Novi oddelek za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor bo sprejel prve bolnike v začetku leta 2016, za vzpostavitev celovite oskrbe pa bo potrebno še leto in pol časa, je danes ob odprtju nove stavbe povedal direktor bolnišnice Gregor Pivec. Po novem bodo v Mariboru izvajali tudi obsevanja, ki so bila doslej mogoča le v Ljubljani.

Nova stavba, ki so jo zgradili nedaleč od kirurške stolpnice, obsega s povezovalnim hodnikom okoli 5400 kvadratnih metrov. Po besedah ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenke Smerkolj gre za izjemno pomemben projekt za celotno Slovenijo, s katerim onkološki bolniki dobivajo boljši in hitrejši dostop do najsodobnejših metod zdravljenja in obravnavo na enem mestu. “Kakovostna, varna in pravočasna obravnava pacienta mora biti naš cilj. Ta novi oddelek predstavlja prav to,” je dodala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar.

V novi enoti bodo poskušali vzpostaviti celovito oskrbo onkoloških bolnikov iz severovzhodne Slovenije, ki so se doslej v številnih primerih morali voziti na Onkološki inštitut v Ljubljano. Po besedah Pivca je oddelek racionalno organiziran, brez podvajanja nalog, in ima najsodobnejšo medicinsko opremo, vključno z dvema obsevalnikoma.

Omenjeni napravi so kupili s pomočjo prispevka Švice, ki je nudila pomoč tudi pri usposabljanju kadra za novi oddelek. “Projekt, ki bo olajšal trpljenje in približal zdravljenje številnim bolnikom, predstavlja pomemben prispevek k decentralizaciji zdravstva v Sloveniji,” je dejal švicarski veleposlanik v Sloveniji Pierre-Yves Fux.

V končni fazi bo imel oddelek tri enote. Najprej bodo vzpostavili enoti za internistično in radiološko medicino, predvidoma v letu 2017 pa bo po besedah Pivca začela delovati še enota za paliativno medicino. Skupno je na novem oddelku predvidenih 70 novih zaposlitev, od tega je nekaj kadra še treba docela usposobiti.

Na začetku jim bodo pomagali zdravniki iz ljubljanskega Onkološkega inštituta, saj imajo zaradi potrebnega dolgotrajnega izobraževanja zaenkrat izobraženo le eno zdravnico radioterapevtko in dva zdravnika za internistično kemoterapijo. Bolniki z zelo redkimi oblikami raka pa se bodo tudi po polnem zagonu oddelka morali voziti v Ljubljano, saj drugačna rešitev po besedah Pivca ne bi bila racionalna.

Novi oddelek je po besedah Pivca nujno potreben, saj imajo v UKC Maribor vsako leto več bolnikov z rakastimi obolenji. Lani so v bolnišnico sprejeli okoli 4400 oseb s takšno diagnozo. Velik del sistemskega onkološkega zdravljenja so sicer že zdaj izvajali v Mariboru, a razkropljeno po različnih oddelkih, glavna novost pa bo radioterapija.

Celoten projekt novega oddelka za onkologijo UKC Maribor je vreden 35 milijonov evrov, od tega je 5,5 milijona evrov prispevala Švica, ostalo pa Slovenija iz državnega proračuna. “Prepričan sem, da bo vzpostavitev tega centra v Mariboru pripeljala tudi do vzpostavitve podobnega centra na Primorskem, kjer je prav tako potreben,” je še povedal Pivec.

Vir: STA

Člani Rotaract kluba Maribor so na 8. dobrodelnem kulinaričnem večeru z licitacijo zbrali 4.000 evrov za ureditev senzorne sobe v Centru za sluh in govor Maribor. Uporabljali jo bodo predvsem otroci.

Člani humanitarnega društva Rotaract klub Maribor so že osmo leto zapored organizirali dobrodelni kulinarični večer z licitacijo. Letošnji glavni artikel na dražbi je bil brezplačen avtobusni prevoz za 50 oseb na izbrano lokacijo v Sloveniji, ki so ga organizatorjem podarili v javnem podjetju Marprom d.o.o. Ob izklicni ceni 250 EUR, si je nagrado za 800 EUR priboril Aleš Borko, direktor podjetja ALBO logistika d.o.o.

Ne samo, da je z “nakupom” nagrade prispeval v dobrodelni sklad. Odpovedal se je nagradi in bon za brezplačni avtobusni prevoz predal Samu Rumežu, direktorju Centra za sluh in govor. “Naj jih peljejo na izlet“, je z nasmehom dejal Borko, Rumež pa je potrdil, da jim celotna donacija zares veliko pomeni: “4.000 EUR je skoraj polovica denarja, ki ga potrebujemo za ureditev senzorne sobe.”

Pred glavnim artiklom pa so Rotaractovci na licitaciji ponudili tudi prestižno vino Rose iz vinograda kralja Petra Karadjorđevića (posebej za licitacijo Dobrodelne kulinarične večerje so ga donirali člani z rotarijstvom povezane družine Ambrožič iz Maribora). S ponudbo 100 EUR si je Rose na dražbi priboril Marko Žula, direktor javnega podjetja Nigrad d.o.o.

S pomočjo donatorjev, licitacije in srečelova, so člani Rotaract kluba Maribor v okviru 8. Dobrodelne kulinarične večerje skupaj zbrali 4.000 EUR v upanju, da bodo osrečili otroke, ki bodo v bodoči senzorni sobi lahko še bolje razvijali svoja čutila.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator! To sredo ob 18.30 na BK TV.

Delavcem Dravskih elektrarn Maribor je prekipelo. V ta namen so danes sklicali zbor zaposlenih in vodstvu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) sporočili, da nočejo biti talci zgrešene poslovne politike katere cilj je, da DEM postanejo.

“Z ogorčenjem nemočno opazujemo, kako postajamo talci popolnoma zgrešene politike našega lastnika – HSE,” so dejali delavci DEM.

DEM, vodilni proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji ter največji proizvajalec električne energije v regiji. Smo podjetje z največjim investicijskim potencialom v energetiko v regiji. Varna in zanesljiva proizvodnja električne energije, ki je plod lastnega znanja, strokovnosti in pripadnosti ne le, da dosega, temveč celo presega evropske standarde. “Z obnovo verige Dravskih elektrarn smo povečali proizvodne zmogljivosti, ki presegajo vsa vlaganja v OVE Slovenije skupaj. Imamo projekte, ki so zanimivi za nacionalni energetski sistem in hkrati prinašajo sinergijske učinke tudi za okolje, kjer se bodo izvajali. In kot taki potrebujejo čim širšo podporo. Te s strani HSE nismo deležni. Še več. Ugotavljamo, da vsaka politična in organizacijska opcija prepoznava DEM le kot vir financiranja (beri – izčrpavanja) in ne kot nosilca razvoja. Zaposleni v DEM smo z vso odgovornostjo pristopili k reševanju nezavidljive situacije, v kateri je pristala energetika, pogojene z zgodovinsko nizkimi cenami električne energije, ki se potencirajo zaradi napačnih odločitev v preteklosti in nepravilnega pristopa reševanja nakopičenih problemov,” je povedal predsednik sindikata delavcev DEM Vlado Šega.

Kot so povedali na današnjem zboru, so od ustanovitve skupine znižali število zaposlenih kar za četrtino. Podpisali so aneks h kolektivni pogodbi, s katerim se bistveno zmanjšujejo njihovi prejemki, kot tudi številne ugodnosti in s tem izpolnili zahteve lastnika. “Realizirali smo vse načrtovane projekte in jih zaključili v okviru planiranih stroškov oziroma smo jih, na podlagi lastnega znanja in angažmaja, realizirali pod njimi. Zavedamo se nujnosti sinergije slovenskih proizvajalcev električne energije za celovito varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, vendar ne odobravamo načina in smernic, ki ga uvaja krovna družba. Veriga elektrarn, ki napaja več kot četrtino slovenskih potreb po električni energiji nikakor ne sme postati peskovnik za upravljavske eksperimente. Med slednje spada nedvomno tudi diktat krovne družbe in njihove zahteve po prenosu vseh podpornih funkcij na HSE, saj ne temeljijo na kakršnih koli strokovnih analizah ali izračunih finančnih učinkov. Nasprotno! Dokazano je, da bistveno večje finančne učinke prinaša decentralizacija podpornih funkcij in doseganje sinergij na podlagi »najboljših praks«,” dodaja Šega.

“Trdno stojimo za prepričanjem, da je slabo vodenje skupine in neobvladovanje ter nereševanje težav dodobra pripomoglo k nezavidljivem stanju v skupini HSE,” so bili enotni delavci. K temu dodajajo, da to dokazuje tudi zadnji predlog reševanja finančnih obveznosti do TEŠ 6, kjer so predlagani ukrepi ekonomsko povsem nevzdržni in nerealni. Zavoljo centralizacije se nivo odločanja prav o vsem (čemur smo v praksi priča že kar nekaj zadnjih let) umika iz strokovnih sfer v neko krovno nadgradnjo, kjer ni potrebnega znanja in ustreznega kadra. “Tako smo sedaj celo priča paradoksu, da se krovni družbi, ki je evidentno slabo opravljala svoje poslanstvo, dodeljujejo še večje pristojnosti. Ob tem pa se namerno pozablja, da HSE upravlja družbo na podlagi nezakonitega postopka ukinitve nadzornih svetov. Medtem pa družba DEM, ki je vsa leta delovala odgovorno in poslovala uspešno, praktično iz dneva v dan izgublja vso pravno-poslovno samostojnost in bo brez dvoma pristala na nivoju obrata skupine HSE. Zaposleni na DEM zahtevamo in pričakujemo od Ministrstva za infrastrukturo, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Vlade RS, da podprejo in izvedejo take ukrepe, ki bodo DEM, kot celoviti in pravno samostojni družbi, omogočali varno in zanesljivo proizvodnjo za nacionalni energetski sistem v prihodnje. Le tako bo lahko družba realizirala njene razvojne možnosti ter s tem hkrati uresničevala enakomeren regionalni razvoj, kar so tudi cilji politike Vlade Republike Slovenije. V primeru, da bodo naša pričakovanja prezrta, bomo zahtevo primorani iskati skozi oblike sindikalnega boja, ki se v okviru Sindikata delavcev energetike že napovedujejo,« je pojasnil Šega.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor bodo jutri slovesno odprli novi oddelek za onkologijo. Prve bolnike naj bi sprejeli v začetku prihodnjega leta. Gre za pomembno pridobitev za onkološke bolnike v Severovzhodni Sloveniji, ki se morajo zaenkrat še voziti na obsevanja v Ljubljano.

Foto: STA

Z gradnjo nove dvonadstropne stavbe poleg klinike za kirurgijo so začeli konec leta 2011. Objekt je bil zgrajen pred dvema letoma, a je kar nekaj časa trajalo, da so pridobili potrebno opremo. Pri tem je odločilno vlogo odigral finančni prispevek Švice, s katerim so med drugim nabavili dve novi radioterapevtski napravi.

Treba je bilo tudi usposobiti ustrezen kader. Zaposlovanje bo sprotno, do popolnitve programa, predvidoma konec leta 2017, pa naj bi na oddelku delalo 70 ljudi.

Na oddelku nameravajo oskrbeti letno okoli tisoč novih bolnikov. Kot rečeno, bodo v torek uradno odprli le stavbo, medtem ko bolnikov zaenkrat še ne bodo sprejemali. Po besedah direktorja UKC Maribor Gregorja Pivca gre namreč za zahtevno področje, zato je treba poskrbeti, da bodo zdravstveno osebje in inštrumenti ustrezno pripravljeni na oskrbo bolnikov.

Dejavnost novega oddelka bo zajemala radioterapijo, ki doslej v Mariboru še ni bila mogoča, in razširitev sistemskega zdravljenja onkoloških bolnikov, ki se na nekaterih oddelkih UKC Maribor izvaja že sedaj. Tukaj naj bi se tudi izvajali programi zgodnjega odkrivanja raka, kot sta DORA in SVIT, medtem ko bo bolnike z redkimi malignimi obolenji po napovedih treba še vedno voziti v Onkološki inštitut v Ljubljani.

Mariborski onkološki oddelek bo pokrival severovzhod Slovenije, ki na sekundarni zdravstveni ravni zajema okoli 400.000, na terciarni pa 800.000 ljudi. V UKC Maribor, kjer so pred nekaj dnevi odprli tudi novi urgentni center, letno sprejmejo več kot 5000 bolnikov z rakom.

Celotna vrednost projekta novega onkološkega oddelka v Mariboru znaša okoli 35 milijonov evrov. Od tega naj bi za gradnjo stavbe s podzemnim hodnikom šlo 19,5 milijona evrov, ostalo pa za opremo.

Vir: STA

V petek 27. novembra, so v Mariboru prižgali praznično osvetlitev, s tem pa se je v Štajerski prestolnici začelo veselo dogajanje do konca leta.

Praznično podobo je včerajdobil tudi Maribor, saj se s slovesnim prižigom lučk pred prvo gimnazijo pričel tudi letošnji Čarobni december. V Zavodu za turizem Maribor-Pohorje obljubljajo bogat program vse do velikega javnega silvestrovanja na Trgu Leona Štuklja. Pestremu dogajanju bodo svoje dodali tudi v Narodnem domu. Tudi letos so poskrbelo za prestro dogajanje in pripravili Vilinsko mesto.

Policisti so od četrtka pogrešanega 21-letnega Petra Aplinca iz Lampreč pri Črni na Koroškem dopoldne našli mrtvega v reki Dravi, je povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor Miran Šadl. Kot je še povedal, policijska preiskava sicer še poteka, odrejena je obdukcija, vendar so znaki kaznivega dejanja izključeni.

slika je simbolična

Enaindvajsetletnika, ki je trenutno bival v mariborskem študentskem domu, so iskali od četrtka, potem ko je bil nazadnje viden v četrtek okoli druge ure zjutraj pred gostinskim lokalom Trust v Mariboru. Po doslej zbranih informacijah je mladeniču najverjetneje spodrsnilo in je padel v Dravo.

Mariborski policisti in gasilci so ves dopoldan pregledovali oba bregova reke Drave, od Koblarjevega zaliva do jeza v Melju. So pa policisti pozneje ugotovili, da je v četrtek okoli 6. ure na studenški brvi do ženske, ki jim je pomagala, pristopil neznani starejši moški, ki jo je pozval, da pokliče reševalce, saj je v reki opazil človeka.

Ženska sicer v vodi ni opazila nikogar, ničesar ni slišala in ne zaznala kaj posebnega, kljub temu pa je poklicala reševalce. Gasilci sprva na pokazanem mestu med studenško brvjo in koroškim mostom niso opazili nikogar, pozneje pa je potapljač že ob prvem potopu naletel na umrlega.

Vir: STA

Ugodne vremenske razmere so botrovale odločitvi upravnika smučišč, podjetja Nivis, da se smučarska sezona z odprtjem otroške proge (tako imenovane bejbike) na Bellevueju prične že jutri. Sneženje čez teden in dodatno umetno zasneževanje, ki je bilo mogoče zaradi nizkih temperatur, je poskrbelo, da je snežna podlaga pripravljena na prve smučarje.

Imetniki sezonskih smučarskih kart smučajo ta vikend brezplačno, vsi ostali pa plačajo le strošek gondole, medtem ko bo vlečnica obratovala brezplačno. Gondola bo vozila med 9. in 16. uro, v tem časovnem obdobju pa bo odprto tudi smučišče. Najmlajši smučarji se bodo lahko udeležili prve sezonske šole poučevanja smučanja, ki je ta vikend brezplačna za vse udeležence. »Veseli nas, da je narava posegla v naše načrte. Otvoritev smučarske sezone je bila planirana za 17. december, zaradi dobrih pogojev pa smo ponosni, da prvo smučišče odpiramo že ta vikend,« je povedal vodja priprav smučarskih prog Jurij Bačko.

V Mariboru bo drevi večerno nebo poleg klasičnih prazničnih lučk osvetlila tudi Ana Plamenita Mariborska. Festival ognjenih ambientov in luči bo tokrat povezal park pred Umetnostno galerijo Maribor (UGM) preko podhoda z glavno mestno tržnico na Vodnikovem trgu. Dogajanje bo potekalo danes in v soboto med 18. in 22. uro.

Ana Plamenita je ideja Gledališča Ane Monro, ki je takšen festival vrsto let organiziralo v Ljubljani. Po dveh uspešnih izvedbah v Mariboru se letos vrača na Štajersko v organizaciji Društva Hiša!, ki je združilo moči z umetniškim kolektivom Dwaalicht iz Belgije, aranžerji iz Srednje trgovske šole Maribor, študenti arhitekture, oblikovalci interierjev ter drugimi prostovoljci.

Medtem ko je dogajanje predlani potekalo na Gosposki ulici in lani na Slomškovem trgu, so se letos po besedah predsednice omenjenega društva Katje Beck Kos odločili simbolično razsvetliti in oživiti pogosto pozabljen in zanemarjen podhod pod Koroško cesto, ki povezuje trg pred UGM s tržnico. Tam bodo postavili svetlobne instalacije, pripravili delavnice, predstavili interaktivno pripovedništvo, v soboto pa bo dogajanje popestril še bruhalec ognja. V UGM ob tej priložnosti vabijo obiskovalce tudi k nočnemu raziskovanju galerije.

Ana Plamenita Mariborska sodi v okvir prazničnega programa Vilinsko mesto, ki se danes začne v mestu. Pričetek je ob 17. uri s prižigom prazničnih lučk pred Prvo gimnazijo na Trgu generala Maistra.

V soboto bo tudi uradno odprtje “Vilinskega dvora” v Vetrinjskem dvoru, ki bo po navedbah organizatorjev iz Narodnega doma Maribor ves mesec prizorišče ustvarjalnosti, umetnosti, druženja in dobrodelnosti. Prihodnji teden se bodo začeli še praznični sejmi na Grajskem trgu, koncerti na Trgu Leona Štuklja, vrata pa bo odprlo tudi pokrito montažno drsališče na Trgu svobode. Konec decembra bo med drugim potekal še festival uličnega gledališča Ana Mrzla.

Novost letošnjega prazničnega decembra v Mariboru so Pravljične ulice, v katerih so združili moči trgovci in gostinci Gosposke, Jurčičeve in Slovenske ulice. Da bi privabili več ljudi v središče mesta, bodo vsaj en dan v tednu priredili različne dogodke na prostem. “Mestu bi radi ponovno povrnili nekdanji praznični čar,” je povedala Beck Kosova.

Vir: STA

Na Okrajnem sodišču v Mariboru se je danes nadaljevalo novo sojenje nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju zaradi domnevno sporne dodelitve občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita. Slednja bi morala danes nastopiti kot priča, a ni prišla na sodišče. Odsotne so bile tudi ostale priče.

foto:sta

Tožilstvo Kanglerja obtožuje sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ker naj bi leta 2010 posredoval pri direktorici Medobčinskega javnega stanovanjskega sklada Maribor Tanji Vindiš Furman, da Ježoviti odda v najem stanovanje, čeprav za to ni izpolnjevala pogojev. Stanovanjski sklad naj bi omenjeno stanovanje kupil prav zanjo.

Na sodišču bi se moralo danes začeti zaslišanje prič, a nobene od petih napovedanih, med katerimi je bila tudi Vindiš Furmanova, ni bilo. Po besedah sodnice Sonje Krajnc jim sodišče ni uspelo vročiti vabil na pričanje, zato bo sledil poskus vročitve prek detektiva ali v skrajnem primeru prisilna privedba na sodišče. “A tega se zelo nerada poslužujem,” je dejala sodnica.

Sojenje se je tako nadaljevalo s prebiranjem dokaznega gradiva, med drugim razpisne dokumentacije v zvezi z oddajo spornega stanovanja, najemne pogodbe in dokumentov občinskega sveta invalidov, v katerega naj bi se Ježovita po navedbah tožilstva včlanila samo zaradi pridobitve stanovanja.

Čeprav je sodnica pred časom zavrnila zahtevo obrambe za izključitev prepisov prisluhov telefonskim pogovorom iz dokaznega gradiva, ker naj bi bili pridobljeni nezakonito, je danes povedala, da sodišče zaenkrat ne bo izvajalo dokazov, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.

Novo sojenje, ki se je začelo na začetku oktobra, je potrebno, ker je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo, s katero je bil Kangler maja 2013 obsojen na sedem mesecev zapora. Vedeževalki Ježovita je bila takrat izrečena pogojna obsodba pet mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, s stransko kaznijo v višini 5000 evrov. Njena sodba ni bila razveljavljena, zato je Kangler zdaj sam na zatožni klopi. Nekdanji župan še vedno vztraja, da ni storil nič nezakonitega.

Sojenje se bo nadaljevalo predvidoma prihodnji teden.

Vir: STA

Na oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so maja letos prvi v Sloveniji izvedli laparoskopsko odstranitev želodca in bezgavk na bolniku, ki je zbolel za rakom na želodcu. Od takrat so s to novo, manj invazivno in zelo uspešno laparoskopsko metodo opravili že pet operacij.

Spoznanje, da je mogoče enake dolgoročne rezultate pri določenih stadijih doseči z manj obsežnim posegom, je pripomoglo, da so v zadnjih letih v nekaterih izkušenih svetovnih centrih po svetu začeli bolnike operirati laparoskopsko. V Sloveniji so s tovrstno kirurgijo po besedah predstojnika oddelka Stojana Potrča prvi začeli prav v Mariboru.

“S postopnim urjenjem veščin laparoskopske kirurgije smo prešli na vse bolj zahtevne posege, kasneje na manjše odstranitve stene želodca pri manj agresivnih rakavih obolenjih želodca in končno na laparoskopsko odstranitev dela želodca in obolelih bezgavk. S tem smo vstopili v novo obdobje prikrojene ter bolniku prijaznejše kirurgije,” je na današnji novinarski konferenci povedal Potrč.

Kot je dodal abdominalni kirurg Tomaž Jagrič, je žlezni rak želodca šesta najpogostejša oblika raka pri moškem in sedma pri ženskah, a je zaradi agresivnosti obolenja drugi najpogostejši vzrok smrti onkoloških bolnikov v Sloveniji. Letno za to obliko raka zboli v Sloveniji okoli 500 ljudi, od vseh rakov, ki jih odkrijejo, pa je okoli 15 do 20 odstotkov prav zgodnjih rakov želodca.

“Dolgoročno preživetje je pri vseh oblikah rakov želodca dokaj slabo, a se z uveljavljanjem obsežnejše kirurgije z odstranjevanjem bezgavk in radikalnejšimi posegi tudi preživetje poveča. Pri vseh bolnikih z rakom na želodcu, ki so imeli doslej le 25-odstotne možnosti za petletno preživetje, je pri bolnikih, ki so lahko operirani, ta možnost danes že polovična,” je dejal Jagrič.

To je po njegovem ogromen napredek, zahvaljujoč bolj radikalni kirurgiji in hkrati spoznanjem, da določene vrste raka želodca ne potrebujejo tako obsežne kirurgije, ki vselej nosi svoj davek. Pri zgodnjih oblikah raka na želodcu namreč ni potreben tako radikalen poseg kot pri napredovani bolezni, pravi Jagrič.

Kot je dodal, jim je laparoskopska kirurgija dala v roke zelo močno orožje, da lahko bolnika zdravijo bistveno manj invazivno z enakimi dolgoročnimi rezultati. Po opravljeni operaciji je v nadaljevanju treba pacienta zgolj spremljati in če je ta prišel dovolj hitro, je možnost za ozdravitev več kot 90-odstotna. Zelo majhno tveganje je, da bi se obolenje ponovilo, pravzaprav je po njegovih besedah veliko večje tveganje, da zbolijo za kakšno drugo vrsto raka.

Sicer pa gredo po njegovih besedah svetovne študije v smeri ugotavljanja, ali je tovrstna operacija primerna tudi za napredovano obliko raka na želodcu, a je problem pri njej, da so tkiva spremenjena in so potrebne obsežnejše operacije. Z določenim znanjem je namreč laparoskopsko mogoče narediti vse, a se podaljša čas operacije, poveča se verjetnost zapletov, pri tem pa je vprašanje, če je prednost takšne operacije še dovolj velika.

Vir: STA