Aktualne oddaje

    13. redna seja O...
    V videu si oglejte 13. redno sejo Občinskega sveta Občine Vuzenica, ki je potekala 19.6.2024. 
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024.
    12. redna seja O...
    V videu si oglejte 12. redno sejo Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, ki je potekala 13.6.2024. The post 12. redna seja OS Občine Selnica ob Dravi (13.6.2024) appeared first on Lokalec.si.
    REPORT (37/2023-...
    V tokratni oddaji Report smo napovedali Lisjakov kotel v občini Rače – Fram, Mačje mesto v občini Radenci in Dupleški teden. Pestro dogajanje torej in to, za vse generacije!
Slika 027

V Mariboru so od 5. do 8. novembra potekale svetovne igre za otroke, svetovni pokal za člane in veterane ter svetovno prvenstvo za kadete in mladince po verziji IKU. Tekmovanja se je udeležilo okoli sedemsto tekmovalcev iz šestindvajsetih držav sveta.

Slika 014

Selniški karateisti, člani slovenske reprezentance, so se izvrstno izkazali, osvojili so kar šest medalj v različnih kategorijah.

IMG_8304

Zlato medaljo sta osvojila Mori Nik in Vališer Timotej, srebrni so bili Eferl Sara, Maletič Matija in Vaupotič Anže, srebrno medaljo je osvojila Fras Pia Letricia. Takšnim vrhunskim rezultatom gre zahvala predvsem planskemu delu in zagnanosti tekmovalcev in tudi vseh trenerjev kluba.

Slika 034

Rezultati selniških karateistov:
1. mesto MORI Nik, kate, dečki, 10 – 11 let
1. mesto VALIŠER Timotej, borbe -35kg, dečki, 8 – 9 let
2. mesto EFERL Sara, borbe -40kg, deklice, 10 – 11 let
2. mesto MALETIČ Matija, borbe -45kg, dečki, 10 – 11 let
2. mesto VAUPOTIČ Anže, +55kg, dečki, 12 – 13 let
3. mesto FRAS Pia Letricia, kate, deklice, 10 – 11 let
5. mesto KOBAL Marcel, kate, dečki, 12 – 13 let
10. mesto GOSAK Matic, kate, dečki, 12 – 13 let
5. – 8 . mesto KARJNC Ulla, borbe -55kg, kadetinje
6. mesto PINTAR Žan, kate, člani

Slika 027

Slika 020

Slika 005

IMG_6267

Slika 039

IMG_6259

Slika je simbolična

Nogometni zvezi Slovenije se za potrebe izvedbe kvalifikacijske nogometne tekme med reprezentancama Slovenije in Ukrajine na stadionu Ljudski vrt, dovoli dne 17.11.2015 med 06.00 uro in 24.00 uro.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Popolna zapora vozišča Gregoričeve ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Mladinske ulice na odseku od Strossmayerjeve ulice do Kajuhove ulice, Vilharjeve ulice na odseku od Kamniške do Mladinske, Prežihove ulice na odseku Gosposvetske do Gregorčičeve in zapora zahodnega parkirišča Strossmayerjeve ulice na odseku med Mladinsko ulico in Gregorčičevo ulico

Sprememba poteka avtobusne linije št. 7 – smer Kamnica (spremenjena trasa – Strossmayerjeva – Gosposvetska – Vrbanska).

koroški muzej

Koroški pokrajinski muzej v decembru 2015 in januarju 2016 vabi na oglede razstav in zbirk s krajšim vodstvom (do 20 minut), primernim za zaključene družbe. Praznično druženje ob zaključku leta bo še prijetnejše, če mu boste pridali iskrico kulture, ki so jo za vas pripravili njihovi kustosi in vodniki po zbirkah. Cena ogleda z vodstvom po katerikoli zbirki je 2 evra na osebo, za otroke in upokojence 1,70 evra.

koroški muzej

Kdaj ste se nazadnje igrali? V Dvorcu Radlje ob Dravi, Muzeju Radlje je na ogled nova stalna razstava Gremo rinkico talat, otroški svet iger in igrač, zbirka igrač Majde Marije Sušek. Na Muti so prenovili kovaško in gasilsko zbirko, seveda pa lahko izberete katerokoli zbirko, ki vam je zanimiva in blizu.

V prostorih Dvorca v Radljah je kot ogledni depo urejena celotna zbirka Ferdinanda Leitingerja iz Radelj ob Dravi, ki šteje preko 2500 predmetov.

Pahernikovi so bili pomembni in premožni veleposestniki, v lasti so imeli obsežne gozdove na Pohorju. Z njimi so zgledno gospodarili, se ukvarjali z žagarstvom, lesno trgovino, prevozom lesa s splavi in šajkami po Dravi, električno oskrbo, pa tudi s hmeljarstvom, sadjarstvom in drugimi dejavnostmi. Njihova spominska soba je zmeraj atraktivna, sploh ob vedno večji promociji lesa in njegove predelave. Kmečko zbirko in prehrambeno kulturo radi predstavijo v Libeličah.

V Slovenj Gradcu priporočajo ogled rojstne hiše skladatelja samospevov svetovne slave Huga Wolfa, Sokličeve zbirke in cerkve sv. Jurija.

Vrata imajo za vas odprte vse zbirke in razstave, od etnografske in rudarske v Mežiški dolini, do Splavarskega muzeja v Podvelki.

henkel (7)

“Kljub konstantno zahtevnemu tržnemu okolju je podjetje Henkel v tretjem četrtletju letošnjega leta doseglo dobro poslovanje. Bistveno smo povečali tako prodajo kot tudi prihodke v vseh poslovnih enotah. K nadpovprečni rasti je bistveno prispevala tudi organska rast prodaje na novo nastajajočih trgih. Na zrelih trgih je opazen pozitiven razvoj, na katerega še posebej vpliva dobro poslovanje v Severni Ameriki. Tukaj beležimo rast poslovanja že tretje četrtletje zapored,” je povedal Kasper Rorsted, predsednik upravnega odbora podjetja Henkel.

henkel (7)

Henkel je določil napovedi za povečanje organske rasti prodaje in potrdil smernice za rast čistega dobička na delnico za fiskalno leto 2015: “Pričakujemo povečanje organske rasti prodaje v višini 3 odstotkov v letu 2015. Prav tako računamo na povečanje prilagojene EBIT-marže, in sicer na približno 16 odstotkov, pričakujemo pa tudi povečanje prilagojenih čistih dobičkov na prednostno delnico za več kot 10 odstotkov.”

Prodaja in dobiček v tretjem četrtletju 2015
Prodaja v tretjem četrtletju 2015 se je zvišala za 8,4 % na 4,590 milijarde evrov. Upoštevaje pozitivne vplive menjalnih tečajev (+2,3 %), se je prodaja povečala za 6,1 %. Organska prodaja – upoštevaje vplive menjalnih tečajev in prevzeme/odprodaje – pa se je povečala za 3,2 %.

Poslovna enota Pralna sredstva in čistila je dosegla močno 5,5-odstotno organsko rast od prodaje. Poslovna enota Beauty Care je dosegla organsko rast od prodaje v višini 2,1 odstotkov. Tudi poslovna enota Lepila in Tehnologije je dosegla pozitivno rast organske prodaje v višini 2,3 odstotka.
Prilagojen dobiček iz poslovanja v tretjem četrtletju se je ob upoštevanju enkratnih prilivov, enkratnih izdatkov in stroškov prestrukturiranja izboljšal za 12,3 %, in sicer iz 693 milijonov evrov na 778 milijonov evrov. Prikazani dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal za 10,4 %, iz 603 milijonov evrov na 666 milijonov evrov.
Prilagojena donosnost prodaje se je povečala za 0,5 odstotne točke na 16,9 %. Prilagojena donosnost prodaje se je povečala za 0,3 odstotne točke na 14,5 %.

Finančni rezultat podjetja Henkel z -11 milijoni evrov je na ravni istega lanskoletnega četrtletja. Davčna stopnja je znašala 24,6 % (isto četrtletje lani: 24,0 %).

henkel (3)

Uspešnost poslovanja od januarja do septembra 2015
V prvih devetih mesecih leta 2015 je prodaja družbe Henkel močno narasla: za 1,413 milijard evrov na 13,715 milijard evrov, kar je novi vrhunec za Henkel. V primerjavi s prvimi devetimi meseci leta 2014 to pomeni 11,5-odstotno rast. Upoštevajoč menjalne tečaje je prodaja narasla za 6,4 odstotka. Organska prodaja – upoštevaje vplive menjalnih tečajev in prevzeme/odprodaje – je narasla za 3,1 %, pri čemer so k dobremu poslovanju prispevale vse poslovne enote podjetja Henkel.
Prilagojen dobiček iz poslovanja se je povišal za 267 milijonov evrov iz 1,986 milijarde evrov na 2,253 milijardi evrov (povišanje za +13,4 %). Prilagojena donosnost prodaje je narasla iz 16,1 na 16,4 %.

Henklovo neto finančno premoženje je 30. septembra 2015 znašalo -336 milijonov evrov (31. decembra 2014 je znašalo -153 milijonov evrov). Glavni vpliv na spremembo v primerjavi z letom 2014 je imelo izplačilo dividend in strošek prevzemov.

Uspešnost poslovnih enot v tretjem četrtletju 2015
Poslovna enota Pralna sredstva in čistila je v tretjem četrtletju 2015 ponovno dosegla pozitivno rast. Organska rast prodaje je na letni ravni narasla za 5,5 odstotkov in tako presegla zrele trge, kar posledično pomeni večje tržne deleže. Nominalno je prodaja narasla za dvomestno število, in sicer za 10,6 % na 1,314 milijarde evrov (lanskoletno četrtletje: 1,188 milijarde evrov).

K močnemu povečanju organske rasti od prodaje so prispevali novo nastajajoči trgi. Tako v Vzhodni Evropi kot v Aziji (brez Japonske) beležimo dvomestno število rasti. Tudi v Latinski Ameriki smo dosegli močno povečanje prodaje. Kljub težavnim pogojem, v Afriki oz. na Srednjem Vzhodu beležimo močno rast. Organsko rast prodaje na zrelih trgih lahko v celoti ocenimo pozitivno, kar lahko pripišemo solidnemu poslovanju v Severni Ameriki. Prodaja v Zahodni Evropi ostaja na ravni tretjega četrtletja leta 2014.

Prilagojen dobiček iz poslovanja poslovne enote Pralna sredstva in čistila se je močno povečal, in sicer za 19,3 % na 239 milijonov evrov. Prilagojena donosnost prodaje beleži izredno povečanje in nov vrhunec v višini 18,2 odstotka. Prav tako je močno narasel prikazani dobiček iz poslovanja: za 23,0 % iz 171 milijonov evrov v enakem obdobju lani na 211 milijonov evrov.

Tudi poslovna enota Beauty Care je v tretjem četrtletju 2015 nadaljevala dolgoletno dobičkonosno rast. Z 2,1 % je bila organska rast prodaje ponovno višja kot na zadevnih trgih, kar je vodilo k nadaljnjim višjim tržnim deležem. Nominalno je prodaja narasla za 5,0 % na 964 milijonov evrov (lanskoletno četrtletje: 918 milijonov evrov).

Uspešno poslovanje enot na novo nastajajočih trgih se je nadaljevalo z zelo pozitivno rastjo organske rasti od prodaje. Pozitivna organska rast v Latinski Ameriki je ponovno dosegla dvomestno številko. Močna povečanja prodaje je dosegla tudi Vzhodna Evropa. Močni prodajni rezultati so doseženi na področju Azije (brez Japonske), kar je posledica dvomestne rasti na Kitajskem. Afrika oz. Srednji Vzhod pa sta dosegla solidno organsko rast od prodaje. Na poslovanje na zrelih trgih še vedno vpliva močna konkurenca v smislu izrivanja s trga ter močni cenovni pritisk. Zaradi dogajanja v Zahodni Evropi in zrelih trgov v azijsko-pacifiški regiji je tu prodaja ostala pod ravnijo lanskoletnega četrtletja. V nasprotju s pričakovanim – in kljub zahtevnemu konkurenčnemu okolju – Severna Amerika beleži močno rast v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2014.

Prilagojen dobiček iz poslovanja enote Beauty Care je v primerjavi z istim obdobjem lani bistveno narasel, in sicer za 10,7 % na 155 milijonov evrov. Tudi prilagojena donosnost prodaje beleži močno rast v višini 16,1 %. Prikazani dobiček iz poslovanja je narasel za 45,2 % na 142 milijonov evrov.

Poslovna enota Lepila in Tehnologije je v tretjem četrtletju 2015 dosegla pozitivno organsko rast prodaje v višini 2,3 %. Nominalno je prodaja narasla za 8,5 % na 2,279 milijardi evrov (lanskoletno četrtletje: 2,100 milijardi evrov).
Uspešno poslovanje poslovnih enot na novo nastajajočih trgih se je nadaljevalo s solidno organsko rastjo prodaje. Latinska Amerika je zabeležila dvomestno rast. Močno rast prodaje smo kljub težkim razmeram dosegli tudi v Vzhodni Evropi in Afriki oz. na Bližnjem vzhodu. Zaradi šibkejše gospodarske rasti na Kitajskem je bila prodaja v Aziji (brez Japonske) pod ravnijo lanskoletnega četrtletja Na splošno so bili rezultati prodaje na zrelih trgih pozitivni, v azijsko-pacifiški regiji pa je bila dosežena močna rast. V Severni Ameriki je zabeležen pozitiven razvoj prodaje. V Zahodni Evropi je bila organska rast prodaje na letni ravni nekoliko nižja.

Prilagojen dobiček iz poslovanja poslovne enote Lepila in Tehnologije je v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2014 bistveno narasel, in sicer za 10,3 % na 412 milijonov evrov. Prilagojena donosnost prodaje beleži solidno izboljšanje – prvič je dosegla 18,1 odstotkov. Prikazani dobiček iz poslovanja se je zvišal za 3,7 % na 367 milijonov evrov.

henkel (1)

Regionalni razvoj v tretjem četrtletju 2015
Henkel je prodajo v Zahodni Evropi povečal za 6,0 % na 1,508 milijarde evrov. V zelo zahtevnem in tekmovalnem tržnem okolju je organska rast prodaje dosegla za 1,3 odstotka nižjo stopnjo kot v lanskoletnem četrtletju, čeprav so zabeležena različna dogajanja. Medtem ko je poslovanje v Združenem kraljestvu, Franciji in Južni Evropi izkazalo pozitivno organsko rast prodaje, je bila prodaja v Nemčiji pod ravnijo tretjega četrtletja leta 2014. Prodaja v Vzhodni Evropi je znašala 733 milijonov evrov v primerjavi s 792 milijonov evrov v lanskoletnem četrtletju. Kljub zahtevnemu tržnemu okolju je organska rast znašala 9,7 odstotka, k čemur je bistveno prispevalo poslovanje v Rusiji in Turčiji. Prodaja v Afriki in na Bližnjem vzhodu je narasla iz 279 milijonov evrov na 320 milijonov evrov. Četudi je politična situacija v nekaterih državah nadalje vplivala na rast, je organska rast prodaje narasla za 5,9 %.

V Severni Ameriki se je rast prodaje zvišala iz 755 milijonov evrov na 940 milijonov evrov. Organska prodaja se je povečala za 3,2 odstotka, k čemur so prispevale vse tri poslovne enote. V Latinski Ameriki se je rast prodaje zvišala iz 266 milijonov evrov na 280 milijonov evrov. Organska rast je znašala 10,9 odstotkov. Izboljšani rezultati so predvsem posledica dvomestne rasti v Mehiki. Prodaja v azijsko-pacifiški regiji se je zvišala iz 691 milijonov evrov na 777 milijonov evrov. Organska rast se je izboljšala za 0,8 odstotka. Medtem ko je na zrelih trgih v regiji zabeležena solidna rast, prodaja na novo nastajajočih trgih se je le rahlo povečala, kar je posledica upočasnjevanja dinamike rasti na Kitajskem.

Na novo nastajajočih trgih Vzhodne Evrope, Afrike, Bližnjega vzhoda, Latinske Amerike in Azije (brez Japonske) je prodaja močno narasla: za 4,2 % na 1,994 milijarde evrov. Organska prodaja, h kateri so prispevale vse tri poslovne enote, je narasla za 6,5 odstotka, in tako ponovno prispevala k nadpovprečni organski rasti skupine Henkel. Delež prodaje na novo nastajajočih trgih je v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2014 nekoliko upadel, in sicer na 43 %. Na zrelih trgih je prodaja narasla za 0,4 % in dosegla 2,563 milijardi evrov.

Napovedi skupine Henkel v letu 2015
Henkel je določil smernice za organsko rast od prodaje za fiskalno leto 2015 in zdaj pričakuje 3-odstotno rast. Pričakovano organsko rast v višini med 4 in 5 odstotki naj bi dosegla predvsem poslovna enota Pralna sredstva in čistila. Za poslovno področje Beauty Care se pričakuje približno 2-odstotna organska rast. Zaradi upočasnitve rasti na Kitajskem, Henkel pričakuje, da bo organska rast od prodaje v poslovni enoti Lepila in Tehnologije med 2 in 3 odstotki. Tako kot v preteklosti Henkel tudi zdaj pričakuje stabilno rast prodaje na novo nastajajočih trgih. Henkel potrjuje smernice za prilagojeno donosnost prodaje (EBIT) in pričakuje povečanje za približno 16 odstotkov (v letu 2014: 15,8 odstotka), prav tako pričakuje, da bodo vse poslovne enote prispevale k temu izboljšanju. Henkel je prav tako potrdil smernice za prilagojeni dobiček na prednostno delnico in zdaj pričakuje povečanje za več kot 10 odstotkov (v letu 2014: 4,38 evrov).

foto:MP Produkcija

Z včerajšnjim 32. Martinovanjem v Mariboru se je zaključil 15. Festival Stare trte, ki je letos potekal od 4. oktobra do 11. novembra. Tradicionalna prireditev je presegla vsa pričakovanja organizatorja, Zavoda za turizem Maribor – Pohorje, saj je Trg Leona Štuklja obiskalo več kot 20.000 obiskovalcev.

32. Martinovanje v Mariboru_1_MP Produkcija

Lepo vreme s prijetnimi temperaturami ter bogat in kakovosten program so tekom celotnega včerajšnjega dne na martinovanje privabili več kot 20.000 obiskovalcev, v glavnini Mariborčanov in okoliških prebivalcev, ob njih pa tudi skupine tujih turistov, največ iz sosednje Avstrije.

Prisotni so ob tradicionalni povorki, nastopu Akademske folklorne skupine Študent in krstu mošta, v zabavnem delu programa prisluhnili Neuvirtovim Štajercem z Rudijem Kranerjem, Ansamblu Saša Avsenika in Skupini Gadi. Za prijetno vzdušje so skrbeli še Malečniški brači, štajerski vinarji, gospodar Stare trte in župan mesta Maribor dr. Andrej Fištravec ter Mariborska vinska kraljica Urška Bračko. Tradicionalno štajersko kulinariko in mlado vino je na 48 stojnicah ponujalo 42 vinogradnikov in 31 gostincev.

32. Martinovanje v Mariboru_2_MP Produkcija

Kljub izjemnemu obisku 32. Martinovanja v Mariboru na za ta letni čas izrazito topel 11. november je bilo s strani reševalne ekipe opravljenih le osem odvozov oseb zaradi slabosti ter deset lažjih oskrb.

32. Martinovanje_3_MP Produkcija

Zavod za turizem Maribor – Pohorje ocenjuje letošnji Festival Stare trte, ki je potekal med 4. 10. in 11. 11., kot zelo uspešen, saj so bile vse prireditve v organizaciji Zavoda in njegovih partnerjev zelo dobro obiskane. Še posebej uspešno obiskana in s čudovitim vremenom nagrajena sta bila festivalski začetek s tradicionalno svečano trgatvijo najstarejše trte na svetu in martinovanje, s katerim se je 15. Festival Stare trte tudi uradno zaključil. Organizatorji ocenjujejo, da se je vseh prireditev 15. Festivala Stare trte udeležilo preko 30.000 obiskovalcev.

grici_prva

Člani Atletskega kluba Poljane Maribor in ekipa Protime d.o.o. v soboto 14. novembra vabijo na Tek po mariborskih gričih. Štart glavnega teka se prične ob 11.00 v Mestnem parku Maribor. Oplemenitili so ga z dobrodelnostjo, tako, da lahko tudi vi pomagate Mladinskemu domu Maribor.

grici_prva

Prijavite se na njihovi spletni strani.
Predprijave zbirajo do srede 11. novembra, ko boste za štartnino odšteli 15€, na dan teka pa v prijavnem šotoru 20€. Več informacij na www.tekpogricih.si ali www.protime.si.

Podrobnosti si lahko preberete na priloženem razpisu RAZPIS_1.

Zajeta slika

Mariborska knjižnica prireja že petnajsti Pravljični dan s pravljično šolo, ki bo tokrat položen v pravljice o gradovih in grajske zgodbe. Sestavljen bo iz dveh pripovedovalskih dogodkov in pravljične šole, ki bo usmerjena k pridobivanju teoretičnih in praktičnih znanj.

Zajeta slika

Program:
Pravljično jutro za otroke
9.00 – 10.00
V pravljičnem jutru bodo osnovnošolcem pripovedovali pravljičarji Mariborske knjižnice Igor Černe, Andreja Erdlen in Agica Kovše. Glasbeno spremljavo bosta oblikovala Ana Kravanja in Samo Kutin (duo Najoua).

Pravljična šola
10.30 – 19.00
V Mariborski knjižnici se že od leta 1971 sistematično ukvarjajo s pravljico in umetnostjo pripovedovanja. Izhodiščna tema letošnje pravljične šole so pravljice o gradovih in grajske zgodbe, udeležencem pa jih bodo približali iz različnih zornih kotov. Agica Kovše bo z vodstvom po avtorski razstavi Enkrat je bil en grad otvorila izobraževalni del dneva. Andrej Gulič, zgodovinar in raziskovalec kulturne dediščine, bo v predavanju predstavil zgodovinski in sodobni pogled na gradove. Milena Antonić, višja konservatorska sodelavka in varuhinja dediščine, zaposlena na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, območna enota Maribor, bo izvedla delavnico s poudarkom na kulturni dediščini. Z zvokom bosta udeležence v pravljični svet popeljala glasbenika Ana Kravanja in Samo Kutin. Likovni pogled na osrednjo temo pa bo v delavnici predstavila Andreja Borin, pesnica, ilustratorka in višja kustosinja v Umetnostni galeriji Maribor. Pravljične šole se bodo udeležili knjižničarji, vzgojitelji, učitelji, pedagogi in ljubitelji pravljic.

Pravljični večer za odrasle ob 20.00 uri
Prisluhnili boste pripovedovanju zgodb v različnih slovenskih narečjih in glasbeni spremljavi dua Najoua. Pripovedovalci: ilustrator in karikaturist Ciril Horjak, višja knjižničarka Agica Kovše (Mariborska knjižnica), bibliotekarska specialistka Tatjana Mavrič (Knjižnice Medvode), bibliotekar Tone Obadič (Mestna knjižnica Ljubljana), režiser, igralec in pisatelj Milivoj Miki Roš, nekdanja knjižničarka in učiteljica Ivanka Učakar.

MBK

NIGRAD

Izvajalec zimske službe na območju Mestne občine Maribor bo tudi letos komunalno podjetje Nigrad Maribor, ki bo dela izvajal v sodelovanju s podizvajalci in kooperanti. Enote zimske službe bodo v stalni pripravljenosti od 15. novembra 2015 do 15. marca 2016. Po besedah Vilija Eisenhuta, direktorja občinskega urada za komunalo, promet in prostor, pa bodo letos za izvajanje del v zimski sezoni namenili 1,5 milijona evrov.

WP_20151112_11_03_18_Pro

»Na zimsko sezono, ki se bo uradno pričela 15. novembra, smo dobro pripravljeni. Izvedli smo pregled vseh plužnih enot, na zalogi pa je za začetek sezone še 1270 ton soli. Program izvajanja zimske službe smo pripravili v skladu z zahtevami krajevnih skupnosti in mestnih četrti, za izvajanje del pa bo letos na voljo 80 plužnih enot in 150 delavcev«, je po seji Operativnega štaba zimske službe povedal Marko Žula, direktor komunalnega podjetja Nigrad.

zimska sluzba nigrad  (3)

V izvajanje zimske službe je vključen tudi Režijski obrat Mestne občine Maribor, ki bo sodeloval pri ročnem čiščenju na dogovorjenih lokacijah v mestu: »Prioriteta se določa glede na količine zapadlega snega oziroma po sklepih Operativnega štaba zimske službe. Sicer pa bodo enote, ki so v stalni pripravljenosti, s pluženjem pričele, ko na glavnih cestah zapade do 10 centimetrov snega, kriterij za ostale ceste pa je do 15 centimetrov«, je povedal Vili Eisenhut, vodja Urada za komunalo, promet in prostor MOM in dodal, da so že vzspostavili tudi sodelovanje z vzdrževalci državnih cest na območju MOM: »Z vzdrževalci državnih cest je potreben dogovor o čiščenju križišč, kjer se križata državna in občinska cesta, teh pa je na območju mariborske občine 32 kilometrov.«

zimska sluzba nigrad  (4)

Vojko Bevk, predstavnik Postaje prometne policije voznike opozarja, naj pred zimsko sezono pravočasno pripravijo svoje vozilo na zimske razmere in preverijo tehnično brezhibnost vozil: »Za vsa motorna in priklopna vozila je od 15. novembra naprej obvezna zimska oprema, vozniki pa morajo v primeru snežnih padavin, pred vožnjo, obvezno očistiti svoja vozila. Policisti bomo pri nadzoru cestnega prometa redno preverjali tudi opremljenost vozil s predpisano opremo.« Izvajanje nadzora zimske službe bo opravljal tudi Medobčinski inšpektorat Maribor. Stjepan Oreški, vodja inšpektorata poudarja, da so upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb dolžni zagotavljati varnost in neovirano uporabo javnih prometnih površin:»Na svojem objektu morajo odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov, pločnik za pešce pa je treba ustrezno zavarovati. Potrebno je preprečiti nevarno padanje snega s streh, na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, pa morajo biti nameščeni žlebovi in odtoki meteornih voda.«

WP_20151112_11_30_01_Pro

Sol za posip bo v času trajanja zimske sezone tudi letos na voljo tudi za občane Mestne občine Maribor, ki pa je letos ne bodo več razdeljevali tudi na sedežu Nigrada. Člani Operativnega štaba zimske službe so na današnji seji sklenili, da lahko občani prevzamejo 20 kg soli, ob predložitvi osebnega dokumenta, samo na sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Sol je v razsutem stanju, zato občanom priporočajo, da s seboj prinesejo ustrezno posodo.

zimska sluzba nigrad  (2)

jernej in mojca

V videu si lahko ogledate 3. oddajo V hramu z muzikanti, ki jo vodita Mojca Mandl in Jernej Brilej. Tokrat so bili z nami ansambel Pogum, ansambel Falant, Nastja Perovnik – narodnjakovo dekle 2015, ansambel CARINTHIA SEXTETTEN, Kevin Poredoš, Tom Kladnik.

DSC_4502

DSC_4474

DSC_4484

DSC_4465

DSC_4482

DB_center_MB_cerkev

V okviru zaključka praznovanja 200-letnice rojstva sv. Janeza Boska bo v Mariboru, 15. novembra 2015, s pričetkom ob 15. uri, blagoslov nove cerkve (kot prve pri nas) posvečene sv. Janezu Bosku. Slovesno mašo bodo skupaj z mariborskim nadškofom msgr. Alojzijem Cviklom darovali drugi škofje in duhovniki. Ob tej priložnosti bo prisoten tudi 10. naslednik sv. Janeza Boska, Ángel Fernández Artime, ki bo zbrane nagovoril v homiliji. Bogoslužje bo ob orkestru popestril tudi združeni mladinski pevski zbor, ki bo ob tej priložnosti štel 350 mladih pevcev.

DB_center_MB_cerkev

V Mariboru, v okviru Don Boskovega centra, salezijanci odpirajo novo cerkev sv. Janeza Boska (Engelsova ulica 66). V letu 2015 praznujejo 200. obletnico rojstva svetnika, kateremu bo cerkev posvečena. Želja zgraditi cerkev je bila navzoča že pred letom 1988, ko je bila 100-letnica svetnikove smrti, a le to zaradi različnih okoliščin ni bilo mogoče. V januarju 2015 je vodstvo salezijanske družbe v Sloveniji sprejelo odločitev, da se v Mariboru dogradi svetišče sv. Janeza Boska, da bi ga lahko uporabljali za bogoslužje.

Že pred tem so bili v jeseni 2013 in 2014 v Don Boskovem centru Maribor odprti prostori za katehezo, mladinski center, ter igrišča za mladino in otroke. Ob tem je bil zaradi lažje organizacije dela ustanovljen Zavod Andreja Majcna. Z odličitvijo o dograditvi svetišča sv. Janeza Boska pa se odpira pot k razvoju večjega duhovnega središča v zahodnem delu Maribora. Investitor izgradnje je Salezijanski Inšpektorat iz Ljubljane. Projektna zasnova je last projektne hiše Dans Arhitekti iz Ljubljane, gradbena dela je izvajalo inžiniring podjetje VG5 iz Ljubljane s svojimi podizvajalci: elektroinštalacije so delo podjetja Teo-Ten iz Ljutomera; strojne inštalacije delo Inštalacije Razgoršek d.o.o. iz Celja.

maketa_centerDB_MB

Prezbiterij, oltar in ambon so delo Teracerstva Belec iz Ljubljane; vrata je izdelalo podjetje Mizarstvo Košak d.o.o. iz Ljubljane. Reliefni kipi v cerkvi so dar švicarskih salezijancev iz Beromunstra. Nadzor je izvajal Inžiniring Pucko s.p. Za drugo etapo dokončanja cerkve sv. Janeza Boska so bila porabljena lastna sredstva salezijanskih ustanov v Sloveniji in sredstva pridobljena od dobrotnikov Don Boskovega centra in preko Ustanove Sklada Janeza Boska.

Še posebno se tega dogodka veseli župnija sv. Janeza Boska, saj so bili vsi dosedanji bogoslužni prostori premajhni za nemoteno pastoralno delo. Z otvoritvijo pa bo župnija vstopila v začetek praznovanja 30. obletnice svoje ustanovitve (30. november 1986).

plakat_vabilo BlagoslovDBMB

foto: sta

V Mariboru bo danes potekal festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Gre za prvi takšen festival, s katerim želijo organizatorji preseči prevladujoče negativno miselnost meščank in meščanov ter z glasbo in predstavitvijo uspešnih zgodb doseči boljše razpoloženje v mestu. Prepričani so namreč, da je le tako možen pozitiven razvoj mesta.

foto: sta

foto: sta

Pobudnik projekta Očistimo za čisto srečo, ki želi postati gibanje in se razširiti še v druga mesta Slovenije, je skupina samostojnih podjetnikov, ki so se po besedah Mira Mihca iz podjetja za etično oglaševanje Etika naveličali stalnega “jamranja” v mestu in miselnosti, da se nič ne da narediti. “Bistveno je, da začnemo delati na sebi, in to vsak posameznik, ne le da čaka na pomoč. Najprej je treba spremeniti sebe na bolje, potem lahko postaneš zgled za znanca, soseda, prijatelja, okolico, družbo,” je povedal.

Z dogodki so začeli na začetku junija, ko so ob svetovnem dnevu okolja v enem od mariborskih nakupovalnih središč posadili drevo. Nadaljevali so z brezplačnimi delavnicami, sejmi in humanitarno akcijo za invalidne otroke.

Julija so začeli na spletu objavljati zgodbe in misli znanih Mariborčanov, ki bi lahko bili navdih drugim. Svoje izkušnje in poglede na svet so med drugim predstavili športnik Dejan Zavec, pevca Alfi Nipič in Edvin Fliser, nekdanji smučarski funkcionar Tone Vogrinec, profesor Matjaž Mulej, dobrodelni učitelj Boris Krabonja in direktor javnega podjetja Danilo Burnač.

Navdihujoče osebnosti bodo predstavili tudi na današnjem festivalu v dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor, da bi po besedah predsednice društva Pupillam Iris Magajna čim več ljudem predali sporočilo, da je mogoče dvigniti sebe in druge s svojim vzorom. “V mestu imamo toliko pozitivnih ljudi in prek njih toliko pozitivnih zgodb, a jih ne znamo videti,” je dodala podžupanja Maribora Jelka Černivec.

Vir: STA

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– slovensko-kitajsko forum v Mariboru
– osnovnošolci s policisti za boljšo varnost
– župan Fištravec in predstavniki opozicije zaenkrat brez dogovora
– “Vino je lahko le tako dobro, kot je dobra družba“ (KUD Študent)
– Ternovšek “Na svoji deski” v Hramu kulture
– 8. salon Vindel
– Martinovanje na vaški gmajni v Hotinji vasi
– Martinov popoldan v Vuzenici

obcinski informator 1

Slika je simbolična

V UKC Maribor je v začetku tega tedna zaradi pomanjkanja anesteziologov odpadel del programa. Ob že tako nizkem številu anesteziologov sta dva še zbolela, zaradi česar niso mogli opraviti nekaterih načrtovanih nenujnih posegov. Mariborski anesteziologi so sicer zaradi kadrovske stiske zaprosili zdravniško zbornico za zaščito in nadzor.

ukc

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je po poročanju današnjega Dela zaposlenih le še 17 anesteziologov, medtem ko bi jih potrebovali 48. Mariborsko bolnišnico so namreč letos zapustili trije anesteziologi, ki so odšli v tujino. Pred upokojitvijo pa sta še dveh anesteziologinji.

V začetku tega tedna sta dva anesteziologa še zbolela, zaradi česar je generalni direktor UKC Maribor Gregor Pivec prekinil dopuste oz. odpovedal načrtovana izobraževanja preostalih anesteziologov, so pojasnili v službi za odnose za javnostmi mariborskega kliničnega centra.

Če so v začetku tedna zaradi pomanjkanja tega kadra že odpadli določeni nenujni posegi, pa bi lahko ta problem ogrozil izvajanje programa v UKC Maribor, česar se po besedah vodje centra za odnose z javnostmi Janeza Lencla tudi sami zavedajo.

Zato se Pivec aktivno vključuje v reševanje teh kadrovskih težav. Manjko že nekaj časa skušajo premostiti s pomočjo anesteziologov iz murskosoboške in celjske bolnišnice.

Po njihovih navedbah je težava tudi ta, da je v preteklih letih UKC Maribor zapustilo pet anesteziologov, ki so se tam izobrazili. V enem letu pa tega kadrovskega problema ne bo moč rešiti na dolgi rok, so še pojasnili za STA.

V UKC Maribor je v postopku učenja sicer 22 specializantov, ki pa še niso izšolani za samostojno delo, a jim zaradi kadrovske stiske prepuščajo delo v operacijskih dvoranah. Njihovi maloštevilni mentorji so po poročanju Dela izpostavljeni nesprejemljivo veliki odgovornosti. Ocenjujejo, da razmere za bolnike niso varne.

Zato so se tudi obrnili na Zdravniško zbornico Slovenije in jo zaprosili za zaščito in nadzor. Zaradi neprimernih razmer za izobraževanje je v začetku oktobra napisala opozorilno pismo Bojana Beovič, ki je na zbornici zadolžena za učni postopek. Pozvala ga je, naj nemudoma odpravi težave pri izobraževanju, sicer bo zbornica UKC Maribor odvzela pooblastila za izobraževanje na področju anesteziologije. Omenjenih 22 specializantov bi tako porazporedili po drugih bolnišnicah po državi.

Na mariborsko problematiko pa so se odzvali tudi v UKC Ljubljana, kjer prav tako opozarjajo na pomanjkanje zdravnikov te specialnosti. Kot navajajo, imajo 91 anesteziologov, pri čemer ocenjujejo, da bi jih potrebovali vsaj še 20. Razliko pokrivajo z upokojenimi specialisti in starejšimi specializanti ter anesteziologi, ki delajo preko polnega delovnega časa.

Glede na to v UKC Ljubljana trdijo, da nimajo zadostnega števila kadrovskih virov, s katerimi bi lahko pomagali zagotavljati delo v drugih bolnišnicah po Sloveniji.

Vir: STA

fistravec

Mariborski župan Andrej Fištravec je danes predsednika vlade Mira Cerarja znova povabil na uradni obisk v Maribor. Kot je ob tem povedal, je to že šesto vabilo, ki ga je poslal premierju, tudi tokrat z namenom, da se ta seznani z vizijo in programi mesta. Župan ob tem zavrača njegove navedbe, da mariborska mestna oblast nima izdelane vizije mesta.

Slika je simbolična

Slika je simbolična

Kot je Fištravec zapisal v javnem pismu, ga je k vnovičnemu vabilu spodbudil prav Cerarjev nedavni intervju za časnik Večer, v katerem je premier med drugim dejal, da so razmere v Mariboru takšne, da terjajo odločnejšo pozornost vlade.

Ob tem se ne strinja z njegovimi, kot je dejal Fištravec, napačnimi informacijami, da mariborska mestna oblast ne zna jasno povedati, kaj hoče od vlade oziroma, da nima vizije. “Ne drži ne eno, ne drugo,” je zatrdil mariborski župan.

Kot je dodal, mu želijo prav to že od nastopa njegovega mandata avgusta lani neuspešno predstaviti, saj je tokratno uradno vabilo že šesto, vendar dlje od priložnostnih krajših srečanj ob Cerarjevih strankarskih obiskih in njegovih občasnih udeležbah na prireditvah v mestu doslej niso uspeli priti.

Fištravec meni, da si Mariborčani nedvomno zaslužijo Cerarjev uradni obisk, pri tem pa mu je jasno, da od premierja ne morejo pričakovati, da bo namesto izvoljene lokalne politike oblikoval vizijo mesta.

Zato je župan omenil vrsto dokumentov, od celostne prometne strategije, lokalnega programa za kulturo, strategijo razvoja mesta do leta 2030, strategijo razvoja regijske turistične destinacije, lokalnega energetskega koncepta in lokalnega programa mladih, ki so jih v Mariboru v zadnjem obdobju že sprejeli.

Vir: STA

adria

V Sindikatu prometnih pilotov Slovenije (v nadaljevanju SPPS) so dne 10. 11. 2015 za dan 30. 11. 2015 napovedali stavko. V interesu Adrie Airways je, da stavkovni odbor in poslovodstvo v najkrajšem možnem času sporazumno rešita nastali spor in da do stavke ne bo prišlo.

adria

Pri Adrii Airways so sporočili, da je Sindikat prometnih pilotov Slovenije (v nadaljevanju SPPS) dne 10. novembra za dan 30. 11. 2015 napovedal stavko.

V interesu Adrie Airways je, da stavkovni odbor in poslovodstvo v najkrajšem možnem času sporazumno rešita nastali spor in da do stavke ne bo prišlo. Takoj po odpovedi kolektivne pogodbe decembra 2014 so v vodstvu Adrie Airways sindikate pozvali k pogajanju za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Ker pogajanja še potekajo in delodajalec ni sprejel enostranskih ukrepov, v vodstvu Adrie Airways ocenjujejo, da stavka ni potrebna.

Po zadnjem srečanju s predstavniki sindikata je vodstvo podjetja dne 22. 9. 2015 poslalo odgovor na dopis z dne 17. 9. 2015, poslan s strani SPPS. Vodstvo Adrie Airways je takrat ponovno preučilo predloge sprememb tarifnega dela in sprememb pogojev dela, ki jih je vodstvo SPPS predstavilo v dopisu. Kot so sporočili v vodstvu Adrie Airways so zahteve SPPS po dvigu mase za plače pilotov glede na trenutno poslovno situacijo nesprejemljive, zato so podali predlog, ki je za podjetje v trenutni finančni situaciji še sprejemljiv. Predlog vodstva Adrie Airways je dvig mase plače za 7,3% ob povečanju fleksibilnosti dela pilotov z namenom večje produktivnosti.

adria

Vodstvo Adrie Airways je 22. 9. 2015 vodstvo SPPS ponovno pozvalo k ustanovitvi delovne skupine, ki bi skupaj s predstavniki delodajalca podrobneje definirala predlog povečanja fleksibilnosti obstoječega bloka z namenom dviga produktivnosti in fleksibilnosti pri delu ter spremembe omejitev deleža pogodbenih delavcev. Cilj je oblikovanja predloga, ki bo sprejemljiv tako za zaposlene kot tudi za delodajalca. V vodstvu Adrie Airways od takrat s strani SPPS niso prejeli uradnega pisnega odgovora.

Vodstvo podjetja se zaveda, da vsa določila kolektivne pogodbe trenutno niso izpolnjena, saj trenutna ekonomska situacija in prizadevanje podjetja po novih poslovnih priložnostih, ki bi zagotovile družbi dolgoročen obstoj, ne omogočajo doslednega izpolnjevanja vseh določili kolektivne pogodbe. Trenutno še veljavna kolektivna pogodba v določenem delu namreč ne sledi zaostrenim tržnim razmeram v letalstvu, zato si podjetje še vedno prizadeva za spremembo kolektivne pogodbe v smeri večje fleksibilnosti in posledično produktivnosti dela ter iz tega naslova tudi v smeri povečanja mase za plače.

V Adrii Airways so presenečeni nad napovedjo stavke in si bodo prizadevali razrešiti nastalo situacijo na način, ki bo vsem omogočal delo in kvalitetno delovno okolje tudi v prihodnje.

Kljub težkim poslovnim in finančnim razmeram, ki so bile zaposlenim predstavljene že jeseni 2014, je podjetje uspelo doslej preživeti brez posegov v plače. Delodajalec si je prizadeval in si prizadeva za sklenitev nove kolektivne pogodbe, zato poziva k nadaljevanju pogajanj in opustitvi namere o stavki, saj bi morebitna stavka v
predlagani obliki še dodatno finančno ogrozila obstoj podjetja.

fištravec

Mariborski župan Andrej Fištravec tudi dan pred novembrsko sejo mestnega sveta ni našel skupnega jezika z opozicijo glede sestave komisije za volitve in imenovanja, ki zaradi spremembe razmerja moči v mestnem svetu po izstopu štirih svetnikov njegove liste zahteva drugačno delitev mest. Fištravec se namerava pogajati naprej, kar opozicija zavrača.

fištravec

Kot je mariborski župan povedal na današnji novinarski konferenci, so nečlani koalicije zahtevali delitev v razmerju 5:2, pri čemer so se sklicevali na svoje razumevanje proporcionalnosti v mestnem svetu. Fištravec pa meni, da to ni proporcionalni predlog, zato je za naslednji teden predlagal nova pogajanja, česar pa njegovi politični nasprotniki niso sprejeli soglasno, saj so menili, da je njihov predlog zrel za obravnavo na mestnem svetu.

“Menim, da je v razmerah, ko ima koalicija 19 članov, opozicija pa 26 članov, pravilno razmerje 4:3 v korist slednjih,” je pojasnil župan, ki v zvezi s tem na četrtkovi seji pričakuje določene zaplete, čeprav še ne ve, kje vse bi se lahko zapletlo.

Svetniške skupine, ki ne podpirajo mestne oblasti, so Fištravcu že nekajkrat pokazale mišice, nazadnje so ga presenetili celo z zahtevo po odpoklicu, ker naj bi proti pravilom hkrati opravljal funkciji župana in direktorja mestne uprave. Kviaz v sedanji sestavi je po županovih besedah ugotovil, da do prekrivanja pristojnosti ni prišlo, zato mestnemu svetu tega ni predlagal v obravnavo. Kot je dodal Fištravec, je zanj ta tema zaključena.

Ena od pomembnejših točk četrtkove seje je sicer obravnava razmer po uvedbi inšpekcijskega postopka zoper mariborsko občino glede obveznosti do izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Kot je danes povedal novi direktor mestne uprave Darko Fras, projekt poteka že več let, zaradi pomanjkanja evropskih virov pa se s težavami sooča več slovenskih občin.

“Res pa je, da gre za enega prvih primerov, ko so inšpekcijske službe začele preko postopkov prisiljevati občine k temu, da dogradijo kanalizacijo v skladu z predpisanimi roki,” je dejal Fras in ob tem spomnil, da je župan mestnemu svetu že dvakrat predlagal sprejetje ustreznih odlokov, pa mestni svet tem predlogom ni sledil, zato ni moglo priti do pospešene gradnje.

fištravec1

Ključni problem je po njegovem, da ni na voljo sistemskih virov, kar bi morala biti predvsem omrežnina, ki pa doslej v mestnem svetu še ni bila potrjena. Tudi zato od skupaj okoli 70 kilometrov kanalizacijskega omrežja v Mestni občini Maribor za zadostitev kriterijem manjka še okoli 30 kilometrov. V zvezi s postopkom je dejal, da so se z inšpektorji dogovorili za podaljšanje rokov, do marca naslednje leto pa jim morajo v izogib morebitnim globam predstaviti načrt za dokončanje projekta.

Ker bo za uresničitev načrta potrebno priti tudi do dodatnega denarja, je po Frasovih besedah v mestnem svetu nujno treba sprejeti ustrezne odloke za zagotovitev denarja, predvsem kar se tiče omrežnine. Tudi župan je zato že napovedal, da bo po enajstih letih vendarle potrebna sprememba cen komunalnih storitev, kakšna bo ta, pa za zdaj ni želel povedati.

Vir: STA

SNG

V Drami SNG Maribor bodo v petek premierno uprizorili songdramo Erika Gedeona Večno mladi v režiji Sandyja Lopičića. Predstava gledalce na groteskno zabaven način sooča z vsakdanjikom starostnikov pod geslom “sex, drugs and rock’n’roll”. V njej igralci, ki se znajdejo v domu za ostarele, igrajo same sebe pri devetdesetih.

SNG

Predstava Večno mladi je postavljena v zgradbo mariborskega gledališča, ki je pred časom zaprlo svoja vrata, v njej pa je začel delovati dom za ostarele igralce. Od časa do časa mlada medicinska sestra igralcem dovoli, da preživijo večer na odru, na katerem so nekoč igrali velike vloge, so zapisali v SNG Maribor.

Eric Gedeon je ustvaril poseben žanr, tako imenovano songdramo, v kateri dramski igralci oblikujejo vloge brez ali z zelo malo govorjenega dramskega besedila. Zgodba se gradi skoraj izključno skozi pesmi. Načini izvedb in poante glasbenih besedil prikazujejo notranja stanja oseb na odru. Dogajanje na odru spremlja ostareli pianist.

“Zgodba je enostavna, vendar močna, ker ti utrujeni starčki, ki so videti napol mrtvi, vsakič, ko medicinska sestra zapusti prostor, oživijo. Kljubujejo smrti in različnim starostnim tegobam ter zbirajo energijo, da bi nadaljevali svojo že končano umetniško pot – Shakespeare, Goethe in Čehov, vendar tokrat pod geslom sex, drugs and rock’n’roll,” je o predstavi povedal režiser.

Lopičić je sicer vsestranski nemško-bosansko-avstrijski ustvarjalec. Deluje kot pianist, skladatelj, ustanovitelj Sandy Lopičić orkestra in benda Sandy Lopičić Superstvar, gledališki režiser, skladatelj filmske glasbe in igralec.

V predstavi igrajo Irena Varga, Mateja Pucko, Kristijan Ostanek, Matevž Biber, Jurij Drevenšek, Mirjana Šajinović ter Denis Horvat in Lopičić kot gosta.

Besedilo songdrame je prevedla Mojca Kranjc, priredbo besedila pa podpisujejo ustvarjalci uprizoritve. Scenografa in oblikovalca luči sta Matic Gselman in Lopičić, kot dramaturg je pri predstavi sodeloval Vili Ravnjak, kostumograf pa je Leo Kulaš.

Vir: STA

mkc

Mladinski kulturni center Maribor v okviru mednarodne izmenjave v tem tednu gosti 20 mladih iz Romunije in Slovenije, ki se bodo poleg rednih aktivnosti v sodelovanju s prostovoljci projekta Mladiborčani lotili tudi obnove zapuščenega igrišča. Sporočilo projekta je povezovanje mladih ter širjenje prostovoljstva in povezanosti z lokalno skupnostjo.

mkc

Mladinski kulturni center Maribor je v okviru Evropske prestolnice mladih vzpostavil program Banka idej, ki je sedaj del mednarodne mreže Youth bank International. Ta zagotavlja manjša finančna sredstva za projekte, ki jih pripravijo in izvedejo mladi, projekti pa prispevajo k razvoju lokalne skupnosti, še posebej posameznih mestnih četrti oz. krajevnih skupnosti mariborske občine.

Banka idej je sicer učni, prostovoljski projekt, katerega namen je spodbujati prostovoljsko delo med mladimi ter skozi voden učni proces krepiti različna znanja in kompetence mladih, ki v njem sodelujejo.

Letos Banka idej izvaja mednarodni projekt Youth Banks on the Move, ki je financiran iz evropskega programa Erasmus+ in sestavljen iz dveh mladinskih izmenjav. Prva je oktobra potekala v romunski Cluj Napocci, druga pa zdaj poteka v Mariboru.

Udeleženci druge mladinske izmenjave bodo v prvih dneh delali predvsem na povezovanju in ekipnem duhu, spoznavali bodo lokalno mladinsko organiziranje in izmenjevali dobre prakse na področju financiranja lokalnih projektov.

Rdečo nit izmenjave bo predstavljala obnova zapuščenega igrišča in s tem trajni prispevek Mariboru. Udeleženci bodo poskrbeli za olepšanje igrišča na Makedonski cesti, v neposredni bližini stanovanjskega naselja in integracijske hiše. Igrišče bo tako predstavljalo novo stičišče mladih v tem delu Maribora in krepilo povezovanje mladih iz različnih okolij.

Pripravljalna dela so stekla že prejšnji teden v sodelovanju s Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo Maribor, osrednji del pa bodo udeleženci mladinske izmenjave in prostovoljci izvedli v tem tednu. Igrišče bodo slovesno odprli v nedeljo opoldne.

Vir: STA

dialo - papp

V Dialogu boste tokrat izvedeli ali Sašo Papp tudi previja prvorojenko, zakaj ne dela več v medijih, kaj ocenjuje kot svoj največji škandal… s Špelo Žerjal pa sta govorila tudi o razvoju aplikacij ter domnevni ironiji v mestni politiki. Preverite ;)

Bodite z nami v Dialogu, premierno vsak ponedeljek ob 20h!

dialo - papp

papp

znamka

Pošta Slovenije je za slovenske znamke pred kratkim prejela kar štiri pomembne mednarodne nagrade in priznanja. Na 7. bienalu vidnih sporočil Slovenije, ki postavlja kriterije odličnosti na področju oblikovanja vidnih sporočil in katerega finalni izbori so potekali 20. oktobra 2015 v Narodni galeriji v Ljubljani, je prejela znamka z motivom kioska, ki je izšla v seriji Slovensko industrijsko oblikovanje v letu 2013 in jo je oblikoval Robert Žvokelj, Brumnovo nagrado – najvišje strokovno nacionalno priznanje na področju grafičnega oblikovanja.

znamka

Na bienalu sodelujejo oblikovalci vidnih sporočil. Izmed 376 prijavljenih del je mednarodna žirija izbrala 210 del, ki so se potegovala za Veliko Brumnovo nagrado (najboljše delo Bienala) in Brumnove nagrade (najboljše delo v kategorijah).

znamka1

Na bienalu je Pošta Slovenije za serijo petih znamk »Plemiški grbi«, ki so izšle leta 2014, prejela pohvalo mednarodne žirije. Tudi to serijo znamk je oblikoval Robert Žvokelj. Španska založniška hiša NEXO, ki izdaja filatelistično in numizmatično revijo »EL ECO Filatélico y Numismático«, je že drugo leto zapored pripravila natečaj za »Najboljšo poštno znamko na svetu«. Tokrat so tekmovale znamke, izdane v letu 2014.

znamka2

Ocenjevalna komisija, sestavljena iz predstavnikov filatelističnih zvez 25-ih držav, je med finaliste uvrstila tudi dve slovenski znamki v dveh kategorijah, in sicer:
– kategorija »NAJBOLJ INOVATIVNA ZNAMKA« – voščilna znamka »Prstan z ljubezenskim motivom«, ki jo je oblikoval Gorazd Učakar;

– kategorija »NAJBOLJŠA ZNAMKA V DRUGIH TEHNIKAH« – znamka serije Slovenske ptice »Veliki žagar«, delo oblikovalca Matjaža Učakarja.

Zmagovalce posameznih kategorij so razglasili 6. novembra 2015 na svečanosti v Kraljevi kovnici v Madridu. V kategoriji »NAJBOLJ INOVATIVNA ZNAMKA« je zmagala španska znamka z motivom Cesarskega orla, slovenska znamka je dosegla 3. mesto. V kategoriji »NAJBOLJŠA ZNAMKA V DRUGIH TEHNIKAH« se je slovenska znamka uvrstila na 2. mesto pred prvouvrščeno bosansko-hercegovsko znamko »Kovanec, cesar Neron«.

znamka3

mkc

Mladinski kulturni center Maribor v okviru mednarodne izmenjave »Youth banks on the move«, sofinancirane s strani evropskega programa Erasmus+ v tednu med 9. – 17. novembrom 2015 gosti 20 mladih: 10 mladih iz Romunije in 10 mladih iz Slovenije. Poleg rednih aktivnosti se bodo mladi v sodelovanju s prostovoljci projekta »Mladiborčani v akciji«, v organizaciji Mestnega Mladinskega sveta Maribor, lotili obnove zapuščenega igrišča. Glavno sporočilo projekta je povezovanje mladih ter širjenje prostovoljstva in povezanosti z lokalno skupnostjo.

mkc

Mladinski kulturni center Maribor je v okviru Evropske prestolnice mladih vzpostavil program Banka idej, ki je sedaj del mednarodne mreže Youth bank International. Banka idej zagotavlja manjša finančna sredstva za projekte, ki jih pripravijo in izvedejo mladi, projekti pa doprinašajo k razvoju lokalne skupnosti, še posebej posameznih mestnih četrti oz. krajevnih skupnosti Mestne občine Maribor. Banka idej je učni, prostovoljski projekt, katerega namen je spodbujanje prostovoljskega dela med mladimi ter, skozi voden učni proces, krepiti različna znanja in/ali kompetence mladih, ki v njem sodelujejo.

V letošnjem letu Banka idej izvaja mednarodni projekt Youth Banks on the Move financiran iz evropskega programa Erasmus+, sestavljen iz dveh mladinskih izmenjav: ene, ki se je odvila med 16. – 23. 10. 2015 v Cluj Napocci in druge, ki se izvaja med 9. – 17. 11. 2015 v Mariboru.
Udeleženci druge mladinske izmenjave bodo v prvih dnevih delali predvsem na povezovanju in ekipnem duhu, spoznavali bodo lokalno mladinsko organiziranje ter izmenjevali dobre prakse na področju financiranja lokalnih projektov ter njihovem vplivu na lokalno okolje.

Rdečo nit izmenjave bo predstavljala obnova zapuščenega igrišča in s tem trajni prispevek mestu Maribor. Obnavljalo se bo igrišče na Makedonski cesti 33, v neposredni bližini stanovanjskega naselja in Integracijske hiše. Igrišče bo tako predstavljalo novo stičišče mladih v tem delu Maribora in krepilo povezovanje mladih iz različnih okolij.

Pri obnovi igrišča sta združila moči Mladinski kulturni center Maribor z udeleženci mednarodne mladinske izmenjave in prostovoljci projekta Mestnega Mladinskega sveta Maribor »Mladiborčani v akciji«. Projekt »Mladiborčani v akciji« sofinancira Mestna občina Maribor.

Nekatera pripravljalna dela na igrišču so stekla že pretekli teden v sodelovanju s Srednjo gradbeno šolo in gimnazijo Maribor osrednji del pa bodo udeleženci mladinske izmenjave ter prostovoljci projekta Mladiborčani v akciji izvedli še v tem tednu.

Otvoritev obnovljenega igrišča bo v nedeljo, 15. novembra 2015 ob 12.00 na Makedonski cesti 33. Na otvoritev so povabljeni predstavniki sofinancerjev, Mestne občine Maribor in Zavoda Movit, aktivnosti na sami otvoritvi igrišča pa bodo namenjene predvsem okoliškim prebivalcem.

Vsakodnevno dogajanje na mladinski izmenjavi in fotografije bodo dostopne na Facebook straneh Mladinskega kulturnega centra Maribor in Mestnega Mladinskega sveta Maribor ter straneh projektov »Banka Idej« ter »Mladiborčani v akciji«.

matejin čar

Matejin Čar je oddaja, v kateri bo Mateja Ulaga pripravljala presno vegansko hrano, vam zaupala kakšen recept in pričala obilo dobre volje. Ne prezrite, bodite z nami vsako nedeljo ob 11.30 uri na BK TV.

matejin čar

PGDSmolnik (6)

Minuli vikend so se gasilci PGD Smolnik udeležili 13. tekmovanja gasilskih ekip v Medulinu na Hrvaškem.
PGDSmolnik (13)
Od skupno 25 tekmovalnih ekip so tekmovalci PGD Smolnik zasedli 13. mesto.

Na progi skupne dolžine 25 km je bilo zasnovanih šest scenarijev – prometna nesreča, poplave v objektu, pogrešana oseba, notranji napad, izlitje nevarne tekočine na morju in travniški požar.

PGDSmolnik (12)

 

 

 

 
Posebnost scenarija je bila tudi, da so sodniki točkovali prevožen čas, na poti med scenariji, ekipa pa se je na poti morala držati cestnoprometnih predpisov. Čas se je meril tudi na scenariju, scenarij se je končal komaj ko je ekipa pospravila vso uporabljeno opremo.

PGDSmolnik (21)
Tekmovalcem PGD Smolnik je bil to poseben izziv, saj je bil to nov način tekmovanja, ki so se ga udeležili prvič in se že veselijo prihodnjega tekmovanja, ki bo prihodnje leto ponovno Medulinu.

Slika je simbolična

S klinike za interno medicino UKC Maribor obveščajo vse bolnike, obiskovalce in zunanje sodelavce, da se bodo v UKC Maribor začela izvajati dela in aktivnosti v povezavi z izgradnjo prizidka h Kliniki za interno medicino za potrebe Oddelka za kardiologijo in angiologijo.

image001

Dela se bodo izvajala pred objektom Klinike za interno medicino, kjer bodo zaradi potreb po dostopu do klinike postavljene ustrezne zapore in preusmeritve, ki se bodo prilagajale poteku izvajanja del na objektu. Na splošno bodo prometni režim in peš cone organizirane tako, da bodo v času izvajanja del dostopni vhodi v Kliniko za interno medicino.

Dela se bodo izvajala vsak dan (tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih) in bodo trajala predvidoma do julija 2016. V tem času bo prihajalo do povečanega hrupa, zmanjšano pa bo število parkirnih mest znotraj območja UKC Maribor.

Vse paciente in obiskovalce prosijo, da z razumevanjem sprejmejo vse ukrepe, ki so nujno potrebni za varno izvajanje del na objektu in njegovi okolici. Ob tem se vljudno opravičujejo za morebitne motnje, ki bodo nastale zaradi gradbenih del.

obcinski informator 1

Tokrat v Občinskem informatorju:
– odprli čistilno napravo v Občini Selnica ob Dravi
– prebežniki čez Šentilj, Žvab po nasvete v Bruselj
– prva konferenca mariborskih dijakov
– Za Martinovo iz Selnice na Vinski vrh
– 12. Martinova nedelja na Zgornji Velki
– 1. Festival revija svetovnih plesov

ŠPORT:
– Slovenci uspešni na SP v karateju

obcinski informator 1

na-glas

Oglejte si prvo oddajo Na glas v novi sezoni, v kateri smo tokrat odgovorili na vprašanje: ali so ekološko pridelani izdelki kmetov iz mariborske regije v resnici ekološki? Ob tem je bilo jasno povedano, da so pridelovalci redno kontrolirani in da ponujajo resnično kvalitetno ekološko pridelano prehrano.

na-glas

matejin čar

Matejin Čar je oddaja, v kateri bo Mateja Ulaga pripravljala presno vegansko hrano, vam zaupala kakšen recept in pričala obilo dobre volje. Ne prezrite, bodite z nami vsako nedeljo ob 11.30 uri na BK TV.

matejin čar

matejin čar

slika je simbolična

Prihajajoči konec tedna bo v mariborskem Europarku povsem v znamenju medu. 13. in 14. novembra bodo nakupovalne ulice Europarka ponujale vse, kar je mogoče pridobiti iz medu, saj bo potekal že 4. Europarkov festival medu.

slika je simbolična

slika je simbolična

Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki se ponaša z medom z geografskim poreklom. Izjemna pestros rastlinskega sveta nudi slovenskim čebelarjem enkratne možnosti za pridobivanje medu z geografsko označbo. S tem naravnim bogastvom se bo ta petek in soboto mogoče srečati v mariborskem Europarku, kjer bo potekal že 4. Europarkov festival medu.

Obiskovalci si bodo lahko ogledali razstavo in pokušino medenih pijač, predstavitev letošnjih čebelarskih šampionov, obiskali čebelarsko tržnico, pokušali med in medenjake in se seznanili z zelo zanimivim čebelarskim orodjem. Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši obiskovalci, saj bodo za njih organizirali prav posebne tematske ustvarjalne delavnice.

V petek ob 17.00, v soboto pa ob 11.00, bo v sklopu 4. Europarkovega festivala medu mogoče spremljati še nastop harmonikarjev. Vsekakor se obiskovalcem Europarka obeta nadvse zanimiv in zdravju naklonjen konec tedna.

Zajeta slika

9. natečaj za najboljši slogan proti nestrpnosti »100 LJUDI 100 ČUDI« na aktualno temo “begunci” in podnaslovom »Vsak človek je nekje tujec«, se bliža vrhuncu. Projekt poteka že od oktobra, ko so med mladimi izvajali medkulturne delavnice, do 9. novembra pa so zbirali slogane proti nestrpnosti in letos jih je prispelo 73.

Zajeta slika

Zaključna prireditev bo v ponedeljek, 16. novembra 2015 (mednarodni dan strpnosti), ob 17. uri, v GT 22 (Glavni trg 22). Sproščeno druženje s sirsko družino boDo zaokrožili z vodenim pogovorom, pokušanjem sirske hrane in razstavo majic, ki so jih s pozitivnimi sporočili in likovnimi motivi opremili mladi na delavnicah. Vrhunec pa bo seveda razglasitev rezultatov in podelitev nagrad avtorjem najboljših sloganov, ki so jih zbrali predstavniki Slovenske filantropije in Društva Odnos.