Včerajšnjo nogometno tekmo med Slovenijo in Ukrajino je Mestna občina Maribor izkoristila za nadaljevanje mednarodnega poslovnega mreženja, ki sicer poteka v okviru projekta Invest in Maribor – Welcome to Slovenia.

Gre za že drugo tromesečno organizacijo mednarodnih B2B sestankov Mestne občine Maribor, ki je v začetku tega meseca organizirala Slovensko-kitajski poslovni forum v Mariboru, na katerem so se s kitajskimi podjetniki poslovno mrežili slovenski.

Ukrajinski poslovneži iz področja gradbeništva so si po sprejemu pri županu Mestne občine Maribor dr. Andreju Fištravcu v družbi nekaterih slovenskih podjetnikov iz področja gradbeništva in ogrevalnega sektorja ogledali včerajšnjo nogometno tekmo med Slovenijo in Ukrajino. Ob robu dogodka so imeli omenjeni podjetniki tudi B2B sestanke.

Mariborska občina tako po poslovnem obisku v Beogradu, Slovensko-beloruski poslovni konferenci in Slovensko-kitajskem poslovnem forumu nadaljuje z razvojem platforme, ki omogoča mariborskim oziroma slovenskim podjetnikom poslovno mreženje s podjetniki iz tujine.

Sinoči je bila Kazinska dvorana SNG Maribor polna do zadnjega kotička. Predstavniki več kot 10 društev invalidov so pripravili plesne in pevske točke, tudi recitacije. Obiskovalci so jih nagrajevali z bučnimi aplavzi.

6. Kulturni večer invalidov je bil prepletenem s čustvi, ganjenostjo in globokimi mislimi, tako med obiskovalci, kot tudi med nastopajočimi. Predstavniki društev so nam zaupali, da žaru in nasmehom na obrazih nastopajočih preprosto ni bilo meja.

Milan Kotnik, predsednik Sveta invalidov na Mestni občini Maribor je med drugim priznal, da je tudi sam čustveno vzhičen. O kulturnem večeru invalidov pa, da s tem skušajo dajati priložnost “vsem, različnim vrstam invalidov, da se vključijo v kulturno dogajanje in da pokažejo svoje sposobnosti.”

Da jo vsakič znova presenetijo, je povedala podžupanja Jelka Černivec. “Mislim, da danes ni bilo udeleženca, ki ne bi bil vesel, da je bil tukaj… in odhajamo domov napolnjeni.”

Podrobnosti izveste nocoj ob 18.30 v oddaji Občinski informator na BK TV.

S podelitvijo priznanj Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) za sodobni ples se bo drevi ob 18. uri v Španskih borcih začel Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa. Listino Mete Vidmar letos prejmeta Jelena Milovanović in Daša Grgič. Na festivalu se bo predstavilo okrog 250 mladih, starih med 13 in 30 let.

foto:sta

Podelitvi priznaj bosta sledila prvi sklop plesnih miniatur z naslovom Postavi se v vrsto in otvoritvena plesna predstava z naslovom Broken Breath v izvedbi ImPerfect Dancers Company iz Italije. Ob 19.30 bo na ogled še plesna predstava Galerije Plesa Maribor z naslovom Brez izhoda.

Festival se bo nadaljeval v četrtek ob 17. uri z drugim sklopom plesnih miniatur Plastenje in tremi plesnimi predstavami. Na ogled bodo plesni projekt Plesnega Foruma Celje z naslovom N.A.G., predpremiera plesne predstave Bitnamun z naslovom Korak in delo v nastajanju profesionalne rezidenčne plesne ustvarjalke JSKD iz Nemčije Stephanie Felber z naslovom l’atelier de flanerie.

V petek se bo plesni dan pričel ob 15.30 s predavanjem Roka Vevarja o Trishi Brown z naslovom Znotraj. Ob 17. uri bosta sledila tretji sklop plesnih miniatur z naslovom Lokus in odlomek iz predstave Hitrejše kot telo Plesne izbe Maribor. Ogledati si bo mogoče še plesno predstavo mednarodne skupine ERA z naslovom Močvirje umske zablode, ob 19.30 pa bosta na vrsti zadnji sklop plesnih miniatur z naslovom Nastavi in ponastavi ter odlomek iz predstave Čez noč Centra plesa Maribor.

Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletna prireditev, ki poteka v organizaciji JSKD že od leta 1976 in predstavlja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih plesnih skupin in posameznikov iz Slovenije in tujine. Z imenom Živa se poklanjajo priznani pedagoginji in koreografinji Živi Kraigher.

Živa 2015 predstavlja najboljše plesne miniature pretekle sezone, ki so jih ustvarili mladi plesalci skupaj s svojimi mentorji v vseh slovenskih regijah, ter nekaj predstav mladih avtorjev, so sporočili z JSKD.

Vir: STA

Drama SNG Maribor v koprodukciji z revijo Dialogi Maribor predstavlja premiero “KO CIPROŠ ZACVETI”, v ponedeljek 23. novembra 2015, ob 18. uri, v Salonu uporabnih umetnosti v Mariboru.

Bralna uprizoritev poezije Ko ciproš zacveti v izvedbi članov igralskega ansambla mariborske Drame predstavlja pesmi mariborskih pesnikov in pesnic od začetka 20. stoletja do danes, vključene v jubilejno številko revije Dialogi (ob 50-letnici izhajanja) leta 2014 pod naslovom Antologija mariborskih pesnikov, ki jo je uredil in pesmi izbral Robert Titan Feliks.

V uprizoritev pesniškega večera so uvrščene izbrane pesmi naslednjih avtorjev: Stanko Majcen, Janko Glazer, Rudolf Maister, Branko Rudolf, Kajetan Kovič, France Forstnerič, Slavko Jug, Erika Vouk, Herman Vogel, Andrej Brvar, Danica Križanič Müller, Lidija Gačnik Gombač, Borut Gombač, Petra Kolmančič, David Bedrač, Andrej Hočevar in Denis Škofič.

V Mariboru bo prihodnji teden potekal festival Drugajanje, ki je v prvi vrsti namenjen srednješolskemu občinstvu. Vsebinsko je letos usmerjen v iskanje identitete. V goste so med drugim povabili češkega umetnika Petra Šoureka, ki je izoblikoval svojevrsten turistični pohod po mestu.

foto:sta

Festival Drugajanje že 14. leto zapored prireja ljubljanski zavod Bunker v sodelovanju z II. gimnazijo Maribor, kjer je tudi glavno prizorišče dogajanja. Kot je na današnji novinarski konferenci v Narodnem domu Maribor povedala izvršna producentka festivala Alma R. Selimović, so osnovna publika že od nekdaj dijaki, želijo pa pritegniti tudi osnovnošolce in odrasle.

“Festival je prvenstveno osredotočen na mladino, nima pa mladinskega programa. V Drugajanje umeščamo predstave ‘za odrasle’, tuje in slovenske, nek reprezentativen program, ki ga v zavodu Bunker programiramo in produciramo. Še vedno so večinoma iz spektra sodobne uprizoritvene umetnosti, torej sodobni ples in sodobno gledališče. Trudimo pa se, da je program vseeno zelo komunikativen, torej da predstave niso popolnoma hermetične in da nekdo, ki je star med 14 in 18 let, najde neke oprijemke oziroma vstope v predstavo,” je pojasnila.

Predstave poskušajo približati mladini tudi s pomočjo pogovorov z ustvarjalci, letos pa bodo prvič izvedli poskus t.i. šole v družbi, ko bodo po vzoru v Sloveniji že uveljavljenih šol v naravi omogočili skupini šolarjev nekajdnevno bivanje in udeležbo na festivalu. Pripravili so tudi učna gradiva za predstave, s katerimi lahko učitelji pripravijo gledalce na umetniško izkušnjo.

Festival Drugajanje so začeli z željo, da mlade seznanijo s sodobno uprizoritveno umetnostjo in da predstave, ki redko zapustijo Ljubljano, pripeljejo v Maribor. Nenazadnje tudi zato, da dodatno popestrijo dogajanje na II. Gimnaziji Maribor, ki ima sicer že dobro razvit gledališki program v okviru projekta English Student Theatre.

“Letošnji festival je usmerjen v iskanje identitete, kar daje festivalu še posebno težo. Verjamem, da bo podobno kot prejšnji številnim odprl nove svetove in prispeval k drugačnemu pogledu na svet od že ustaljenih, velikokrat klišejskih in stereotipnih pogledov,” je povedal ravnatelj omenjene gimnazije Ivan Lorenčič.

Festival bo potekal med 23. in 25. novembrom, že v četrtek pa bo na sporedu predfestivalski sprehod Maribor – Evropska prestolnica turizma 2021 v režiji češkega umetnika Petra Šoureka, ki je v Pragi s kolegi gledališčniki ustanovil turistično agencijo Corrupt tours, namenjeno izključno ogledovanju uspehov korupcije, ene najbolj cvetočih kultur današnjega časa.

Podobne sprehode po Mariboru bodo prirejali vse dni festivala. Ta se bo sicer uradno začel v ponedeljek s predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli v izvedbi kolektiva Beton Ltd., ki ga sestavljajo igralci Katarina Stergar, Primož Bezjak in Branko Jordan. Predstava bo predstavljena v okviru mariborskega programa Nagib na oder in se loteva vprašanja identitet v različnih časovnih obdobjih.

V torek bo sledila predstava na temo spolne identitete MDLSX z italijansko umetnico Silvio Calderoni, ki ima tudi sama izmuzljivo spolno identiteto. Festival bo zaključil romunsko-madžarski projekt Vzporedno z mladima performerkama Kato Bodoki-Halmen in Lucio Marneanu na temo vzpostavljanja lastne identitete.

Vir: STA

Po zaključenem roku za oddajo vlog za enkraten odpis dolgov je upravičenih vlog za vrtce v Mestni občini Maribor 69 in 48 za odpis v osnovnih šolah. V podjetju Snaga je upravičenih vlog 45, v Nigradu 62 vlog, v Mariborskem Vodovodu 8 in v Energetiki 29 vlog.

K odpisu dolgov so ob začetku projekta pristopila štiri mariborska javna podjetja, Nigrad d.d., Mariborski vodovod d.d., Snaga d.o.o. in Energetika Maribor d.o.o. Vloge so se zbirale na vsakem javnem podjetju in v informacijski pisarni Mestne občine Maribor. Vse vloge, ki so bile oddane do 31.10.2015, so bile enakovredno obravnavane, ni bil upoštevali vrstni red oddaje vlog, zato bodo tudi sredstva razdeljena vsem ugotovljenim upravičencem v enaki višini.

Vsi si bodo prizadevali, da bo znesek odpisa kar se le-da visok in bo vsem upravičencem odpisan v enaki višini. Upravičene vloge se sedaj podrobneje pregledujejo, skladno s finančnimi zmožnostmi bo v kratkem določena tudi višina in način odpisa dolga. V Mestni občini Maribor in vseh javnih podjetjih se je pričakovalo večje število oddanih vlog za odpis dolgov, zaradi visokega števila brezposelnih in socialne stiske občanov. Manjše število oddanih vlog kaže, da ima občina posluh za razmere v mestu in so skozi vse leto temu prilagojeni različni programi pomoči, prav tako pa imajo svoje modele odpisa tudi javna podjetja, ki prisluhnejo stiskam občanov.

Jelka Černivec, podžupanja Mestne občine Maribor, je ob prvem zaključenem mejniku projekta povedala: »Mestna občina Maribor je bila med prvimi občinami, ki je pristopila k državnemu projektu enkratnega odpisa dolgov. Prejeli smo 109 vlog za odpis dolgov v vrtcih, od katerih je 69 upravičencev, znesek upravičenih vlog je 43.542,51 EUR. Za odpis dolgov v osnovnih šolah je prispelo 60 vlog, upravičencev pa je 48, skupni znesek upravičenih vlog je 11.400,86 EUR. Nižje število oddanih vlog od pričakovanih je zagotovo tudi zaradi tega, ker uspešno sodelujemo s številnimi organizacijami in skozi vse leto izvajamo različne programe pomoči, kar zgovorno kaže na to, da imamo posluh za socialno šibkejše in tiste, ki potrebujejo pomoč. Samo v letošnjem letu smo na več proračunskih postavkah za socialne programe namenili 7.855,595 EUR. Trudimo se, da socialnih transferjev ne zmanjšujemo, saj se tudi socialne stiske ne zmanjšujejo, in da lahko maksimalno ponudimo pomoč ljudem in vsaj omilimo njihovo stisko.«

Alan Perc, direktor Energetike Maribor d.o.o.: »Število oddanih vlog je bilo nekje v pričakovanju, glede na pogoje, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Oddanih vlog za odpis dolga je bilo 77, po pregledu podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje za dolžnike po zakonu smo ugotovili, da je takšnih oseb 29.«

foto: STA

Marko Žula, direktor podjetja Nigrad d.d.: »Za odpis dolga smo po naši oceni prejeli kar precejšnje število vlog, in sicer 98 vlog. Od teh zakonsko ustreza 62 vlog, dve pa sta nepopolni in bosta upoštevani, če bosta pravilno dopolnjeni. Na posameznega dolžnika bomo skušali odpisati dolgove v višini do 300 EUR. Nigrad je tukaj v posebni situaciji, saj uporabnikom pošilja zbirno položnico za več različnih prejemnikov in postavk – za MO Maribor zaračunavamo okoljsko dajatev, za Snago odstranitev blata s čistilne naprave, levji delež zaračunanega zneska, tj. 70,5 %, pa gre podjetju Aquasystems, ki na centralni čistilni napravi izvaja čiščenje in se ni strinjalo z odpisom dolgov. Svojo dobro namero smo tako morali preoblikovati v odpis dolžniških obresti in sodnih stroškov.«

Cveto Žalik, direktor podjetja Snaga d.o.o.: »Kot družbeno odgovorno podjetje smo seveda pristopili k projektu enkratnega odpisa dolga družbeno najšibkejšim. V predpisanem roku skupaj prejeli 102 vlogi za odpust dolgov, med njimi je 45 upravičencev, ki zadostujejo postavljenim kriterijem za odpust. Od teh 45 vlog je 34 upravičencev iz Maribora, preostali pa iz drugih občin, kjer izvajamo gospodarsko javno službo. Na nadzornem svetu podjetja Snaga je bilo odločeno, da bo dolg 45 upravičencem odpisan v celoti, kar predstavlja 17.631,16 EUR.«

pršilci vode na Trgu Svobode
Foto: Facebook

Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod d.d.: »Kot trikrat družbeno najbolj odgovorno podjetje v državi smo pristopili k podpisu sporazuma o odpisu dolgov. Do zakonskega roka smo prejeli 45 vlog za odpis dolga, po pregledu smo ugotovili, da je upravičenih osem vlog v skupnem znesku 3.431,96 EUR in devet uporabnikov, ki naše storitve (ne)plačujejo preko upraviteljev večstanovanjskih stavb.«

Skladno z ZPIUOD je določeno, da se dolgovi odpišejo tistim dolžnikom katerih dolg je nastal do leta 2014. Hkrati pa so upravičenci morali prejemati katerega od naslednjih dodatkov v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015:
– prejemniki denarne socialne pomoči ali
– prejemniki varstvenega dodatka ali
– prejemniki veteranskega dodatka ali
– prejemniki otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali
– prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in hkrati prejemniki dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino.

Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru bo letos drugič podelila Miklošičevo nagrado in priznanja, s katerimi želi spodbuditi kakovost znanstvenoraziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in študentov do zaključene 2. bolonjske stopnje izobrazbe.

Nagrada se podeljuje na dan Miklošičevega rojstva, tj. 20. novembra, kot posebno priznanje za izjemne uspehe, zasluge in dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju ali za dosežke, ki so pomembno prispevali k uveljavitvi, razvoju in ugledu fakultete v zadnjih treh akademskih letih. Komisija za podelitev Miklošičeve nagrade in priznanja Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je na predlog Oddelka za psihologijo FF UM sprejela sklep, da v letu 2015 prejme Miklošičevo nagrado Norbert Jaušovec za izjemne dosežke na področju psihologije in nevroznanosti.

Raziskovalno delo Norberta Jaušovca je v zadnjem desetletju pomembno doprineslo k mednarodnemu ugledu Oddelka za psihologijo in celotne Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Njegove raziskave in publikacije so spodbudile številne raziskovalce k iskanju odgovorov na kompleksne probleme s področja kognitivne nevroznanosti, obenem pa predstavljajo zgled za visokošolske učitelje in raziskovalce z najrazličnejših področij ter vodilo za doseganje raziskovalne odličnosti v širšem univerzitetnem okolju.
Miklošičeva priznanja so namenjena tudi študentom vseh 12 študijskih področij za najboljše magistrsko delo ali drugo raziskovalno delo, ki izrazito presega okvire študijskih zahtev. Prav letos bomo trem študentom tovrstna priznanja podelili prvič.

Miklošičevo priznanje za področje Psihologija v l. 2015 prejme Saša Zorjan za magistrsko delo z naslovom Individualne razlike in učinek ego izčrpanosti: vpliv implicitnih prepričanj na samokontrolo, ki ga je izdelala pod mentorstvom Katje Košir.
V magistrskem delu je uporabljen izvedbeno kompleksen eksperimentalni raziskovalni načrt, ki omogoča preučevanje vzročnih odnosov, kar predstavlja najvišjo raven ciljev psihološkega znanstvenega raziskovanja. Magistrsko delo odlikuje odličen raziskovalni načrt, izjemna jasnost pisanja in dobro zastavljena struktura. Ugotovitve prispevajo k razumevanju pojava ego izčrpanosti in vloge prepričanja pri tem pojavu, hkrati pa odpirajo nove raziskovalne probleme.

Miklošičevo priznanje za področje Slovenistika v l. 2015 prejme Mojca Marič za magistrsko delo z naslovom Diskurzivne strategije konstruiranja etničnih identitet v slovenskem medijskem diskurzu: Paradigmatski zasuk po l. 1991, ki ga je izdelala pod mentorstvom Branislave Vičar.
Magistrsko delo je izvirno in kakovostno teoretično-empirično delo s področja slovenistike, v katerem je diskurzivna teorija prvič uspešno povezana tudi s sociološkimi koncepti, teorijo ideologij, politično in historično analizo. Interdisciplinarno in transdisciplinarno raziskavo odlikuje bogato in poglobljeno teoretsko znanje, metodološko korektna in natančna analiza, temelječa na obsežnem korpusu izbranih besedil iz medijskega diskurza, ter jezikovna ter tehnična dovršenost.

Miklošičevo priznanje za področje Pedagogika v l. 2015 prejme Barbara Brec za magistrsko delo z naslovom Odkrivanje govorno-jezikovnih motenj pri 5-letnikih, ki ga je izdelala pod mentorstvom Majde Schmidt in somentorstvom Franca Smoleta.
Magistrsko delo je zelo aktualno, saj v zadnjih letih logopedi odkrivajo nerazložljiv porast govorno-jezikovnih motenj, sama pa je podala pomemben in izviren prispevek k določitvi nekaterih pokazateljev govornega razvoja petletnikov in dejavnikov, ki imajo vpliv na njegovo razvitost. Delo ima zato praktično vrednost kot napotilo logopedom pri njihovem delu in je pomembna informacija vzgojiteljem predšolskih otrok ter pedagoškim delavcem, hkrati pa ima pomen tudi za lingvistično normiranje govora v zgodnjih fazah otrokovega govora.

V nedeljo, 22. novembra, od 8. do 18. ure, bodo občani MČ Radvanje v prostorih MČ Radvanje na Lackovi cesti 43 v Mariboru kot prvi v Sloveniji glasovali za predloge, ki se nanašajo na njihovo mestno četrt, pri čemer bo vsak občan razpolagal s petimi glasovi, ki jih lahko podeli petim projektom.

Cilj je, da se glasovanja o projektih udeleži vsaj 5 % volilnih upravičencev v MČ Radvanje, rezultat glasovanja bo prioritetna lista, kjer bodo projekti razvrščeni od najvišjega do najnižjega. Izglasovani projekti v skupni vrednosti 100.000 EUR bodo umeščeni v predlog proračuna MO Maribor za leto 2016. Vsi volilni upravičenci bodo na domač naslov prejeli vabila za glasovanje z lokacijo in uro glasovanja.

Izmed 22 predlaganih projektov, ki so navedeni v ločenem dokumentu (v priponki), velja izpostaviti projekte, ki se nanašajo na obnovo ali prenovo infrastrukture (sanacija trga, izgradnja pločnika, ureditev parka in igrišča) kakor tudi projekte, ki v mestno četrt prinašajo nove vsebine (hortikulturna ureditev kraja, izobraževanje otrok o vrtnarjenju, otroško igrišče, muzej na prostem, park za pse).

Vabilo na glasovanje za tisk

Mariborski Europark je v sodelovanju s podravskimi čebelarji pripravil že 4. Europarkov festival medu in s tem napovedal izvedbo tradicionalnega slovenskega zajtrka. Tega bodo v petek, 20. novembra, med 9. in 10. uro na osrednjem prireditvenem prostoru Europarka pripravili tudi za vse obiskovalce..

Europarkovi obiskovalci so pretekli konec tedna lahko okušali bogato izbiro zakladov iz slovenskega čebeljega panja in številne inovativne čebelarske izdelke. Slovenija je namreč ena redkih držav na svetu, ki se ponaša z medom z geografskim poreklom. Predstavilo se je kar 11 čebelarjev: 10 iz Podravja in eden iz Laškega. Na čebelarski tržnici so obiskovalci poleg različnih vrst medu z zaščiteno geografsko označbo lahko pokušali tudi posebne medene okuse, od cimeta do mete in aronije. Simona Mandl, center managerka, je ob tej priložnosti posebej opozorila na poslanstvo takšnega dogodka, kot je Festival medu, ki lahko v veliki meri doprinese k ozaveščanju prebivalstva o ohranjanju in skrbi za čebele ter nenazadnje promociji zdrave prehrane.

Tudi tokrat je bilo posebej poskrbljeno za najmlajše obiskovalce Europarka, zato so otroci na Europarkovem festivalu medu poslikali svojo panjsko končnico in jo postavili na velik čebelnjak. Izdelali so tudi kranjsko sivko in si tako vtisnili v spomin, da v Sloveniji nimamo rumeno-črnih čebel, ampak samo sive. 4. Europarkov festival medu sta spremljali še 2 razstavi, in sicer razstava čebelarskega orodja in razstava medenih pijač ter čebeljih pridelkov.

V nedeljo, 15. novembra, je potekala uradna otvoritev prenovljenega igrišča v okviru projektov »YouthBanksOnTheMove« (v izvedbi Mladinskega kulturnega centra Maribor) in »Mladiborčani v akciji!« (v izvedbi Mestnega Mladinskega sveta Maribor) na Makedonski cesti 33. Otvoritve se je udeležilo približno 70 ljudi med njimi tudi podžupanja Mestne občine Maribor, Jelka Černivec.

Foto: Mitja Florjanc

Zbrane so nagovorili podžupanja Mestna občine Maribor, Jelka Černivec, predsednik Mestne četrti Pobrežje, Marijan Volavšek, direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor, Maja Malus Azhdari in predsednik Mestnega Mladinskega sveta Maribor, Matic Matjašič.

Podžupanja Mestne občine Maribor je v svojem nagovoru izrazila zadovoljstvo nad tovrstnimi projekti in pohvalila organizatorje za uspešno izvedeno obnovo igrišča. Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik mestne četrti in izpostavil pomembnost sodelovanja mladih z mestno četrtjo ter pomen igrišča za samo lokalno skupnost. Direktorica Mladinskega kulturnega centra Maribor je izpostavila primer dobrega sodelovanja pri izvedbi obnove igrišča z Mestnim Mladinskim svetom Maribor ter drugimi akterji in si zaželela še več tovrstnih akcij v prihodnje. Predsednik Mestnega Mladinskega sveta Maribor pa je poudaril, da pri tem projektu ne gre samo za obnovo igrišča, ampak za sporočilo širši javnosti, da mladi niso apatični temveč zmorejo delati spremembe, če le dobijo priložnost.

Foto: Mitja Florjanc

Govorci so nato še slavnostno prerezali trak ter z simbolično brco žoge uradno predali obnovljeno igrišče v uporabo lokalni skupnosti. Po uradnem delu je sledila pogostitev in druženje ter prijateljske nogometne in košarkarske tekme.

Zahvala za izvedbo projekta gre tako sofinancerjem programa »YouthBanksOnTheMove«, Erasmus+ in nacionalni agenciji Zavod Movit ter Mestni občini Maribor, ki v okviru razpisa za sofinanciranje mladinskih dejavnostih podpira projekt »Mladiborčani v akciji«. Projekta pa ne bi bilo brez motiviranih mladih, ob tem gre posebna zahvala Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, saj so dijaki prvih in drugih letnikov šole pomagali pri začetnih obnovitvenih delih, prav tako pa tudi številnih okoliških prebivalcev, ki so mlade podpirali in jih pomagali v celotnem času obnove. Mladi so tako prepričani, da so v fazi izbire katero igrišče v Mestni občini Maribor obnoviti, izbrali pravo igrišče, saj so jim otroci na včerajšnjem dogodku obljubili, da bodo skrbeli zanj.

Foto: Mitja Florjanc

Problemsko območje z visoko brezposelnostjo, ki zajema Maribor s širšo okolico, bi od leta 2013 moralo prejeti okoli 6,4 milijona evrov letno. A na Mariborski razvojni agenciji (MRA) opozarjajo, da do letos s strani države še niso bili vzpostavljeni pogoji za izvajanje programa spodbujanja konkurenčnosti na tem problemskem območju.

foto: sta

Kot so pojasnili na MRA, v letih 2013 in 2014 država ni vzpostavila pogojev za izvajanje programa, šele letos so se z garancijsko shemo pogoji večinoma le vzpostavili, a šele junija, zato ponovno ni bilo mogoče počrpati vseh obljubljenih sredstev.

“Veseli nas, da so se letos pogoji končno vzpostavili, zato bo v naslednjih dveh letih tudi mogoče, da gospodarstvo prejme obljubljeno pomoč v celoti,” je poudaril direktor razvojne agencije Božidar Pučnik in dodal, da je za razvoj problemskega območja in izvajanja programov vzpodbud ključno, da zdaj, ko so končno vzpostavljeni pogoji, vlada v proračunu tudi zagotovi obljubljena sredstva.

Vprašanje pa je, ali bo vlada zadostila apetitom regije, saj po pisanju Večera proračun za prihodnji dve leti skupaj načrtuje le 15 milijonov evrov nepovratne pomoči, pa še to za vsa štiri problemska območja skupaj. V Mariboru in ostalih občinah so zaradi tega ogorčeni in na pomoč kličejo poslance iz regije, na vlado pa apele pošiljajo tudi predstavniki regijskega gospodarstva.

Mariborska razvojna agencija je sicer letos izvedla tri razpise, in sicer za nepovratna sredstva za manjša začetna vlaganja, za subvencioniranje obrestne mere ter razpis za izvajanje instrumenta Podjetno v svet podjetništva (PVSP).

Prvega so objavili junija, nanj je prispelo 28 vlog, razpisanih dobrih 600.000 evrov pa je bilo dodeljenih 13 prijaviteljem, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje. Med temi je investicijo, ki so jo prijavili na razpisu, pravočasno uresničilo 11 podjetij, ki bodo prejela skupaj skoraj 475.000 evrov nepovratnih sredstev. Ta so podjetja porabila pretežno za nabavo novih strojev, opreme in vlaganja v poslovne prostore, s čimer so razširila svoje dejavnosti, modernizirala proizvodne procese ter povečala svojo konkurenčnost na trgu.

Avgusta je bil objavljen še tretji javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za komercialne kredite. Na razpis je pravočasno prispelo 83 vlog, med katerimi je 62 prijaviteljev izpolnjevalo razpisne pogoje in jim je bila odobrena subvencija obrestne mere. Podjetja so prejela nepovratna sredstva v skupni višini skoraj 570.000 evrov, s katerimi bodo nekoliko razbremenjena povečevanja stroškov financiranja.

Zadnji letošnji razpis je bil zaključen septembra in je bil namenjen vključitvi v program PVSP. Možnost razvoja lastne podjetniške ideje v delujoče podjetje je ob pomoči strokovnjakov dobilo 30 brezposelnih, kar je doslej uspelo že tretjini udeležencev, ostali pa potrebujejo še nekaj časa, da bo ideja razvita do te mere, da jim bo omogočala preživetje. Že decembra naj bi bil objavljen nov takšen razpis za prvo skupino udeležencev v letu 2016.

Ob tem je MRA letos v okviru tega programa izvajala tudi promocijo regije in privabljanje tujih investitorjev ter aktivnosti v okviru projekta Coworking Maribor. V okviru projekta Invest Podravje je bilo doslej oblikovanih sedem investicijskih predlogov, ki so jih aktivno promovirali na največjem nepremičninskem sejmu Expo Real, vzporedno s katerim je bila izvedena še predstavitev Podravja v Münchnu.

Vir: STA

Slovenska nogometna reprezentanca se bo danes po regeneracijskem treningu na Brdu pri Kranju preselila v Maribor, kjer jo v torek čaka povratna tekma dodatnih kvalifikacij za Euro 2016 proti Ukrajini. Čeprav so prvo Ukrajinci dobili z 2:0, Kevin Kampl in Mišo Brečko ne obupujeta.

foto: sta

“Moramo dvigniti glave, imamo še eno tekmo. Seveda bo zelo težko dati dva gola, ampak v nogometu je vse možno. Če ga damo hitro, bo igra bolj odprta. Bo pa zelo težko, saj ima Ukrajina zelo dobro ekipo, zelo dobro igra naprej. Dobro se moramo pripraviti, upam tudi, da nas bo poneslo vzdušje na tribunah in da bomo odigrali dobro tekmo,” je po tekmi v Lvovu razmišljal vezist Bayerja iz Leverkusna.

Slovenija je imela v prvem polčasu v Ukrajini dve lepi priložnosti. “Če bi takrat zadeli, bi bilo vse skupaj povsem drugače. V drugem polčasu smo poskusili igrati bolj napadalno, a dobili še drugi zadetek in je bilo težko. Vemo, da 0:2 ni dober izid za nas, toda tudi mi lahko damo njim dva zadetka. Na trenutke se je pokazalo, da če držimo žogo, je tudi zanje težko. To moramo upoštevati v torek. Moramo verjeti vase in tudi bomo,” poudarja Kampl, ki ga igra Ukrajine ni presenetila.

“Mislim, da niso bili močnejši od pričakovanj. Tudi mi smo imeli v prvem polčasu dve lepi priložnosti. Tudi proti koncu tekme bi lahko zadeli, če bi bolje odigrali akcijo. Vse to kaže, da lahko igramo proti njim. Pri nas bo povsem drugačna tekma, igra, ozračje. Moramo se regenerirati, priti na 100 odstotkov in potem bo vse odprto,” meni slovenski reprezentant.

Ta dodaja, da bo Ukrajince najlažje prebiti s hitro igro, z ustvarjanjem viška igralcev na sredini igrišča. “Verjamem, da bomo v Mariboru imeli svoje priložnosti, seveda moramo najbolj paziti, da ne prejmemo zadetka, saj moramo potem doseči štiri gole. To pa bi bilo zelo težko. Ampak če bomo držali našo mrežo nedotaknjeno in hitro zadeli, potem je vse možno,” pravi Kampl.

Meni še, da morajo sami igrati bolj napadalno, saj bodo na domačem terenu, mogoče tudi z drugačno postavitvijo. Izpostavil je še, da so sposobni dvakrat zatresti mrežo, ne nazadnje so jo tudi proti Švici in Angliji.

Mišo Brečko, ki je bil zahteven boj z najbolj izpostavljenim ukrajinskim reprezentantom Jevgenom Konopljanko, prav tako še ne dviga bele zastave.

“Težko je v odstotkih oceniti naše možnosti, so pa veliko manjše, kot so bile pred prvo tkemo. Toda dokler obstaja kak odstotek, bomo verjeli, upali in dali vse od sebe. Če, denimo, dobimo polčas z 1:0, potem je vse odprto. To je nogomet. Če pa bi dosegli zadetek v Lvovu, bi vse skupaj čisto drugače izgledalo. A gremo naprej, kaj hočemo. Ni veliko časa, moramo se dvigniti, odigrati pošteno in potem bomo videli, kako in kaj,” meni Brečko.

Vir: STA

Danes obeležujemo mednarodni dan strpnosti, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila leta 1996. Na današnji dan mineva tudi 20 let od sprejetja deklaracije o načelih strpnosti, njen slovenski prevod bodo predstavniki projekta Mi smo za strpnost danes izročili in predstavili predsedniku DZ Milanu Brglezu.

foto: sta

Brglez bo predstavnike projekta Mi smo za strpnost sprejel danes ob 14. uri, ob 15.30 pa se bodo ti sestali še z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Kot so predstavniki projekta pojasnili v sporočilu za javnost, so slovenski prevod deklaracije naredili na lastno pobudo, poleg tiskane izdaje je prevod dostopen tudi na spletu.

V omenjeni deklaraciji o načelih strpnosti, ki so jo države članice Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) sprejele leta 1995, so med drugim zapisali, da so ljudstva Združenih narodov odločena obvarovati prihodnje rodove pred strahotami vojne, potrditi vero v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in vrednost človeka, in v ta namen živeti strpno in mirno v sožitju in dobrih sosedskih odnosih.

Vprašanje strpnosti je tako pri nas kot drugod po Evropi v zadnjih tednih aktualno predvsem v povezavi z migrantskim valom, ki se v Evropo vali tudi skozi Slovenijo. Mnogim primerom sovražnega govora in pozivanja k nasilju v povezavi z migranti smo priča tudi na spletu.

Na nesprejemljivost tovrstnih izjav je tako kot mnoge druge organizacije opozoril tudi Svet za odziv na sovražni govor, ki je med 24. junijem in 3. novembrom prejel oziroma obravnaval 15 novih pobud oziroma primerov. Vse politične akterje in mnenjske voditelje so pozvali k jasni obsodbi sovražnega govor do beguncev. Podobno kot tudi nekateri pravni strokovnjaki so pozvali k prijavi sovražnega govora policiji.

Vir: STA

Včeraj je okrog 177 tekačev in tekačič zaključilo tekaško sezono z dobrodelnim “Tekom po mariborskih gričih”.V Atletskem klubu Poljane Maribor ter podjetju Protime d.o.o so združili moči ter ljubiteljem teka ponudili tekaško prireditev, ki je združula »prvine« trail, gorskega, kot tudi klasičnega cestnega teka.

“Menimo, da Tek po mariborskih gričih pomeni popestritev koledarja tekaških prireditev in je kot tak bil primeren za zaključek letošnje tekaške sezone,” je dejal Domen Žnidarič.

V traso so stkali prepoznavne naravne in kulturne znamenitosti Maribora. Tekače je proga namreč popeljala po čudovitem mestnem parku mimo Treh tribnikov, na Piramido in Kalvarijo v objem vinorodnih goric ter sadovnjakov, izpustili pa nismo niti znamenitih »stopnic«.

Športno rekreativna prireditev »Tek po mariborskih gričih« je obenem nosila dobrodelno noto. Zbirani denar bodo namenili za Mladinski dom v Mariboru.