Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
    Oddaja Na glas: ...
    V tokratni oddaji Na glas smo predstavili nekaj medgeneracijskih in večgeneracijskih centrov, njihov namen in poslanstvo. Pa tudi, komu so pravzaprav namenjeni, katere dejavnosti izvajajo in kaj bodo ponudili različnim generacijam poleti. V te centre namreč ne hodijo samo starejši, ampak tudi otroci in mladostniki. Predstavili smo Medgeneracijski center Danica Duplek, Medgeneracijski center Danica Rače-Fram, […]

Šport Maribor je, kot smo poročali, v sodelovanju z Mestno občino Maribor sprejel odločitev, da lahko na košarkarskem igrišču Iva Daneua v zimskih mesecih začasno vzpostavijo drsališče.

Zato so objavili javni razpis za oddajo te športne površine za namen postavitve montažnega drsališča v prihajajoči zimski sezoni. A žal se, kot so nam potrdili na Javnem holdingu Maribor, ni prijavil nihče.

“Podjetje Šport Maribor iz Skupine JHMB obžaluje, da v okviru izvedenega razpisa ni bilo nobenega interesa, saj je s to pobudo ponudilo priložnost za izrabo odlične in dobro obiskane športne površine. Hkrati sta želela Šport Maribor in Mestna občina Maribor s tem zagotoviti življenje košarkarskemu igrišču Iva Daneua in ga osmisliti tudi v času, ko igranje košarke na prostem zaradi vremenskih razmer ne bo mogoče.”

Podjetje ne bo ponovilo razpisa, bo pa v letošnji jeseni in začetku zime spremljalo vremenske razmere in omogočilo igranje košarke na tej lokaciji, dokler bo vreme to dopuščalo, še zapišejo.

Boj za nadzor nad Javnim holdingom Maribor, ki ustvarja velike dobičke, se nadaljuje. Potem ko je politična večina, konec oktobra prenesla uveljavljanje ustanoviteljskih pravic z župana na mestni svet s točko na dnevnem redu, župan Saša Arsenovič odloka še ni uradno objavil in tako še ne velja.

V sklepu Mestnega sveta Mestne občine Maribor z dne 26. 10. 2023, so mestni svetniki z večino spremenili Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor d.o.o. Sklep je tako uradno dokumentirana odločitev. Za transparentno delovanje občine, bi se pričakovalo, da se sklep tudi spoštuje.

Na vse predstavnike svetniških skupin v mestnem svetu MO Maribor smo poslali vprašanja, kako to komentirajo.

Igor Jurišič, predstavnik Stranke mladi – Zeleni Evrope, nam je dejal: “Po 116.členu poslovnika je župan tisti, ki skrbi za objavo v MUV. Razlogi za zavlačevanje mi niso znani, hkrati pa ne želim javno ugibati o le-teh. O ukrepanju v primeru nespoštovanja odločitve Mestnega sveta MOM pa še razmišljamo.”

“Tako Zakon o lokalni samoupravi kot Statut Mestne občine Maribor določata, da je mestni svet in ne župan najvišji organ odločanja. Po skoraj letu delovanja tega sklica mestnega sveta lahko v svetniški skupini GS ugotovimo, da župan tega dejstva noče priznati ali svoje vloge ne razume dobro kljub petim letom županovanja. V tem času smo večkrat doživeli samovoljo župana, ki ni spoštoval odločitev mestnega sveta v primeru, da se s sprejetimi odločitvami ni strinjal,” pa uvodoma pojasni Karin Jurše iz Gibanja Svoboda.

Kot še poudari Juršetova, je mestni svet z odlokom ustanovil Javni holding Maribor in ima s tem vse ustanoviteljske pravice: “V letu 2020 sta župan in uprava pravilno razumela in tolmačila 21. člen zadevnega odloka ter mestnemu svetu dala v odločanje imenovanje nadzornega sveta holdinga za obdobje 4 let. Iz spletne strani Javnega holdinga Maribor lahko razberemo, da nadzorniki niso tisti, ki so bili zakonito imenovani v letu 2020. To jasno kaže, da je župan prekoračil svoja pooblastila, ki jih ima po zakonu, statutu in odloku in sam imenoval nove nadzornike. Podobno si je župan prilastil pravico, da sam predstavlja skupščino holdinga, saj je mestni svet šele v oktobru, na zahtevo svetniške skupine GS, prvič videl in razpravljal o poslovnih poročilih ter poslovanju holdinga v zadnjih 3 letih. Zakaj do tega ni prišlo v preteklem mandatu mestnega sveta, ne vemo.”

Napoveduje se bojkot prihodnih sej mestnega sveta

“Ne glede na dejstvo, da veljavni odlok o ustanovitvi holdinga pristojnosti mestnega sveta ni prenesel na župana, je mestni svet na 6. redni seji sprejel dnevni red, po katerem je v skrajšanem postopku pričel z obravnavo spremembe odloka, ki deklarativno poudari, da ima mestni svet, in ne župan, ustanoviteljske pravice. Na 9. redni seji v oktobru 2023 smo točko nadaljevali in spremembo odloka tudi sprejeli. Očitno je županova potreba po moči in morebiti še čem tako močna, da meni, da z neobjavo sprejetega odloka, lahko onemogoči vpliv mestnega sveta na izbor nadzornikov in delovanje skupščine holdinga. Kot smo pojasnili že v začetku tega odgovora, pa je vseeno, ali je sprememba objavljena ali ne, ker je le deklarativne narave, saj ima mestni svet, in ne župan, že po obstoječem odloku konstitutivno vse pravice ustanovitelja,” še dodajo v GS: “V kolikor bo župan še naprej kršil določila odloka o ustanovitvi javnega holdinga, bomo v svetniški skupini Gibanja Svoboda resno razmislili o bojkotu prihodnjih sej mestnega sveta.”

Zdravko Luketič iz NSi na to temo pojasni: “Z Vašimi navedbami nisem seznanjen, za objavo sprejetih odločitev so predvideni postopki in ravnanje župana. O ukrepih bomo odločali, če do objave ne bo prišlo.”

Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti Maribor pa najprej pojasni: “Ob ustanovitvi Javnega holdinga Maribor v prvem odloku leta 2019 je bilo jasno povedano in tudi v odloku zapisano, da skupščino predstavlja mestni svet. Na naše takratno izrecno vprašanje, če to drži je seveda takrat župan in tudi odvetniška družba Živko, ki je pripravila akt o ustanovitvi oz. odlok, to potrdila. Torej da je skupščina mestni svet. Da je to res in da je tako tudi prav, kaže dejstvo, da smo prve nadzornike na JHMB imenovali na mestnem svetu. Potem pa se je zgodil preobrat. Ko se je župan odločil, da je Javni holding Maribor enako Saša Arsenovič in si je prilastil pravico odločati v imenu skupščine oz. si je prilastil pravico postati skupščina. Potem sta naša svetnika v prejšnjem mandatu na to cel mandat opozarjala in ker župan seveda tega ni želel slišat, se je zdaj zgodilo to, kar se je pač zgodilo. Svetniki smo izrecno v odlok zapisali, da skupščino predstavlja mestni svet, kar kje tudi prav in tako kot mora biti.”

Vprašamo tudi, kako komentira to, da objave tega odloka še ni bilo? “To pripisujem temu, da on tega ne želi, on je uporabil vse manevre, da to sploh na dnevni red ne bi prišlo.  Seveda izrablja še zadnji manever, da tega sklepa ne objavi v MUV-u, torej Medobčinskem uradnem vestniku.”

Lidija Divjak Mirnik še pojasni: “Mi smo se pogovarjali že z ostalimi svetniški skupinami, da bomo bojkotirali seje, ker on enostavno ne spoštuje nobenih pravil, ki bi jih moral spoštovati. Ker pa ni nobenih sankcij za župana, ki ne spoštuje pravil, se pač on odloča in obnaša tako kot se – avtoritarno in o vmes odloča sam. Vendar še enkrat, jaz sem mu že večkrat na seji to povedala, da to ni njegova firma, da občina ni njegova last, ampak je to nekaj kar je javno dobro. In on kot župan mora delat za javno dobro.”

“Zakaj župan svoje dolžnosti ni opravil in še ni objavil spremembo odloka je vprašanje, katerega je potrebno zastaviti županu. Ob naslednji seji mestnega sveta pričakujemo tudi obrazložitev, zakaj je prišlo do zamika pri objavi, kar je dolžnost župana. Na podlagi te razlage se bomo tudi naprej odločali kot stranka, kako ukrepati ali ne,” pa je v imenu SD Maribor sporočil Damjan Cvetko.

Vprašanja zakaj do objave v Medobčinskem uradnem vestniku še ni prišlo, smo poslali tudi na Mestno občino Maribor, odgovore objavimo, ko jih prejmemo. Se pa med svetniki govori, da bi se naj zgodba župana in mestne uprave zapletala. Kakorkoli, zgodbo bomo spremljali še naprej.

Na minuli seji Vaškega odbora Slemen v občini Selnica ob Dravi so prisotni krajani bili ogorčeni zaradi obuditve projekta izgradnje črpalne hidroelektrarne Kozjak in pripadajočih daljnovodnih povezav.

Zahtevajo, da jim Dravske elektrarne Maribor in ELES razložijo več o samem projektu, in ne dovolijo, da njihovi predstavniki hodijo po njihovih zemljiščih brez razlage, kaj tam počnejo.

Več v prispevku.

V Mariboru in okolici čistejši zrak tudi pozimi, dimnikarska služba in inšpekcija ugotavljata porast aktiviranja kaminov in starih peči, pregledi so nujni, zapišejo na strani okolje.maribor.si.

Lanska kurilna sezona ni bistveno odstopala od predhodnih

“Pretirano nizkih in predvsem dolgotrajnih nizkih temperatur ni bilo zaznati, snežnih padavin je bilo malo, zima pa tudi ni vztrajala v pomladno obdobje. Kot običajno je bilo v zimskem času zaznati povečane koncentracije delcev PM10 in PM2,5, vendar tudi ti niso presegali dolgoletnih povprečij. Glede na rezultate meritev onesnaževal zraka, ki se izvajajo v Mestni občini Maribor, je bila v pretekli kurilni sezoni zabeležena najnižja povprečna vrednost delcev v zadnjih šestih letih (velja za merilno mesto Krekova-Tyrševa). Sklepamo torej lahko, da je bila kakovost zraka v mestu in okoliških občinah tudi pozimi dobra in se je glede na meteorološke razmere lanske zime celo izboljšala,” zapišejo.

Skupna služba varstva okolja, Skupne občinske uprave Maribor, ki pokriva kar 9 občin v regiji, je zato preverila pri predstavnikih dimnikarske službe kot tudi pri pristojnem inšpektoratu, kakšni so njihovi pogledi na preteklo kurilno sezono.

Dimnikarska služba ugotavlja, da se število pregledov kurilnih naprav ni zmanjšalo, da pa je bilo pri menjavi kurilnih naprav največ prehoda na toplotne črpalke. “Ob teh menjavah si uporabniki pogosto skušajo zagotoviti še dodatni vir ogrevanja s kamini. Na terenu se ugotavlja, da se sekundarni sistemi (kamini) uporabljajo vse pogosteje kot primarno ogrevanje, kar je predvsem zaskrbljujoče v mestnem jedru in strnjenih naseljih. Pri tem je potrebno poudariti pomembnost načina kurjenja in ustreznosti kuriva, saj se lahko z neustreznim gorivom (vlažen, lakiran in kemično obdelan les, razni odpadki,..) povzroči ogromno onesnaženje zraka v celotni soseski,” zapišejo.

Inšpektorat RS za okolje, podnebje in energijo (IRSOE) prav tako ugotavlja vedno večjo ponovno aktivacijo starih peči (tudi lončenih) na trdo gorivo, tudi pri večstanovanjskih zgradbah s skupinskim (daljinskim, plinskim) ogrevanjem. Problematika, ki pri tem nastaja je, da se dimniki (t.i. rezervni dimniki), ki že nekaj časa niso bili v uporabi, koristijo za kurjenje brez dimnikarskih pregledov in zato so lahko v vprašljivem, morda tudi nevarnem stanju (dimniški požari).

Prijave kršitev onesnaževanja zunanjega zraka na inšpektorat zaradi neprimernega kurjenja niso izstopale od prejšnjih sezon.

Dejstvo je, da se zakonodaja s področja kurjenja in kurilnih naprav kljub posredovanju predlogov na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo še vedno ni spremenila, zato je mogoče izbirati med velikim številom dimnikarjev na trgu. Žal, se poleg velikega števila dimnikarjev uporabnik kurilne naprave še vedno lahko pregledu izogne.

Še vedno ostaja neurejena evidenca kurilnih naprav v državni bazi EVIDIM, kjer bi bilo nujno potrebno vzpostaviti realno sliko vseh naprav, saj so v evidenci tudi take, ki so že nekajkrat presegle življenjsko dobo. Predpisati bi bilo potrebno metodologijo, po kateri ne bi bilo mogoče kupiti naprave, ki ne ustreza predpisom oziroma onemogočiti uporabo takih, ki so tehnološko zastarele in z neustreznimi emisijami. Vsako napravo bi bilo potrebno v evidenco tudi vpisati.

Na tem področju državo čaka še kar nekaj nalog, preden se bo vzpostavil vzdržen in enakopraven sistem za vse uporabnike.

“Glede na problematiko, ki smo jo izpostavili vseeno ugotavljamo, da v našem širšem okolju tudi pozimi dihamo razmeroma kakovosten zrak, ki ga moramo vsaj ohraniti, če ne še izboljšati. Naj bo to tudi spodbuda za vse občane v novi kurilni sezoni. S predvidenimi novimi mejnimi vrednostmi, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija, se bodo namreč mejne vrednosti onesnaževal precej znižale. Zato nadaljujmo z odgovornim ravnanjem tudi v bodoče,” zaključijo.

Po sklepu MO Maribor bo prevoz z avtobusi mestnega potniškega prometa 10. in 11. novembra brezplačen; oba dneva bo od 9. ure naprej brezplačna uporaba avtobusov vseh linij v smeri mestnega jedra, od 16. ure do konca voženj pa v obeh smereh.

Ob vstopu na avtobus v omenjenih urah in smereh bo voznik potnikom natisnil vozovnico s ceno 0,00 EUR.

“Z brezplačno uporabo mestnih avtobusov želimo ob zagotovitvi varnega in udobnega prevoza udeležencev martinovanja prispevati tudi k manjši prometni gneči na območju središča mesta v času dvodnevnega dogodka. Zato obiskovalce vabimo, da izkoristijo ugodnost, ki jo skupaj omogočamo MO Maribor, Zavod za turizem Maribor in javno podjetje Marprom iz Skupine JHMB,” so sporočili iz Maproma.

Zaradi porasta okužb s SARS-CoV-2 so obiski na Kliniki za nevrologijo in Kliniki za interno medicino omejeni na eno zdravo osebo, so sporočili iz UKC Maribor.

Zapisali so še: “Priporočena je tudi uporaba zaščitne maske. Najlepša hvala za razumevanje.”

 

Mariborski karierni sejem – sejem poklicev in izobraževanja 2023 – s sloganom Vesolje priložnosti bo naslednji teden v sredo in četrtek, 15. in 16. novembra. Letos o potekal na novi lokaciji,  v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja.

Letošnji karierni sejem je že osmi po vrsti. Organizirata ga Območno obrtno-podjetniška zbornica Maribor in Štajerska gospodarska zbornica v partnerskem sodelovanju z Mestno občino Maribor, Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor, Univerzo v Mariboru, Fundacijo za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova in Mladinskim kulturnim centrom Maribor.

Karierni sejem bo potekal za osnovnošolce in srednješolce dva dni skupaj, na novi lokaciji, v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja, Koroška cesta 130, 2000 Maribor, v sredo, 15. 11. 2023, med 8. in 17. uro in četrtek, 16. 11. 2023, med 8. in 16 uro.

Marko Gorjak, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, je predstavil, kako bo vsebinsko urejen Karierni sejem, ki bo razdeljen v samem prostoru na kar 136 razstavnih enot. Povedal je tudi, katere poklice bo predstavila v sodelovanju z drugimi Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor.

Večjo vlogo je letos prevzela Štajerska gospodarska zbornica. Lidija Majcen, vodja kadrovskega področja Štajerske gospodarske zbornice, je izpostavila, da bo letos sodelovalo z njimi 25 podjetij.

Okrogla miza o karierni orientaciji in Escape room z deficitarnimi poklici

Po besedah Bernarda  Memona, direktorja Območne službe Maribor Zavoda RS za zaposlovanje, si želijo, da bi se karierna orientacija vrnila v stare tirnice, saj je nekoč imela močno veljavo. Zaradi tega bodo 15. novembra pripravili okroglo mizo Kako zagotoviti celosten in integriran pristop k ureditvi karierne orientacije v Sloveniji. Imeli bodo tudi več stojnic in novost Escape Room, ki bo v prostorih Štuka.

Mojca Kirbiš, vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol, je dejala, da je Karierni sejem odlična priložnost za osnovnošolce, pri tem se zahvaljuje, da bo tudi letos organiziran brezplačni avtobusni prevoz za osnovnošolce, ki gredo na Karierni sejem. Odhodi bodo organizirani in vodeni.

Herman Pušnik, predstavnik aktiva ravnateljev mariborskih srednjih šol, je izpostavil, da je sejem za srednješolce namenjen ne samo srednješolcem oziroma osnovnošolcem, ki se odločajo, kam v srednjo šolo, ampak tudi odraslim za npr. prekvalifikacijo.

Za tiste, ki želijo videti tudi možnosti neformalnega izobraževanja, pa je tam tudi Mladinski kulturni center Maribor, ki z različnimi možnostmi nudi usvajanje raznih veščin in znanj, ki so potrebna tako na poklicni kot tudi življenjski poti. Tudi npr. z živo knjižnico, na kateri se bodo predstavili ljudje v različnih poklicih in povedali svojim sogovornikom prednosti in slabosti poklica, ki ga opravljajo.

Namenjen učencem, dijakom, staršem, odraslim, ki želijo drugačno poklicno pot, svetovalnim in strokovnim delavcem

Karierni sejem je namenjen učencem višjih razredov oz. letnikov, staršem, svetovalnim in drugim strokovnim delavcem s področja karierne orientacije mladih. Z izvedbo Kariernega sejma želijo mladim na enem mestu predstaviti možnosti, ki jih imajo ob nadaljevanju svoje izobraževalne ali poklicne poti ter prispevati k preprečevanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na lokalnem trgu dela, kot tudi pomagati pri izvajanju programov karierne orientacije v osnovnih in srednjih šolah. Posebno pozornost zato namenjajo poklicem, ki so na trgu dela vse bolj iskani, in novim poklicem prihodnosti.

Želijo si, da bi lahko v povezovanju z izobraževalnimi zavodi, obrtniki, podjetniki, drugimi gospodarskimi subjekti ter ostalimi javnimi in zasebnimi organizacijami predstavili priložnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju.

Obiskovalci kariernega sejma bodo lahko:
• spoznali posamezne poklice;
• spoznali izobraževalne ustanove in programe, ki jih te izvajajo;
• se udeležili dogodkov (delavnic in predavanj), ki so koristni za načrtovanje
izobraževalne in karierne poti;
• se seznanili s potencialnimi delodajalci, z možnostmi za zaposlitev ali za opravljanje prakse;
• dobili informacije o razmerah na trgu dela, iskanih poklicih in poklicih prihodnosti;
• stopili v stik s kariernimi svetovalci/kami in organizacijami, ki nudijo podporo mladim pri načrtovanju kariere in kariernih odločitvah
• spoznali organizacije, ki izobražujejo, usposabljajo ali zaposlujejo mlade invalide;
• spoznali mladinske delavce, se seznanili z mladinskim delom in s programi, ki jih izvajajo mladinski centri in druge organizacije, ki delujejo na področju mladine.

Danes in jutri, se bodo pripadnice in pripadniki 16. centra za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije usposabljali skupaj s posadkami zavezniškega letala C-17 globemaster. Slednja bodo v vidnem delu dneva preletavala zračni prostor Slovenije na različnih smereh in na nizkih višinah, poroča letalski portal Sierra5.net.
Načrtovano letenje bo dnevno potekalo na eni smeri in z intenzivnostjo enega letala, pri čemer se bosta smer in čas letenja določila glede na trenutne vremenske razmere. Posadke bodo delovale skladno s predpisi, ki urejajo letenje z vojaškimi letali na nizkih višinah.

Aktivnosti bodo skladno z načrti potekale na treh smereh, in sicer:

SMER1

Dobrovnik – Lenart – Ruše – Dravograd – Luče – Tržič – Sorica – Col – Divača – Črni Kal – Koper – Piran – Črni Kal – Laze – Ponikve – Celje – Ptuj – Maribor – Dobrovnik,

SMER2

Dobrovnik – Lenart – Ruše – Dravograd – Vransko – Ponikve – Gotenica – Semič – Radeče – Rogaška Slatina – Ptuj – Ljutomer – Dobrovnik,

SMER3

Dobrovnik – Dol – Brezovica – Medvode – Sorica – Most na Soči – Laze – Divača – Črni Kal – Koper – Piran – Črni Kal – Ilirska Bistrica – Sodražica – Gotenica – Vojnik – Dobrovnik.

Letalo C-17, ki bo tokrat letelo v zračnem prostoru Slovenije, je del Programa strateških zračnih zmogljivosti dvanajstih držav, katerega članica je od ustanovitve tudi Slovenija. Gre za eno izmed največjih strateških transportnih letal na svetu. Pilotirajo jih tudi piloti Slovenske vojske in so bazirana na vojaškem letališču Papa na Madžarskem.

16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije je enota Slovenske vojske, ki v sodelovanju z zavezniki neprekinjeno nadzira dogajanje v zračnem prostoru Republike Slovenije. Da je pri svojem delu suverena in uspešna, so potrebna stalna urjenja njenih pripadnikov z enotami letalstva Slovenske vojske in zavezništva.

Kdo je po vašem mnenju z vrhunskimi umetniškimi dosežki v letu 2023 trajno obogatil mariborsko kulturno zakladnico?

Na Mestni občini Maribor vas vabijo, da predlagate kandidatko ali kandidata za Glazerjevo nagrado ali Glazerjevo listino, najvišje priznanje Mestne občine Maribor za življenjsko delo in za posebne dosežke na področju kulture ter za prispevek pri razvoju kulturnega življenja.

Vsako leto o prejemnikih Glazerjevih nagrad in listin odloča Odbor za podelitev Glazerjevih nagrad. V imenu odbora župan Mestne občine Maribor podeljuje Glazerjevo nagrada za življenjsko delo ter tri Glazerjeve listine za pomembne dosežke v krajšem časovnem obdobju. V Mestni občini Maribor podeljujemo te nagrade že od leta 1987.

V letu 2024 se podeljujejo Glazerjeva nagrada in Glazerjeve listine.

1. Glazerjeva nagrada se podeljuje posameznikom za življenjsko delo na področju kulture, izjemoma tudi za posamične vrhunske umetniške dosežke, s katerimi je bila mariborska kultura uveljavljena v širšem prostoru.

2. Glazerjeva listina se podeljuje posameznikom:

• za kulturne stvaritve na različnih področjih ustvarjalnosti in poustvarjalnosti (leposlovne, gledališke, glasbene, plesne, likovne, arhitekturne, kulturološke, oblikovalske, fotografske, filmske, televizijske in radijske ter intermedijske) v obdobju zadnjih dveh let pred razpisom;

• za posamezne dosežke na področju varovanja in ohranjanja ter prezentacijo naravne in kulturne dediščine v Mestni občini Maribor v obdobju zadnjih dveh let pred razpisom;

• za posebej uspešno večletno delo pri posredovanju splošnih kulturnih vrednot občanom Maribora.

Predloge za Glazerjevo nagrado in Glazerjeve listine lahko oddajo fizične in pravne osebe.

Več informacij o načinu oddaje na tej povezavi. Rok za oddajo je 14. december 2023.

Glazerjeva nagrada in Glazerjeve listine bodo svečano podeljene predvidoma v mesecu marcu 2024.

Na vladni strani zanikajo navedbe sindikatov, da so razlogi za prekinitev pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij na njeni strani. Sindikati so namreč tisti, ki so v pogajanjih postavili ultimat, je v izjavi za javnost poudaril generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar.

V pogajalski skupini dela sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, namreč zahtevajo takojšnje nadaljevanje pogajanj. Razlogi za zastoj v pogajanjih pa so po njihovih navedbah izključno na vladni strani. Če premika v pogajanjih ne bo, napovedujejo stopnjevanje sindikalnih aktivnosti v decembru.

Prenova plačnega sistema javnega sektorja naj bi bila v interesu vseh

Pogačar je v odzivu na njihove navedbe dejal, da je prenova plačnega sistema javnega sektorja tako v interesu sindikatov kot tudi vlade. Pojasnil je, da se pogajajo o dveh sklopih. Na eni strani je prenova samega sistema s sprejetjem novega zakona o sistemu plač in v tem delu so po njegovih besedah v preteklih šestih mesecih v okviru socialnega dialoga naredili ogromen napredek in je večina zakona že usklajena.

Drugi del so pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma, poenostavljeno, za pogajanja o zvišanju plač v javnem sektorju, je dejal. Tako je vlada v septembru sindikatom predstavila predlog, “po katerem se zvišajo plače vsem v javnem sektorju, seveda v skladu z javnofinančnimi zmožnostmi”. Septembra, takoj po avgustovskih poplavah, pa je sindikalni strani dodatno jasno sporočila, da zaradi odprave posledic avgustovske naravne nesreče v letu 2024 ne bo poviševanja plač v javnem sektorju, ker za to enostavno ni javnofinančnih zmožnosti, je pojasnil.

Sindikalna stran je po njegovih besedah predlog vlade v celoti zavrnila, na pogajanjih pa vladni strani postavila ultimat, da se pogajanj ne bo udeleževala, dokler ne bo umaknjen člen v zakonu o izvrševanju državnega proračuna, ki določa, da se v letu 2024 plače v javnem sektorju ne bodo uskladile. “To je ultimat in ko postaviš ultimat v pogajalskem procesu, težko rečeš, da je vladna stran prekinila pogajanja,” je poudaril Pogačar.

Pogajalski proces bi naj tekel naprej

Če želijo tudi v prihodnje zagotavljati javne storitve za prebivalce, pa se mu zdi pomembno, da bi pogajalski proces tekel naprej, tako glede prenove plačnega sistema, kot je na določenih mestih absolutno upravičeno tudi zvišanje plač v javnem sektorju, je dejal.

Da vlada po odhodu ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik zaenkrat še ni imenovala novega vodje vladne pogajalske skupine, po njegovih besedah ne more biti razlog za prekinitev pogajanj. Nenazadnje so po njenem odstopu pogajanja še potekala, vodila pa jih je državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.

Predsednik vlade Robert Golob je sicer po vrhu koalicije danes povedal, da je o tem vprašanju v torek govoril z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, ki začasno opravlja tudi vlogo ministra za javno upravo, in da se bodo na to temo znova dobili prihodnji teden. Minister mu je povedal, da se s tem vprašanjem ukvarja. A več premier ni želel komentirati, saj se nikoli ne pogaja prek medijev, ampak vedno za pogajalsko mizo.

Po napovedi sindikata državnih organov, da bodo zaposleni na upravnih enotah 15. novembra stavkali, je Pogačar dejal, da je stavka skrajno sredstvo, ki ni nikomur v interesu, ne zaposlenim, ne prebivalcem in tudi ne ministrstvu. Predstavnike sindikata bodo zagotovo še pred napovedanim datumom stavke povabili na pogovore. “Vsaka stran si mora v skladu z zakonom o stavki v času od napovedi stavke prizadevati za mirno reševanje sporov, vladna stran se bo tega držala,” je še zagotovil Pogačar.
VIR: STA

Prvi rok za končanje del na mariborskem Lentu je bil konec maja letos. Lent, skupaj z nekaterimi drugimi odseki ob obrežju reke Drave v Mariboru, je tako več kot leto dni že eno veliko gradbišče. Nazadnje smo o tem, da so se dela podaljšala pisali že konec avgusta, takrat so nam v službi za odnose z javnostmi Mestne občine Maribor dejali, da so dela v fazi finalizacije. Rok za izvedbo del pa so takrat podaljšali do konca meseca oktobra.

Na Mestno občino Maribor smo vprašanja o tem, če so oz. bodo dela v tem zadnjem roku, torej do 31. oktobra, končana, poslali 30. oktobra. Odgovore smo dobili te dni. Pojasnjujejo pa sledeče: “Mestna občina Maribor je izvajalcu gradbenih del podaljšala rok izvedbe do 30.11.2023, saj je izvajalec podal vlogo za podaljšanje pogodbenega roka. Pogodbeni rok za dokončanje del je do 30.11.2023.”

Po povprašamo o podpisanih aneksih pa nam pojasnijo: “Podpisanih je bilo šest dodatkov, vezanih na nominacijo podizvajalcev ter podaljšanje pogodbena roka.”

Vprašali smo jih tudi, kaj je že narejeno in kaj še mora biti? Pojasnjujejo, da so končana že vsa večja gradbena dela na zahodnem in osrednjem delu Lenta.

Na Lentu je potrebno izvesti še:

– Zahodni del Lenta:

o Montaža urbane opreme (klopce, koši za smeti),
o Zasaditev (drevesa, pokrovnice, trajnice),
o Priklop kandelabrov javne razsvetljave na električno energijo.

– Osrednji del Lenta:

o Zaključiti tlakovanje pod tržnico.
o Montaža urbane opreme (klopce, koši za smeti),
o Zasaditev (drevesa, pokrovnice, trajnice),
o Brušenje in štokanje betonskih površin,
o Montaža kandelabrov javne razsvetljave ter betonskih prefabrikatov,
o Zasaditev (drevesa, pokrovnice, trajnice),
o Zaključiti tlakovanje pod tržnico.

– Vzhodni del Lenta:

o Betoniranje cestišča,
o Brušenje in štokanje betonskih površin,
o Zasaditev (drevesa, pokrovnice, trajnice),
o Montaža kandelabrov javne razsvetljave ter priklop,
o Montaža urbane opreme (klopce, koši za smeti).

V okviru štiriletnega projekta “Drava – Natura 2000,” ki je bil financiran s kohezijskimi sredstvi, so izvedli številne ukrepe z namenom ohranjanja narave ter izboljšanja kakovosti življenja ob reki na območju od Limbuša pri Mariboru do Središča ob Dravi. Med izvedenimi ukrepi so bila čiščenja brežin, urejanje travišč in postavitev več interpretacijskih točk in poligonov.

Reka Drava je s svojim porečjem naravni biser tako za naravovarstvenike, ljubitelje narave kot bežne obiskovalce. Doprinos k varstvu okolja in narave ob in na reki Dravi ter njene poplavne varnosti so tudi aktivnosti projekta zaDravo.

“Drava je najpomembnejša reka v Podravju in ima velik vpliv na življenje vseh, tako rastlin in živali kot ljudi, ki tu živijo,” je izpostavil vodja projekta Boris Keuc iz RRA Podravje – Maribor.

Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor (RRA Podravje – Maribor) se kot vodilni partner projekta zaDravo skupaj z Direkcijo RS za vode, Zavodom RS za varstvo narave, ZRS Bistro Ptuj ter občinami Duplek, Starše in Središče ob Dravi ponosno ozira na rezultate skupnega štiriletnega projekta.

Ti so bili na območju Natura 2000 Drava, ki se razteza od Limbuškega nabrežja do Središča ob Dravit, usmerjeni v ohranjanje narave in dvig kakovosti življenja v Dravskem obrečnem prostoru tako za ogrožene živalske in rastlinske vrste kot tudi za človeka.

Župan Mestne občine Maribor, Aleksander Saša Arsenovič, je uvodoma poudaril, »da je reka Drava več kot le tekoča voda; je simbol naše skupne prihodnosti. Njeno naravno okolje in biotska raznovrstnost sta dragocena zaklada, ki ju moramo skupaj ohraniti in varovati.«

»Na agenciji se zavedamo pomembnosti Drave za prihodnost razvoja Podravske regije, zato smo z našimi projekti usmerjeni v celovito trajnostno upravljanje območja reke Drave, ki predstavlja temelje za razvoj športno turistične in kulturne ponudbe ter naravovarstvenega turizma na in ob reki. V preteklih štirih letih smo odigrali vodilno vlogo pri povezovanju občin za izgradnjo in promocijo Dravske kolesarske poti (Drava Bike), pri urejanju plovnosti na reki Dravi in v projektu ureditve nabrežja Dravske promenade. Prav tako sta k oživitvi reke doprinesla projekta Naša Drava in Smart River. Projekt Drava Natura 2000 (zaDravo) je dokaz, da je trajnostna raba naravnih virov ključna za našo dolgoročno dobrobit, varovanje njene naravne lepote in biotske raznovrstnosti pa je naša odgovornost«, je poudarila Karmen Razlag, vršilka dolžnosti direktorja RRA Podravje – Maribor.

»Z ustreznimi ukrepi smo revitalizirali kulturno krajino ter s tem izboljšali neugodno stanje 11 ciljnih vrst in 4 habitatnih tipov. Izpostaviti gre ukrepe obnove nekdanjih rokavov in renaturacije struge, ki ob ohranjanju življenjskega prostora za živali in rastline hkrati pomeni tudi sonaravne širitve struge, s tem pa pozitivno prispeva k zmanjšanju poplavne
ogroženosti,« je povedal Boris Keuc, vodja Sektorja za regionalni razvoj na RRA Podravje – Maribor in vodja projekta zaDravo.

»Z namenom spoznavanja območja, vrst in izvedenih ukrepov smo vzpostavili 16 edinstvenih interpretacijskih enot, ki bodo navduševale tako mlajše generacije kot ljubitelje narave.: tri interpretacijske centre, dve učni poti, sedem interpretacijsih točk in štiri poligone. V interpretacijskih centrih si bodo lahko obiskovalciogledali tudi promocijski in animirani film. Verjamemo, da bodo vsebine spremenile pogled obiskovalcev na naravo,« je še zaključil.

»Verjamemo, da bo interpretacija narave omogočila boljše doživljanje narave ob reki Dravi ter spodbudila obiskovalce, da jo tudi aktivno ohranjajo« dodaja Keuc ob današnjem odprtju interpretacijskega poligona Natura 2000 Drava ob Limbuškem nabrežju ter izpostavlja željo po »sistemskih rešitvah varstva narave in sonaravnega razvoja, ki bi ga v prihodnje lahko s celostnim načrtom rabe, upravljanja in razvoja območja ob reki Dravi udejanjili z Regijskim parkom Drava.«

Projektni partner Direkcija RS za vode je obnovila stranske rokave, mrvice ter rečne zatoke, oblikovala mreže novih vodnih habitatov, odstranila zarast in mulj na prodiščih, izkopala depresije z občasno in stalno vodo ter odkupila zemljišča, ki so podvržena bočni rečni eroziji.

»Upravljanje voda je široko področje, ki naslavlja mnogo izzivov in različnih vidikov. Medsektorski projekti, kot je projekt zaDravo, omogočajo zasledovanje skupnih ciljev in prinašajo rešitve, ki so sprejemljive za vse. Z izvedenimi ukrepi v okviru projekta zaDravo smo poleg ohranjanja vrst habitatov izboljšali tako pretočnost Drave kot tudi zmanjšali erozijsko ogroženost na obravnavanih odsekih. Prav tako pa smo povečali prodonosnost Drave in izboljšali rečno dinamiko,« je povedala vodja Sektorja območja Drave na Direkciji Republike Slovenije za vode, mag. Mateja Klaneček.

Zavod RS za varstvo narave je skrbel za strokovno koordinacijo projektnih aktivnosti. Odgovoren je bil tudi za obnovo 15 ha obrečnih poplavnih gozdov na območju Natura 2000 Drava.

Direktor Zavoda RS za varstvo narave, Hrvoje Teo Oršanič, je izpostavil: »Narava z vse pogostejšimi katastrofalnimi dogodki jasno kaže, da je nujna celostna obravnava obrečnega prostora. Območij, ki imajo tako številne funkcije in naloge, kot so rečni sistemi, ne smemo in ne moremo gledati enostransko samo skozi eno funkcijo. Tako ohranjanje narave ni le varovanje »rožic, ptičkov in metuljev«, ampak je ob dobrem sodelovanju vseh sektorjev jasno vodilo za upravljanje s prostorom, ki nenazadnje ohranja tudi življenjski prostor ljudi. Zato obnovljeni poplavni gozdovi, ekstenzivna travišča, stranski rokavi in mrtvice niso le življenjski prostor živali in rastlin, ampak so tudi območja, kjer se visoke vode lahko razlivajo brez škode, s tem pa prispevajo tudi k varstvu pred poplavami.«

V okviru ZRS Bistra Ptuj so z ustrezno obnovo zaraščenih površin in večletnim vzdrževanjem travišč obnovili šest hektarjev suhih travnikov na območju Krajinskega parka Šturmovec. K obnovi oz. vzpostavitvi travišč so prispevali RRA Podravje – Maribor ter občine Duplek, Starše in Središče ob Dravi, ki so na svojih ali odkupljenih zemljiščih vzpostavile devet hektarjev travnikov. Prav tako so prispevali k obnovi mejic ali na novo zasadili drevesa in grmovnice na več kot 12 ha površin.

»V imenu Ministrstva za naravne vire kot sofinancerja projekta se zahvaljujem vsem parterjem za uspešno izvedbo projekta. Skupaj s partnerji si bomo tudi v naslednji finančni
perspektivi prizadevali za skupno sodelovanje pri ohranjanju Drave in njenega obrečnega prostora kot edinstvenega naravnega okolja in bogate biotske raznovrstnosti za prihodnje generacije,« je povedal Andrej Bibič, vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost z Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Nekaj foto utrinkov:

 

 

 

 

 

 

 

 

V tokratni oddaji smo predstavili martinovanja, ki jih prirejajo v določenih občinah. V Selnici ob Dravi prirejajo Martinov pohod na Vinski vrh, Martinovali bodo v Sveti Trojici v Slovenskih goricah in na Ptuju, kjer bodo dogodki v okviru martinovanja potekali kar tri dni. 

Podrobnosti v videu:

Naši gostje so bili:

– Primož Rajh, Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine KD Pavza,
– Uroš Gril, Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine KD Pavza,
– Lara Loparič, dir. Zavoda za turizem Sv. Trojica in
– Tanja Srečkovič Bolšec, dir. Zavoda za turizem Ptuj.

V mariborskem Europarku je v torek, 7. novembra, potekalo pristno štajersko martinovanje.

foto: Bojan Mihalič

Obiskovalci so lahko tudi letos degustirali mlado vino znamke Pubec, ki že deveto leto združuje štajerske vinarje in s promocijo njihovih mladih vin povečuje prepoznavnost Štajerske kot vinske destinacije. Kot se za martinovanje spodobi, na Europarkovem Martinovanju niso manjkale niti kulinarične dobrote z domačih kmetij, za sproščeno vzdušje pa so poskrbeli harmonikarji.

foto: Bojan Mihalič

Mlado vino izpod rok štajerskih vinarjev

“Na Europarkovem Martinovanju s štajerskimi Pubeci so se predstavili tako vinarji večjih vinskih kleti kot tudi manjši, družinski vinogradniki. Z degustacijo mladih vin so obiskovalcem Europarka približali štajersko vino in kulinariko ter jim tako omogočili, da spoznajo okuse štajerske dežele. Z vsakim obiskovalcem so z veseljem tudi poklepetali ter jim med pogovorom razkrili kakšno skrivnost iz vinograda ali vinske kleti,” so zapisali v sporočilu za javnost.

“Martinovo nikdar ne mine brez okusnih domačih specialitet, zato so v Europarku poleg žlahtne kapljice poskrbeli tudi za številne kulinarične dobrote. Pravo martinovo vzdušje pa so prinesli harmonikarji, ki so s priljubljenimi narodno-zabavnimi skladbami dodobra ogreli in zabavali obiskovalce,” zaključijo.

Letošnje dvodnevno Martinovanje v Mariboru (10.–11. 11.) bo po pričakovanjih privabilo več tisoč obiskovalcev.
“Po sklepu MO Maribor prevoz z avtobusi mestnega potniškega prometa 10. in 11. novembra brezplačen; oba dneva bo od 9. ure naprej brezplačna uporaba avtobusov vseh linij v smeri mestnega jedra, od 16. ure do konca voženj pa vseh linij iz mestnega jedra. Ob vstopu na avtobus v omenjenih urah in smereh bo voznik potnikom natisnil vozovnico s ceno 0,00 EUR,” so sporočili iz Marproma.

“Z brezplačno uporabo mestnih avtobusov želimo ob zagotovitvi varnega in udobnega prevoza udeležencev martinovanja prispevati tudi k manjši prometni gneči na območju središča mesta v času dvodnevnega dogodka. Zato obiskovalce vabimo, da izkoristijo ugodnost, ki jo skupaj omogočamo MO Maribor, Zavod za turizem Maribor in javno podjetje Marprom iz Skupine JHMB,” pozovejo.

Maribor bo tudi letos gostil največje javno martinovanje v Sloveniji, ki pa ga je Zavod za turizem Maribor tokrat prvič raztegnil na dva dni, in sicer 10. in 11. novembra. Gre za eno od najbolj prepoznavnih in priljubljenih prireditev v štajerski prestolnici, na kateri bo letos sodelovalo več kot 70 lokalnih ponudnikov vina in kulinarike.

Zakonca Alice in Žiga Erlač Shepherd, sta v avgustu letošnjega leta dobrodelno kolesarila od Maribora do angleškega Southamptona za bolnike z rakom.

“Na svoji poti sta ozaveščala o raku, pomenu širitve registra darovalcev krvotvornih matičnih celic ter v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Univerzitetnim kliničnim centrom Maribor zbirala donacije za nakup sobnih koles za rehabilitacijo bolnikov na Oddelku za onkologijo in Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo,” so sporočili.

Njuno dobrodelno kolesarjenje je spodbudilo tudi zdravnike in drugo medicinsko osebje UKC Maribor, predstavnike Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, nekdanje bolnike z rakom, podpornike in donatorje, da so 23. septembra skupaj dobrodelno kolesarili po ulicah Maribora in z donacijami podprli nakup sobnih koles. Celotna akcija in ozaveščanje je odmevalo tako na socialnih omrežjih kot v medijih.

“Z veseljem vam sporočamo, da smo dosegli cilj akcije. Skupaj z dobrodelnimi kolesarji, podjetji in posamezniki iz cele Slovenije smo s SMS in TRR donacijami zbrali 6.000 €, kar je zadostovalo za nakup kakovostnih in za bolnike z rakom ustreznih 6 sobnih koles za oba oddelka,” zapišejo.

Obenem je dobrodelno akcijo opazilo podjetje Hofer, ki je z donacijo 6 dodatnih sobnih koles poudarilo svojo družbeno odgovorno držo in s tem prispevalo k še boljši dostopnosti do bolnišnične rehabilitacije v UKC Maribor.

“Ob zaključku akcije in predaji sobnih koles bi se tako želeli zahvaliti vsem donatorjem, podpornikom in medijem, ki ste bili ključni za dosego našega cilja ter predstaviti pomembne dobrobiti akcije za bolnike z rakom, ki se zdravijo v UKC Maribor,” zaključijo.

Danes, v torek, 7. novembra 2023, stopi v veljavo plačljiv režim parkirnih površin (t. i. bele cone) na območju parkirišča, ki se nahaja na zemljišču parc. št. 716/4, k.o. 655 – Melje (križišče Meljska cesta – Dovozna cesta).

V prehodnem obdobju, naslednjih sedmih dneh, bo za vsa nepravilno parkirana vozila izvedeno obveščanje o novem plačljivem režimu s strani nadzornikov prometa.

Pred vzpostavitvijo novega prometnega režima se je parkirišče ustrezno uredilo z vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, odstranile so se smeti, izveden je bil zeleni obrez.

Parkirišče sprejme do 16 vozil, cena parkiranja na parkirišču znaša 0,60 €/h, možen pa bo tudi mesečni najem.

“Stanovalcem na lokacijah širitve bele cone svetujemo, da čim prej pridobijo dovolilnico za parkiranje. Vloga (in dodatne informacije) za izdajo so na voljo na tej povezavi: https://maribor.si/vloge_obcanov/vloga-za-izdajo-dovoljenja-in-dovolilnice-za-parkiranje-vozil-na-placljivih-parkirnih-povrsinah-kjer-je-uvedeno-placilo-parkirnine/,” so sporočili iz Mestne občine Maribor.

“Spremembe se izvajajo predvsem zaradi trajnostnega upravljanja mirujočega prometa in boljših pogojev za stanovalce v centu mesta,” zaključijo.

V naše uredništvo se je, kot smo že poročali, obrnila bralka, ki se je čez vikend sprehodila po Lentu. Presenetilo jo je število podgan ob Vodnem stolpu.

Več lahko preberete TUKAJ.

Obrnili smo se na Mestno občino Maribor, kjer so nam pojasnila: “Glede priloženega prispevka in posnetka dodajamo, da gre po videnem za podgane, ki jih je izvajalec zabeležil že večkrat in živijo v kamnitih zložbah na predelu ob reki Dravi. Med kamnitimi zložbami so tanke in porozne površine, kamor so zašle podgane. Območje predstavlja izredno prijetno lokacijo z obilico hrane, ki jo obiskovalci odmetavajo ob krmljenju labodov. Tako podgane na sliki niso neposredno povezane z javno kanalizacijo. Zagotovo pa je njihovo povečano število na prostem tudi posledica narasle vode Drave, ki jim zaliva bivališča.”

Letos 26 dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor

“Podjetje Nigrad iz Skupine JHMB ima v svojem podatkovnem portalu letos zabeleženih 26 intervencij – dodatnih lokacij za deratizacijo na območju Mestne občine Maribor. Lani je bilo v celotnem letu 27 dodatnih prijav lokacij,” so pojasnili na mariborski občini. Zaprosili smo jih za natančnejši seznam lokacij.

Prikaz pokritosti Mestne občine Maribor z izvedeno deratizacijo v letu 2023.

Obvestila dobivajo skozi celotno leto ne glede na vremenske razmere in obdobja ter lokacije. V skladu s predpisi Nigrad redno izvaja deratizacijo dva- do trikrat letno, ob tem pa še intervencije deratizacije na dodatnih lokacijah, pojasnijo. “Vendar so glodavci v mestih stalno prisotni, saj se zadržujejo vsepovsod, kjer najdejo hrano, zato jih je praktično nemogoče iztrebiti. Teoretično ima lahko en podganji par v svojem življenju nekaj tisoč potomcev; so zelo prilagodljive živali, ki znajo skakati, plezati in plavati. Pri tem se moramo zavedati, da k povečanju populacije glodavcev veliko prispevamo ljudje sami.”

Izvajalec aktivno sodeluje s Območno enoto Zdravstvenega inšpektorata Maribor in Murska Sobota.

V nadaljevanju zapišejo: “Glodavci se najpogosteje pojavljajo v strnjenih naseljih, predvsem tam, kjer je hrana in morebiti neurejeno ravnanje z odpadki, pa tudi v zapuščenih objektih. Zato si prizadevamo za splošno higieno okolja, pravilno zbiranje odpadkov in urejenost zbirnih mest zanje, preprečitev zlivanja odpadkov in hrane v straniščne školjke ter divjih odlagališč.”

Prav pravilno odlaganje hrane je ključnega pomena pri obvladovanju problematike podgan, saj je največkrat hrana, preko školjke izplaknjena v interno kanalizacijo, za podgane najbolj vabljiva. Kasneje se namreč v javni kanalizaciji toliko razgradi, da jim več »ne diši«. “Odmetavanje ostankov hrane v kanalizacijske odtoke in straniščne školjke predstavlja hrano za podgane, ki tako rekoč čistijo za nami. Pogosto se namreč zadržujejo v bližini vode, ob kanalih in v kanalizaciji, od koder lahko skozi straniščno školjko pridejo celo v stanovanje. Povečano število glodavcev je lahko tudi posledica bližnjih gradbišč, poplav ali vpliva mile zime, ko si na prostem enostavno iščejo hrano,” pojasnjujejo.

Skupina Orlek velja za eno bolj izvirnih zasedb pri nas. Pred kratkim je predstavila novo različico ponarodele Vinske trte. Skladbo, ki velja za neuradno slovensko vinogradniško himno, je skoraj 200 let nazaj spisal Anton Martin Slomšek, od takrat dalje pa je bila prirejena že mnogokrat.

Tudi skupina Orlek jo je prvič priredila pred skoraj 30 leti. “Orleki smo Vinsko trto prvič priredili že sredi 90-ih prejšnjega stoletja. Takratna priredba je bila nekakšen odgovor na Slakovo. Pesem in predvsem njeno sporočilo nam je bila od nekdaj všeč. Zato smo se odločili, da jo priredimo še mi,” pravijo Orleki in dodajajo: “Naša prva verzija je bila zelo hard rockerska, v prvem delu že skoraj metalsko aranžirana in kot takšna ni bila primerna za radijska predvajanja, pa tudi za koncerte je bila nekoliko pretrda. Zato smo jo na koncertih igrali le kratek čas.”

V sodu zorela skoraj 20 let

Skupina, ki že skoraj 35 let ustvarja na naši glasbeni sceni, v svoj koncertni repertoar, poleg večinoma avtorskih skladb, vpeljuje tudi ljudske ali ponarodele napeve. In Vinska trta je tista, ki jo bodo v prihodnje še z večjim veseljem preigravali. “Ko se je leta 2016 vrnil v band kitarist Ivo Vidergar, ki je bil član prvotne zasedbe, nas je takoj začel nagovarjati, da bi ponovno začeli igrati to pesem. Nekaj let kasneje smo jo končno spet preigravali na vajah. Ko smo našli pravo kitarsko linijo, smo se odločili, da jo ponovno posnamemo,” pravijo člani skupine Orlek in dodajajo: “Tik pred izidom smo jo obogatili še z našo značilno pihalno sekcijo, pihalni aranžma pa je spisal naš Jan Adamek.”

Posneli tudi videospot, dostopen celo preko QR-kode na steklenicah

Zanjo so posneli tudi videospot, v katerem so prikazane lepote krajine, kjer trta raste, in se poklonili njenemu avtorju, škofu Antonu Martinu Slomšku, in živim spomenikom slovenskega vinogradništva in vinarstva: Stari trti na mariborskem Lentu in najstarejšemu slovenskemu vinu, Zlati trti, ki ga skrbno varujejo v Ptujski kleti. In kot zanimivost lahko omenimo, da bo na nekaj serijah vina Haložan, ki ga polnijo v omenjeni kleti, natisnjena QR-koda, ki bo vodila do videospota za Vinsko trto na YouTube.

Orleki bodo na martinovanju v Mariboru, nato pa še na Ptuju

Martinovo soboto, 11. 11. 2023, bo skupina  Orlek preživela na Štajerskem. Najprej bodo na mariborskem martinovanju predstavili videospot za Vinsko trto okoli 13.40 ure, nato pa bodo ob 19.30 nastopili na martinovanju na mestni tržnici na Ptuju. Del repertoarja bo nedvomno tudi njihova verzija Vinske trte in mnogo drugih njihovih legendarnih in manj legendarnih skladb, ki se jih je v 34 letih delovanja nabralo ogromno.

V občini Duplek bodo imeli v sredo, 8. novembra 2023, dopoldan krvodajalsko akcijo.

Krajevni odbor Rdečega križa Dvorjane v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor organizira krvodajalsko akcijo, ki bo potekala v sredo, 8. novembra 2023, od 7.30 do 10. ure v prostorih OŠ Žitečka vas. Vabijo vse zdrave občane od 18. do 65. leta starosti, da se akcije udeležijo v čim večjem številu, kajti kri je življenjsko pomembna tekočina, ki rešuje življenja.

Vabljeni to nedeljo, 12. novembra 2023, ob 17.00 uri, v Veliko dvorano Kulturno upravnega centra Vuzenica.

Na sporedu je komična drama z naslovom “Dva režiserja,” ki jo je napisal priznani avtor Gorazd Žilavec.

Ta edinstvena predstava obljublja smeh in nepozaben večer v družbi izkušenih igralcev, ki bodo navdušili z izjemnimi igralnimi sposobnostmi.

Vstop je prost, to pomeni, da se lahko pridružite in uživate v večeru brezplačno, zato ne zamudite te priložnosti.

V naše uredništvo se je obrnila bralka, ki se je čez vikend sprehodila po Lentu.

“Z družino smo se sprehodili in ustavili pri Vodnem stolpu, kjer smo popili kavo. Sedeli smo v neposredni bližini Drave in hkrati opazovali labode, na enkrat pa sin začne kričati: “mami miši”. Šla sem do njega pogledati in videla na desetine glodavcev, sama bi rekla, da gre kar za podgane,” nam je opisala bralka.

“Ljudje so bili namreč precej začudeni nad velikim številom glodavcev v urbanem središču, glede na to, da se pojavljajo predvsem tam, kjer je nečisto.”

“Niso se dale motiti, tekale so sem in tja, kar nekaj ljudi jih je fotografiralo in snemalo, saj že dolgo niso videli toliko glodavcev na kupu. No, moram priznati, da sem bila precej šokirana, glede na to, da so le nekaj metrov stran lokali, gostilne, celo stanovanjski objekti. Upam, da nimajo težav tudi tam,” nam je dejala v nadaljevanju.

Njihova prisotnost v mestih lahko sproži številne izzive, vključno s škodo na lastnini ter prenašanjem bolezni. Poglejte si posnetek spodaj.

Po objavi članka smo se obrnili na Mestno občino Maribor, njihov odziv objavimo, ko ga prejmemo.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pišite nam na info.bktv@gmail.com.

V Sloveniji je zaenkrat edino pokopališče za živali v Mariboru. Tam je trenutno pokopanih več kot 60 malih živali, ki jih lahko tako lastniki obiskujejo na grobovih. Več pa v spodnjem prispevku.

“V soboto, 11. 11. 2023, vas od 16.00 vabimo na Tržnično ploščad pred Manco, kjer bomo skupaj z našimi lokalnimi gostinci malce praznovali Martinovo in kaj lepega in dobrega kupili od naših lokalnih ponudnikov,” so sporočili iz občine Lovrenc na Pohorju.

Tudi sejem športne opreme

Narava se počasi, a vztrajno pripravlja na hladnejše dni in s tem daje signale, da je zima in z njo čas snežnih aktivnosti pred vrati. Smučarska in ostala športna oprema predstavlja kar velik finančni zalogaj in zato vse zainteresirane občanke in občane vabimo, da prinesete smučarsko in ostalo športno opremo, ki je ne potrebujete več in jo boste lahko na sejmu ponudili v prodajo oz. izmenjavo.
“Za sejem rabljene športne opreme se ni potrebno posebej prijavljat. Vljudno vabljeni,” še zapišejo.

V Mariboru je v petek popoldne potekal 8. Salon štajerskih mladih vin, s katerim je projekt obeležil devet let uspešnega povezovanja štajerskih vinarjev. Tokrat so ti svoja vina ob kulinariki in dobri glasbi predstavili na novi, butični lokaciji v Minoritski cerkvi.

Kot poudarjajo organizatorji, gre za enega najodmevnejših vinskih dogodkov za velikim mariborskim martinovanjem. Temelj projekta je sodelovanje, ki štajerske vinarje povezuje v celoto in tako ostaja ena izmed redkih tovrstnih zgodb, preko katere želijo s promocijo mladih vin povečati zanimanje zanje ter za vinorodni okoliš tako doma kot v tujini.

Vinarji, povezani v projekt, beležijo večjo prodajo mladega vina, kupci pa ga zaradi odmevnosti tudi pogosteje naročijo v gostinskih lokalih, kupijo v trgovinah ter umestijo med poslovna darila. Uradni začetek prodaje tega štajerskega mladega vina bo letos sicer 27. novembra, ko bo na voljo 18 mladih štajerskih vin.

Tudi letos je v projekt združena raznolika druščina vinarjev, med katerimi najdemo največje vinske kleti, pa tudi manjše, družinske vinogradnike.

Od prihodnjega torka (7. novembra) do sobote (11. novembra) bo Maribor znova v znamenju otroške in mladinske ustvarjalnosti od blizu in daleč.

Večina programa 13. mednarodnega festivala otroškega in mladinskega filma Enimation se bo odvrtela v Vetrinjskem dvoru. Na mednarodni poziv festivala se je letos prijavilo 221 filmov otrok in mladih iz 34 držav. Selekcijska ekipa, sestavljena iz filmsko-vzgojnih mentoric in mladih, je izmed prispelih prijav izbrala 89 kratkih filmov za tri starostne kategorije: MINI (do 10. leta), MIDI (od 11. do 14. leta) in MAXI (do 18 leta); in posebna tematska sklopa na temo človekovih pravic, prilagojena za otroke in mlade.

foto: Gregor Salobir

“Poleg tekmovalnega programa bomo na festivalu predstavili tudi filmsko produkcijo mariborskih otrok in mladih, ki je nastala v okviru šole animiranega filma Enimation school (Društvo za razvoj filmske kulture, Zavod MARS) v novem animacijskem studiu na Partizanski 12, ter igrane filme mladih, ki so nastali v okviru delavnic Film Smoothie (Filmsko društvo Film Factory),” so zapisali v sporočilu za javnost.

Filmi bodo v prihodnjih dneh prikazani šolskim skupinam, od 9. do 11. novembra na za javnost odprtih projekcijah v Vetrinjskem dvoru, od 12. novembra pa tudi virtualno na facebook strani festivala.

“Dobitnike nagrad bomo razglasili v soboto, 11. novembra ob 18. uri v Vetrinjskem dvoru, podelitvi pa bo sledila tudi projekcija nagrajenih filmov. Vse projekcije v okviru festivala so brezplačne,” poudarijo.

Osrednji del festivala dopolnjuje razstava filmskega zakulisja in likovnih podlag za kratek animirani film Legenda o Zlatorogu, avtorice Lee Vučko in Damira Grbanovića, ki bo na ogled v Vetrinjskem dvoru od 9. do 24. novembra 2023. V družbi avtorjev jo bomo odprli v četrtek, 9. novembra ob 18. uri. Petkovo večerno druženje pa bodo od 19.30 naprej popestrili glasbeni ustvarjalci in ustvarjalke Sokijeve bobnarske šole.

V okviru priprav na festival so se v septembru in oktobru že odvile številne ustvarjalne delavnice za mlade. Od 22. do 29. septembra so potekale v Kulturnem inkubatorju v sodelovanju z MKC Maribor, od 13. do 14. oktobra pa študenti in študentske Filozofske fakultete Univerze v Mariboru pod mentorstvom Roberta Petroviča in Melite Koletnik prevajali filme letošnjega programa. 19. oktobra je festival organiziral tudi spletno mednarodno konferenco, v okviru katere je bila izvedena zaključna selekcija zmagovalnih filmov za nagrado mednarodnega združenja otroških in mladinskih filmskih festivalov YCN.

Več o PROGRAMU na spletni strani: https://www.enimation.si/

“Na PU Maribor smo 1. novembra prejeli prijavo moškega, ki se je nanašala na domnevno kršitev več neznancev na brvi v Mariboru. Na kraj so bili napoteni policisti, ki tam niso izsledili domnevnih kršiteljev,” so za Lokalec.si pojasnili na PU Maribor.

Spomnimo … Po družbenih omrežjih se je delil zapis moškega iz Maribora, ki je v zapisu trdil, da so ga, potem ko se je tam sprehajal s hčerko, na brvi preko Drave obkrožili štirje tujci. Kot trdi v zapisu, naj bi nekdo od tujcev že segel po njegovi torbici, a je pravočasno strgal in s hčerko pobegnil.

Želijo si bolj aktivno sodelovanje z oškodovanci

Na Policijski upravi Maribor so za naš medij še pojasnili, da lahko policisti svoje naloge učinkoviteje izvajajo ob aktivnem sodelovanju z oškodovanci, drugimi pričami ter naznanitelji, saj lahko le ti nudijo ključne informacije, na podlagi katerih lahko izvedemo policijske postopke in izsledimo kršitelje: “S tem bodo tovrstni dogodki preprečeni ali v največji možni meri zaznani in preiskani ter kršitelji ustrezno procesuirani.”

Dodajajo še, da ne morejo potrditi informacije, da je šlo za tujce

“Po doslej zbranih in prejetih informacijah ne moremo potrditi informacije, da bi naj šlo v omenjenem primeru za kršitve, ki bi jih izvršili tujci,” o omenjenem incidentu še povedo na PU Maribor.

Hkrati pa dodajo, da v zadnjem času v centru mesta niso zaznali povečanja tovrstne varnostne problematike (zlasti povezane s tujimi državljani).

Bralka, ki želi ostati anonimna, nam je, kot smo že poročali, zaupala. kaj se trenutno dogaja na pokopališču Dobrava. Dogajanje je opisala kot pretresljivo, predvsem boleče za svojce pokojnih.

Na prej omenjenem pokopališču so, kot pove bralka, začeli izvajati gradbena dela na predelu, ki je namenjen za posip pokojnikov. Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.

Obrnili smo se na Pogrebno podjetje, kjer so se odzvali na komentar bralke: “Od 26. oktobra 2023 naprej sta bila v namen seznanja obiskovalcev in najemnikov grobnih mest na pokopališču Dobrava izpostavljena dva plakata, na katerih je bilo podano pojasnilo, da se na delu pokopališča za raztros pepela pričenja z deli za širitev grobnega polja za raztros pepela (projekt -zrcalna slika), kakor tudi z osnovnimi informacijami tega območja kot posebnosti pokopališča Dobrava.”

V nadaljevanju so zapisali: “Sicer so po veljavni slovenski zakonodaji možni pokopi v krsti in žari (teh je daleč največ), pepel pa je mogoče raztresti na za to posebej določenih površinah na pokopališčih, lahko pa tudi na morju, v gorah ali drugih krajih. Namreč, če tako omogoča pokopališki red, se lahko na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa pepel iz žare raztrosi tudi na določenem prostoru zunaj pokopališča ali na morju.”

Za raztros kot novejšo obliko »pokopa«, se odloča vse več ljudi, razlika od klasičnega pokopa pa je prav ta, da na tem mestu ni groba. Na pokopališčih je običajno urejen poseben prostor za obeležja in skupni prostor za prižiganje sveč in polaganje cvetja.

Konkretno se na občutke bralke, niso odzvali.