena tamkajšnji zavod za prestajanje kazni zapora in sodišče,” pojasnijo.

Namen projekta Pravne sprehajalnice je dijakom in dijakinjam slovenskih srednjih šol približati pravne vsebine v obliki obiskov pravnih institucij in sprehodov po pravno pomembnih točkah.

Mladim se na ta način predstavi pravna področja in pravne institucije ter poklice, ki v njih opravljajo delo. “V URSIKS smo zato z veseljem pristopili k sodelovanju – z namenom, da mladim predstavimo poslanstvo zapora in programe, ki v njem potekajo, da bi zaprte osebe po prestani kazni lahko zaživele drugače. Dijakom smo predstavili tudi poklice, ki delujejo v zaporu in njihove naloge – delo pravosodnih policistov, strokovnih delavcev, inštruktorjev in vseh, ki so nepogrešljivi pri obravnavi zaprtih oseb in pri nemotenem življenju v zaporu,” pojasnijo.

Bralci ste nas obvestili, da so odstranili znamenito lokomotivo na glavni železniški postaji.

Lokomotiva 151-001 pred železniško postajo v Mariboru od leta 80-ih let prejšnjega stoletja spominja tako domačine in turiste na prisotnost in pomen železnice v Mariboru.

“Izdelana je bila leta 1903 kot lokomotiva serije 32d nekdanje Južne železnice. Z oznako RL.1 pa so jo za prevoze so uporabljali na Rogaški lokalni železnici. Od konca obdobja parne vleke v Sloveniji velja za edino ohranjeno lokomotivo omenjene serije,” so nam pojasnili iz Slovenskih železnic.

Omenjeno lokomotivo so danes premaknili v delavnico, kjer jo bodo ustrezno obnovili. “Obnova bo potekala predvidoma dva meseca. Po obnovi pa jo bomo vrnili nazaj k železniški postaji Maribor,” še pojasnijo.

Odzvali so se tudi na mariborski občini: “Mestna občina Maribor (MOM) je bila v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) OE Maribor po mnogih letih uspešna pri pozivih Slovenskim železnicam (SŽ), da se dotrajana muzejska lokomotiva pred železniško postajo obnovi.”

Odpeljana bo v Železniške delavnice na Studencih, kjer bo obnovljena in nato vrnjena na isto mesto.

Lokomotiva je v lasti SŽ, stoji pa na parceli v lasti MOM. Lokomotiva s strani lastnika ni bila redno vzdrževana in je v zelo slabem stanju, posledično pa kazi podobo vedute železniške
postaje, na kar so nas večkrati opozarjali tudi občani. “Mestna občina Maribor je lastniku večkrat predlagala obnovo oz. varno odstranitev lokomotive s sedanjega mesta in nadomestitev z drugo – obnovljeno (če je izvedljivo s takšno, ki je v preteklosti vozila tudi na železniških progah v območju Maribora), obstoječo pa premesti v stalno zbirko Železniškega muzeja SŽ. S tem predlogom soglaša tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija OE Maribor, ki je lokomotivo predlagal za spomenik lokalnega pomena, saj predstavlja prostorsko dominanto tega prostora,” zapišejo.

ZVKD je podal tudi soglasje k ustrezni obnovi lokomotive.

Klub mariborskih študentov bo v petek, 17. novembra 2023, organiziral že 7. Ftrgatev. Na letošnjem večernem delu bodo nastopili skupina Emkej in Muzičari, skupina MI2 in skupina Alo!Stari. Z vami bosta tudi DJ Mattias in DJ Minless.

Tudi letos bo Ftrgatev tradicionalno dobrodelna

“Denar bomo zbirali za dvoletnega Liama iz okolice Maribora, ki ima posledice zaradi možganskih krvavitev, ki jih je utrpel pri rojstvu,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Vljudno vabljeni!

NSi zahteva sklic nujne seje komisije DZ za nadzor javnih financ o skoraj 30 milijonski finančni izgubi UKC Ljubljana, je v izjavi za medije pojasnila poslanka NSi Iva Dimic. V stranki izgubo označujejo za kritično ter ocenjujejo, da je potrebno upravljanje javnih zdravstvenih zavodov izboljšati.

Dimic je izpostavila, da najvišji delež prihodkov UKC Ljubljana izhaja iz programov akutne bolnišnične obravnave. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) po njenih navedbah kažejo, da je v prvi polovici letošnjega leta UKC Ljubljana iz tega naslova beležil prihodkov v višini 306 milijonov evrov, kar je za 10 odstotkov več kot lani in za tretjino več kot v istem obdobju leta 2019. Pri tem poudarja, da je UKC Ljubljana za več denarja opravil manj storitev.

“Povsem drugačna zgodba pa je v UKC Maribor, kjer za 4,6 odstotka presegajo predvideni program. Beležijo tudi 3,3 milijone presežka v prvih devetih mesecih letošnjega leta. V NSi nas skrbi, ker iz podatkov izhaja, da UKC Ljubljana ni uspešno opravil dogovorjenih in planiranih zdravstvenih storitev, pacienti pa čakajo. Del izgube prihaja tudi iz tega naslova,” je poudarila.

V stranki so pripravili štiri sklepe, o katerih bo potekala razprava na seji komisije. Predlagajo pripravo analize vzrokov za izgubo v UKC Ljubljana, celovite in neodvisne revizije poslovanja tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani in pripravo sanacijskega programa ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani. Prav tako predlagajo, da računsko sodišče do vzpostavitve pozitivnega poslovanja izvaja letni nadzor nad poslovanjem UKC Ljubljana.

Dimic je izpostavila še, da je v UKC Ljubljana septembra lani po letu in pol na položaju generalnega direktorja odstopil Jože Golobič, ki mu je takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan med drugim očital slabe poslovne rezultate. “V NSi se sprašujemo, ali ima aktualna vlada dvojna merila. Kdo bo prevzel odgovornost in koga bo vlada zamenjala sedaj, ko UKC Ljubljana beleži 30 milijonsko izgubo,” je dodala.

Po navedbah poslanke UKC Maribor in številne druge bolnišnice po Sloveniji dokazujejo, da je ključna dobra organizacija in učinkovito upravljanje. V NSi so ponovno predlagali preoblikovanje javnih zdravstvenih zavodov, ki naj poslujejo neprofitno, a po načelih gospodarskih družb. Na podoben način imajo po besedah Dimic urejeno upravljanje bolnišnic na avstrijskem Koroškem, kjer model organiziranosti “daje dobre rezultate”.

Svet UKC Ljubljana se je 25. oktobra seznanil z izgubo zavoda v višini 29,3 milijona evrov v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Ministrstvo za zdravje je zato vodstvo UKC Ljubljana pozvalo k analizi vzrokov za nastalo izgubo in pripravi ukrepov za sanacijo poslovanja. V UKC so analizo dejavnikov in vplivov na rezultat pripravili in kot glavni razlog za izgubo izpostavili način obračunavanja storitev ZZZS.

vir: sta

Slovenski državni holding (SDH) je v skladu z napovedmi po petkovi skupščini danes objavil vabilo za javno zbiranje ponudb za nakup 100-odstotnega lastniškega deleža v Mariborski livarni Maribor (MLM), s čimer želijo družbi zagotoviti finančna sredstva za njen nadaljnji razvoj. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb se izteče 5. decembra.

SDH je edini lastnik mariborskega podjetja in hkrati njegov največji upnik, saj so zadnji dan oktobra njegove terjatve do družbe znašale 13,6 milijona evrov, pri čemer so zavarovane s hipoteko na nepremičninah ter zastavo na pretežnem delu opreme, zalogah in terjatvah do kupcev, so zapisali v vabilu k oddaji ponudb.

Kot so dodali, se livarna nahaja v zahtevnih finančnih razmerah, zaradi česar potrebuje dodatna finančna sredstva za svoje poslovanje in nadaljnji razvoj; bodisi v obliki lastniškega kapitala, dolgoročnega finančnega posojila ali kombinacije obeh. Kot je znano, je nadzorni svet MLM konec oktobra potrdil poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja družbe.

Državni lastniki kot ključne pogoje za prodajo med drugim navajajo, da mora potencialni kupec ob zaključku transakcije zagotoviti najmanj pet milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev, pri čemer mora biti najmanj dva milijona evrov namenjenih dokapitalizaciji, ostalo pa z dolgoročnim finančnim posojilom družbi oziroma mora kupec na drugačen ustrezen način družbi zagotoviti dodatno likvidnost.

Ob upoštevanju omenjenih pogojev je SDH svoj delež pripravljena prodati za en evro. Če bi tako želel kupec, je SDH nato po ocenjeni tržni vrednosti v višini 10,9 milijona evrov pripravljen nepremično premoženje tovarne odkupiti in s kupnino pobotati del terjatev do MLM, lahko pa nepremičnino tudi odda MLM v največ desetletni najem po letni najemnini v višini 1,1 milijona evrov.

SDH je pripravljen tudi reprogramirati vse preostale terjatve do družbe v največ desetletno finančno posojilo z obrestno mero osmih odstotkov in dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice ob nespremenjenih pogojih zavarovanja terjatev ali nadomestnim zavarovanjem najmanj enake kakovosti, ki ga zagotovi kupec, z možnostjo predčasnega odplačila terjatev brez stroškov.

Ob tem v SDH poudarjajo, da družbe ne morejo dokapitalizirati, ji dati dodatnih posojil, odpisati terjatve ali kakor koli drugače povečati svojo finančno izpostavljenost do nje oz. poslabšati svojega položaja upnika. Prav tako ji niti država ne more odobriti nikakršnih dodatnih nepovratnih sredstev v kakršni koli obliki, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč, ker je družba zadnjih desetih letih takšno pomoč že prejela.

Potencialnim investitorjem bodo za potrebe prodajnega postopka za pripravo nezavezujoče ponudbe na njihovo pisno zahtevo posredovali predstavitveni dokument, na voljo jim bo tudi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja.

Pri vrednotenju ponudb bodo imele prednost tiste, ki bodo ob izpolnjevanju ostalih pogojev MLM zagotavljale višji znesek dodatnih finančnih sredstev, pri čemer bo v primeru enakega zneska imel prednost ponudnik, ki bo pripravljen zagotoviti več lastniškega kapitala.

Prodajalec v postopku prodaje ne daje nikakršnih jamstev glede poslovanja družbe. Ponudbe, ki ne bodo odprte javno, lahko oddajo domače ali tuje pravne in fizične osebe.

Skupščina MLM je v petek že drugič letos potrdila poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, s čimer bo družba pokrila izgubo tekočega obdobja v višini slabih pet milijonov evrov, s tem pa se je, vsaj za zdaj, izognila insolventnosti.

S podrobneje opredeljenimi prodajnimi pogoji se SDH želi izogniti nerealnim ponudbam za nakup MLM, kakršne je prejemal v zadnjih tednih.

vir: sta

Upravna enota Maribor obvešča vse stranke, da so zaposleni na Upravni enoti Maribor razglasili celodnevno stavko.

Stavka bo potekala v sredo, 15. novembra 2023, med 8. in 18. uro na sedežu Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1 ter Prešernova ulica 6 in na vseh krajevnih uradih Upravne enote Maribor.

“V tem času bomo strankam zagotavljali najnujnejše storitve v skladu z zakonom. Stranke prosimo za razumevanje,” so sporočili iz Upravne enote Maribor.

Predstavniki zaposlenih v medijski hiši Večer nasprotujejo selitvi iz stavbe na Ulici slovenske osamosvojitve v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča. Medtem ko vodstvo medijske hiše meni, da lastništvo prostorov na uredništvo nima vpliva, gre po mnenju zaposlenih za nepopravljiv udarec za neodvisnost in kredibilnost.

Kot so navedli v sporočilu za javnost, nameri o selitvi iz stavbe simbolnega pomena v središču Maribora nasprotujejo uredniški odbor Večera, svet delavcev, Večerov aktiv Društva novinarjev Slovenije, zastopstvo uredništva Večera, sindikat novinarjev Večera in sindikat Pergam.

Prepričani so, da bodo “negativne posledice in s tem cena selitve za medijsko hišo Večer bistveno večje od pričakovanega prihranka in zmanjšanja stroškov, čemur sta pri svoji končni odločitvi izključno sledila lastnik in poslovodstvo”. “Razumemo položaj podjetja v vse težjih pogojih poslovanja, a hkrati pričakujemo širši uvid ob razumevanju pomena ohranjanja verodostojnosti, zaupanja javnosti in s tem vloge in pomena medijev in novinarstva,” so navedli.

Po njihovem mnenju bi bila potrebna strateška vlaganja v izboljšanje delovnih pogojev vseh zaposlenih, krepitev novinarske redakcije in medija nasploh, ne pa nadaljnje slabljenje ob krčenju stroškov, “ki s selitvijo gotovo ne bo zadnji ukrep racionalizacije v medijski hiši in celotni skupini lastnika”.

Zaposleni na Večeru so prepričani, da je selitev v poslovne prostore Galerije Gosposka vsaj dvojno negativna in nedopustna, in sicer prvič zato, ker je zgradba, v kateri zdaj deluje uredništvo Večera, “prepoznana kot neločljiv del medijske identitete, kot del dolgo grajene tradicije in temelj integritete medija, ki ostaja verodostojen, profesionalen in zaupanja vreden kljub zaostrenim razmeram na medijskem trgu”. Drugi razlog pa vidijo v tem, da so prostori, v katere nameravajo kot najemnika vseliti Večer, v lasti aktualnega župana mestne občine Maribor Saše Arsenoviča. “Menimo, da bi pri tovrstnih odločitvah, ne glede na to, kdo konkretno je ali bo župan, pri vstopanju v kakršnekoli poslovne odnose morali presojati bistveno širše posledice, kot videti predvsem morebitno cenovno ugodnost,” so pojasnili.

Ob tem so navedli, da sta uprava in lastnik sicer za optimizacijo previsokih stroškov iskala še druge možnosti in “do neke mere resda prisluhnila izraženim pomislekom in pričakovanjem zaposlenih, da ne izbereta najslabše, a tudi predstavljene alternative so bile po naši oceni slabe”.

“Selitev v prostore aktualnega nosilca lokalne politične oblasti je po naši oceni nepopravljiv udarec za uredniško neodvisnost in kredibilnost, ki bi lahko z enim zamahom zamajal ugled Večera. Prepričani smo, da neodvisna medijska hiša ne more in ne sme biti v ničemer odvisna od katerekoli oblasti, še posebej to velja za še bolj občutljivo lokalno okolje,” so poudarili.

Spomnili so, da se na Večeru že dlje soočajo z racionalizacijami in optimizacijami, ki niso v prid ne zaposlenim ne podjetju, a so jih sprejemali in razumeli, ker so hoteli “konstruktivno soprispevati k ohranjanju in razvoju medija” in ker so prepričani, da še vedno delajo dobro.

“Več kot jasno je sicer tudi, da so k sedanjemu položaju prispevale poteze preteklih nestrateških lastnikov Uroša Hakla in Saša Todoroviča, ki sta v mediju videla zgolj sredstvo za dosego drugih poslovnih interesov in dobiček ter ga izžela, tako da je v celoti ostal brez nepremičnega premoženja. Med drugim sta tik pred prodajo Večera leta 2021 prodala tudi stavbo Večera, v kateri je časopis od leta 1962,” so pojasnili.

Na Večeru bo danes v zvezi s selitvijo potekal zbor delavcev. Za izjave za javnost bodo predstavniki zaposlenih na voljo ob 13. uri pred poslopjem Večera v Mariboru.

V časniku Večer so danes objavili tudi izjavo Mihe Klančarja, ki vodi poslovodstvo Večera, da je vodstvo medijske hiše pred selitvijo podjetja s tradicionalne lokacije izvedlo temeljita pogajanja z lastniki poslovnih zgradb v Mariboru. “Vodilo je bilo, da za vzdržno in najboljšo ceno ostanemo v centru mesta, blizu bralcem, in da pospešeno razvijamo podjetje na digitalnem področju,” je pojasnil Klančar. Po njegovih navedbah bodo namesto vlaganja sredstev v nepremičnino razvijali vsebino in še bolj kakovostno opravljali delo za javnost.

“Kdo je lastnik prostorov, ki jih najema podjetje, na uredništvo nima prav nobenega vpliva, saj je slednje pri svoje delu popolnoma avtonomno in neodvisno, kar je bila in ostaja zaveza vodstva in kar smo in bomo vsak dan dokazovali z vsebino našega časnika,” je zatrdil Klančar. Tudi mnenja o poslovni škodi, ki jo bo to povzročilo, so po njegovih besedah popolnoma neutemeljena. Večer bo namreč, kot je navedel, z racionalizacijo stroškov bolj finančno stabilen, kar samo dodatno podpira oziroma je največja garancija za uredniško neodvisnost, hkrati pa bo s tem sprostil sredstva za vlaganja, ki so želena in potrebna.

“V teh za medijsko industrijo težkih časih, ko je potrebna celovita transformacija naših poslovnih modelov, ni recept za uspeh pogled nazaj, ampak pogled naprej. Tega nam novi prostori omogočajo. Sicer pa Večer ni zgradba, Večer smo ljudje, ustvarjalci in bralci, je medij, ki ostaja srce Maribora, regije in je simbol neodvisnega novinarstva. To je zaveza vseh nas in sedež podjetja tega ne bo spremenil,” je še navedel Klančar.

vir: sta

V prostorih muzeja v mariborski kadetnici si je mogoče ogledati umetniško sliko Antona Koželja z naslovom Odlikovanje, ki jo je avtor ustvaril leta 1916 v tehniki olje na platno, zapiše Uprava Republike Slovenije za vojaško dediščino.

Slika je nastala na osnovi istoimenske umetniške razglednice, ki je bila del serije razglednic Vojska v podobah

Poleg Koželja so jih ustvarjali tudi drugi večji slovenski slikarji tistega časa, Gaspari, Vavpotič, Smrekar, Hodnik, izdajala pa jih je Katoliška tiskarna, ki je v tistem času tiskala Ilustrirani glasnik. Razglednica Antona Koželja z naslovom Odlikovanje je bila v njem predstavljena 10. avgusta 1916.

Zapišejo še: “Anton Koželj se je rodil leta 1874 v Kamniku, bil je prvi sin slikarja Matije Koželja in brat slikarja Maksa Koželja. Med leti 1885 in 1892 je v Ljubljani končal šest razredov gimnazije, nato pa je odšel na Dunaj, kjer je na Umetnostni akademiji pri profesorju Rumplerju in Griepenkerlu študiral slikarstvo. Po končanem študiju je med leti 1903 in 1948 poučeval risanje na gimnaziji v Ljubljani. Zaslovel je tudi kot odličen ilustrator prve polovice 20. stoletja, s svojimi ilustracijami je opremljal knjige, ki so jih izdajale Mohorjeva družba, Učiteljske tiskarne in Mladinska knjiga. Njegove precej realistične ilustracije odlikuje kvalitetna risba, vesnanska domačijska tradicija, pri zgodnjih delih pa so prisotne tudi secesijske značilnosti. Ustvaril je več portretov slovenskih književnikov, v tehniki olje na platno pa je ustvaril serijo podob šentpetrskih župnikov Ljubljani, slike v vseh cerkvah šentpetrske župnije in križev pot pri Sv. Petru v Ljubljani.”

Na Oddelku za kardiologijo in angiologijo so opravili prvo alkoholno zaprtje ene od koronarnih arterij z namenom zmanjšanja debeline srčne mišične stene pri bolnikih z bolezensko zadebelitvijo srca.
“Poseg je potekal pod vodstvom dr. Igorja Balevskega, dr. med., v ekipi so sodelovali še Nina Glavnik Poznič, dr. med., prim. dr. Vojko Kanič, dr. med. in doc. dr. David Šuran, dr. med. Posebna zahvala gre prof. dr. Marko Noč, dr. med., za vso pomoč,” so zapisali na UKC Maribor.

V soboto, 11. novembra 2023, bo med 8. in 14. uro popolnoma zaprta cesta Na Gorci pri hišni številki 72.

V času te zapore bo mestni avtobus na liniji št. 9 Zrkovci–Dogoše vozil po spremenjeni trasi; obvoz bo urejen po vzporedni cesti skozi Zrkovce.

“Med zaporo ceste Na Gorci ne bo v uporabi avtobusno postajališče Zrkovska – Na Gorci 54 v obeh smereh. Kot nadomestno lahko potniki uporabijo postajališče na Zrkovski cesti pri hišni številki 75 v obeh smereh. Prosimo za razumevanje,” so sporočili iz Marproma.

Skupščina MLM je že drugič letos potrdila poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, s čimer bo družba pokrila izgubo tekočega obdobja v višini slabih pet milijonov evrov. S tem se bo družba, vsaj za zdaj, izognila insolvenčnosti. Prihodnji teden naj bi medtem neuradno stekel nov prodaji postopek MLM.

Zmanjšanje osnovnega kapitala predvideva poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja Mariborske livarne Maribor (MLM), ki ga je nadzorni svet družbe potrdil konec oktobra. Ta predvideva tudi, da se upnike – poleg Slovenskega državnega holdinga (SDH) sta to še Gorenjka banka in SID banka – zaprosi za enoletni moratorij na odplačilo posojil.

SDH, ki je tudi edini lastnik MLM, je danes po neuradnih informacijah odobril moratorij, preostala dva upnika pa naj tega ne bi storila. STA se je z vprašanji obrnila tudi nanju, na odgovore še čaka.

Za MLM, ki zaposluje okoli 350 ljudi, zaradi izgub pa se je znašel v velikih likvidnostnih težavah, naj bi sicer prihodnji teden stekel nov prodajni postopek, je neuradno izvedela STA. Kot je znano, so dosedanji poskusi prodaje družbe propadli, saj so interesenti v zameno za (poceni) nakup želeli državno pomoč, ki pa je država ne more več dodeliti.

Podjetje je državno pomoč namreč prejelo že dvakrat, evropski pravni okvir pa onemogoča dodelitev nove državne pomoči za prestrukturiranje družbi v težavah pred obdobjem desetih let od zadnje dodelitve oz. zaključenega programa prestrukturiranja.

V novem prodajnem postopku naj bi SDH po neuradnih informacijah podrobneje opredelil pogoje nakupa MLM

Tako naj bi denimo med drugim zahteval zavezo po dokapitalizaciji družbe v minimalnem znesku, pojasnila o načinu poplačila posojila in o pogojih možnega najema nepremičnine. SDH se namreč želi izogniti nerealnim ponudbam za nakup MLM, kot jih je prejemal v zadnjih tednih.

SDH je lastništvo MLM pridobil po pripojitvi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). T. i. slaba banka si je po prenosu bančnih terjatev do podjetja nanjo leta 2013 desetletje prizadevala za finančno prestrukturiranje in stabilizacijo prezadolženega podjetja, tudi s konverzijo terjatev v kapital, s katero je postala lastnik, ter z dokapitalizacijami in ostalimi oblikami financiranja. Enako si po pripojitvi DUTB prizadeva SDH.

vir: sta

Ministrstvo je v okviru Operativnega programa za hrano in/ali osnovno materialno pomoč iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v skladišča partnerskih organizacij dobavilo prehrambne izdelke namenjene socialno in materialno najbolj ogroženim osebam v višini 98 ton.

Razdeljeno bo:

– 10.192,00 kg konzerviranega golaža,
– 11.193,00 kg konzerviranega mesnega raguja,
– 39.238,10 l cvetličnega medu,
– 37.445,00 l oljčnega olja.

Hrano bosta partnerski organizaciji Slovenska karitas in Rdeči križ Slovenije dostavili na razdelilna mesta. Podrobnejše informacije o terminih razdeljevanja paketov s hrano in upravičenosti do izdelkov nudijo območna združenja obeh partnerskih organizacij.

Program je sofinanciran iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in se izvaja od leta 2014 z namenom zagotovitve pomoči materialno in socialno najbolj ogroženim osebam v Sloveniji v obliki paketov s hrano ter z izvajanjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo socialno vključevanje materialno in socialno najbolj ogroženih oseb, zapišejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.