Mariborski Hotel Habakuk je bil v petek zvečer prizorišče spektakularne moden revije DH fashion, vedno bolj uveljavljenega mariborskega modnega kreatorja Davida Hojnika. Predstavil se je s kolekcijo, ki je vsekakor uporabna za tople dneve ali pa tudi nočne zabave.

Nabito polna dvorana v Habakuku je gledalkam in gledalcem dala veliko dobre glasbe, med drugim nastope 6pack Čukurja in Ane Baš, predvsem pa spektakel za oči in ušesa. David Hojnik je bil ob koncu revije, ki se je sicer začela s sprejemom na francoskem vrtu hotela, zadovoljen. Oblačila so bila po reviji v showroomu tudi na voljo na odkup.

David Hojnik je sicer oblekel vrsto oseb iz slovenske estradne scene, med njimi Majo Keuc, Natalijo Verboten, Sebastiana in modele in manekenke, poznan pa je tudi po tem, da zelo rad v svoja oblačila vključuje nakit, ki ga izdeluje sam.
Na modni reviji se je sicer trlo veliko znanih in manj znanih obrazov iz tega konca Slovenije.

Podrobnosti pa v reportaži v ponedeljkovem Občinskem informatorju.

Štirje mestni svetniki, do nedavnega pripadniki Liste župana Andreja Fištravca, so ustanovili svoj klub svetnikov, imenovan Aktivni Maribor. Med razlogi za izstop so med drugim zapisali, da “se je v času od ponovne izvolitve Andreja Fištravca na mesto župana zgodilo preveč spodrsljajev in napačnih odločitev.“

Vir: Facebook

“Z razočaranjem ugotavljamo, da se je v času od ponovne izvolitve Andreja Fištravca na mesto župana zgodilo preveč spodrsljajev in napačnih odločitev, pod katere se ne želimo podpisati in nad katerimi nismo imeli nadzora,” piše v sporočilu za javnost, ki so ga pripravili Andrej Trobentar, Ivan Žebeljan, Miloš Stevanovič in Sašo Papp. Ocenjujejo, da stagnacija in neuresničevanje predvolilnih obljub za mesto in prebivalce postajata moreča. Trdijo, da so so dolgo opozarjali na težave in nepravilnosti, a da zanje ni bilo razumevanja in posluha. “Zato smo se odločili, da postanemo samostojni svetniki, združeni v nov klub svetnikov. Verjamemo, da bomo kot skupina AktivniMaribor.si lahko bolje upravičili glasove, ki so nam jih na preteklih volitvah namenili Mariborčanke in Mariborčani,” pišejo svetniki ter dodajajo, da si ne želijo delitve na “naši” in “vaši”, pač pa “sprejemanja odločitev s širšim konsenzom na osnovi strokovnih argumentov.”

Zaradi nastalih okoliščin so na Mestni občini že sklicali izredno novinarsko konferenco. Podrobnosti sledijo…

Dodano, danes ob 18.10

“Za mesto in prebivalce postajata moreča stagnacija in neuresničevanje predvolilnih obljub,za kar je po našem videnju kriva neorganizirana, neučinkovita in očitno premalo sposobna ožja županova ekipa. Dolgo smo opozarjali na težave in nepravilnosti, vendar na drugi strani nismo naleteli na razumevanje in posluh. Zato smo se odločili, da postanemo samostojni svetniki, združeni v nov klub svetnikov. Verjamemo, da bomo kot skupina AktivniMaribor.si lahko bolje upravičili glasove, ki so nam jih na preteklih volitvah namenili Mariborčanke in Mariborčani, ter bolj konstruktivno in neposredno sodelovali pri izzivih, pred katerimi stoji naše mesto,” so pojasnili svoj izstop.

Kot smo izvedeli neuradno, naj bi omenjeno četverico, kateri bi se v prihodnjih dneh lahko pridružil še kateri od preostalih trinajstih Fištravčevih svetnikov, motilo predvsem delovanje nekaterih županovih najožjih sodelavcev, predvsem zunanjega svetovalca z velikimi pooblastili, Marka Kovačiča, imenovanega tudi župan v senci.

Mariborski župan Andrej Fištravec je izstop sprejel z razočaranjem: “Lažje je kritizirati kot sodelovati,” je dejal. Kot pravi bo vesel njihovih predlogov, verjame pa, da se je z njihovim odhodov začela nova volilna kampanja. Se je pa župan opravičil, ker je v primeru kitajskih investitorjev verjel v hitre nebirokratske procese pri sprejemanju investitorjev. Zato bo, po njegovih besedah, prihodnji teden imel srečanje z ministrom za gospodarstvo na to temo.

“Za uresničevanje svoje vizije, potrebujem čas,” je ob tem dodal in opomnil na razmere v kakšnih z ekipo delajo. “Verjamem dobro, želim dobro in delam za dobro,” pravi. Ob tem se nadeja, da bodo prvi rezultati vidni že v drugi polovici 2016, ko bo tudi predstavil platformo, ki jo usklajuje z ministrstvom. “Sedaj bomo tudi videli, kdo je pripravljen sodelovati v dobro mesta,” je dodal Fištravec.

In kako bo občina delala od ponedeljka dalje?

“Nadaljevali bomo uresničevanje naših obljub in vizij, upravni procesi potekajo. Upam, da bodo svetniške skupine podprle projekte in rešitve v dobro mesta. Ne želim politično motiviranih reakcij, ki bi bile v škodo mesta,” so bili enotni sogovorniki na današnji izredni novinarski konferenci.

Podžupanja Mestne občine Maribor Jelka Černivec je povedala, da ima vsaka ekipa svoje napake ter “da ne obstaja popolno idealno razmeje.” “Tako življenje kot politika je vedno skrivnost. Nikoli ne veš kam te bo življenje pripeljalo. Zavedamo se tako koalicijske pogodbe kot obljub. Nadaljevali bomo in do konca našega mandata upamo, da bomo imeli podporo vseh tistih, ki sedijo v Mestni občini Maribor, saj samo spoštovanje, razumevanje vodi k uspehu. Razumemo, da razmere tako v državi, kot v Mariboru še vedno dovoljujejo poti do novih uspehov. Vsaka resna vizija pa potrebuje svoj čas,” je dejala Černivčeva.

Podžupan Mestne občine Maribor Zdravko Luketič je izpostavil, da je koalicijska pogodba zanj okvir, ki jih povezuje v skupnem delovanju za izboljšanje stanja v Mariboru. “Ključno ni število glasov koalicije ampak vsebina predlogov o katerih odločamo. Pričakujem, da bodo podprte vse odločitve, ki so v korist vseh v Mariboru. Že v preteklosti so župani delovali brez večinske koalicije, kar je sicer podaljšalo sprejemanje odločitev a je odločanje nemoteno potekalo. Za sprejemanje odločitev, ki so v korist vseh v Mariboru ni ključno le število svetnikov, ki jih ima posamezna stranka ali lista,” je dodal.

Direktor Mestne uprave Bojan Babič pa meni, da bo “dogodek vplival na delo mestne uprave v smislu, da se bomo v mestni upravi morali kot strokovne službe ob sedanjem delu še bolje truditi, da utemeljimo strokovne rešitve, ki sledijo uresničevanju županovega političnega programa za dobro vseh prebivalcev Maribora.”

Saša Pelko, vodja svetniške skupine Liste župana Andreja Fištravca: “Mandate smo nastopili v krizni situaciji z ogromno negativne zapuščine iz prejšnjih mandatov in tudi obkroženi z različnimi starimi političnimi hobotnicami. Zavedamo se, da nimamo velikih političnih izkušenj, ampak nismo ljudje brez vizije, saj imamo kaj pokazati, radi imamo Maribor in v njega verjamemo. Odstop naših štirih kolegov, ki jih sicer spoštujem, lahko le dojemam kot politični interes in nestrpnost oz. neznanje. Neresno je pričakovati, da se kakršni koli resni investicijski koraki vidijo v letu ali dveh. Obstajajo procesi, ki trajajo in to je treba razumeti.” K temu pa dodal: “Kot vse kaže, gre tu predvsem za osebne interese in ne za Maribor. Zavedamo se, da v mestnem svetu stvari ne bodo več iste. Zavedamo se tudi, da je spoštovani, zdaj že bivši član naše svetniške skupine Sašo Papp želel postati podžupan. Ali gre pri tem resnično za politiko, katere produkt bo “aktivni Maribor”, bomo tako svetniki, kot tudi celotna mariborska javnost lahko kmalu videli. Videli bomo, če bodo kontinuirano glasovali za vizijo in razvoj, ali pa bodo glasovali z namenom in ciljem, da bi bila dr. Andrej Fištravec in njegova ekipa prikazana kot nesposobna. Upam v iskrenost novonastale svetniške skupine, ne pa v politične igrice.”

Mariborski varuh bolnikovih pravic France Prosnik opozarja na “enormno” povečanje čakalnih dob v zdravstvu v zadnjem letu. Med drugim opaža tudi slabo seznanjenost bolnikov z možnostjo zdravljenja v tujini ter neurejenost področja paliativne oskrbe v Sloveniji.

varuh bolnikovih pravic
Foto: STA

Od vseh čakajočih naj bi nad dopustno čakalno dobo čakalo od 10 do 20 odstotkov bolnikov. “To pomeni, da posledično nastajajo nepotrebni stroški zaradi plačevanja predolgih bolniških, bolnikom pa zaradi odlašanja zdravljenja nastaja tudi zdravstvena škoda,” je ob današnji predstavitvi poročila dela v lanskem letu izpostavila svetovalka v pisarni varuha bolnikovih pravic Manja Habjanič. Najdaljše čakalne dobe ostajajo na področju nevrokirurgije, ortopedije, urologije in revmatologije.

Varuh bolnikovih pravic, na katerega se je lani obrnilo 589 ljudi, ugotavlja, da so bolniki slabo informirani o možnostih in postopkih zdravljenja v tujini, ki jih je prinesla direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu. “Večina bolnikov daje prednost zdravljenju v svoji državi in to je verjetno tudi eden od razlogov, da se v večini primerov odločijo, da se postavijo v vrsto pri znanem domačem zdravniku, pa čeprav morajo za to čakati nekaj mesecev,” je pojasnila Habjaničeva.

Omenjena direktiva po mnenju varuha ne zagotavlja enakopravnosti med bolniki, saj je odločitev za zdravljenje v tujini pogojena z zmožnostjo plačila zdravstvene storitve. To je v današnjem času za mnoge bolnike nedosegljivo. Tisti, ki si to lahko privoščijo, pa se lahko z odhodom v tujino izognejo čakalni vrsti v Sloveniji, je dodala svetovalka.

Varuh izpostavlja tudi vprašanje oskrbe starejših. “Velika večina starejših je premalo informirana o možnostih oskrbe in pomoči na domu in iščejo ustrezne rešitve tudi v pisarni varuha bolnikovih pravic. Varuh meni, da je skrajni čas, da država na tem področju čim prej pripravi in sprejme enotni pravni predpis, ki bo z novim načinom financiranja poskrbel za večjo socialno varnost starostnikov ter jim omogočil ustrezno zdravstveno oskrbo,” je varuh zapisal v letnem poročilu.

Podobno pravno neurejeno je področje paliativne oskrbe v Sloveniji, ki se na državni ravni izvaja zelo različno. “Varuh bolnikovih pravic prepoznava potrebo in željo neozdravljivo in hudo bolnih po paliativni oskrbi v domačem okolju, ko skrb za takšnega bolnika prevzamejo svojci ob strokovni pomoči paliativnih timov. V nekaterih bolnišnicah so že oblikovani takšni timi, medtem ko mreža paliativne oskrbe, kot jo predvideva državni razvojni načrt, trenutno uspešno deluje le v gorenjski regiji,” je dodala Habjaničeva.

V praksi se še naprej pojavljajo težave pri uveljavljanju pravice do drugega zdravniškega mnenja, velik delež nezadovoljstva bolnikov pa izvira iz slabe komunikacije med bolniki in zdravstvenim osebjem.

Institut varuha bolnikovih pravic so v Mariboru vzpostavili leta 2002, še preden so to področje uredili na ravni države. Po mnenju Prosnika, ki to službo opravlja od leta 2010, se bolniki vedno bolj zavedajo svojih pravic, ne izboljšuje pa se njihovo zadovoljstvo s slovenskim zdravstvenim sistemom.

Vir: STA

Na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko praznujejo 20 let obstoja. Po besedah dekana Boruta Žalika gre za fakulteto, ki je zrasla iz potreb gospodarstva in ima še vedno zelo dobre stike z njim. Z okoli 2200 vpisanimi študenti letno je največja članica mariborske univerze.

Študij elektrotehnike v Mariboru je stekel spomladi leta 1960 v okviru tedanje Višje tehniške šole, ki je bila ustanovljena na pobudo mariborskih gospodarskih organizacij in strokovnih združenj leta 1959. Maribor je bil namreč tedaj najbolj razvito industrijsko središče v Sloveniji in je čutil veliko potrebo po kadrih z višješolsko izobrazbo.
Leta 1973 je Višja tehniška šola prerasla v Visoko tehniško šolo, ta pa leta 1985 v Tehniško fakulteto. Deset let pozneje se je Tehniška fakulteta razdelila na štiri samostojne fakultete, med katerimi je tudi današnja Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI).

Fakulteta izvaja študijske programe elektrotehnike, računalništva in informacijskih tehnologij, informatike in tehnologije komuniciranja, telekomunikacij, medijskih komunikacij in mehatronike. V vseh 20 letih je na FERI in njenih predhodnicah je diplomiralo več kot 8500 ljudi, doktorat pa pridobilo 264 ljudi. V zadnjih letih je po besedah prodekana za raziskovalno dejavnost Denisa Đonlagića močno naraslo število znanstvenih objav in patentov. “V zadnjih letih smo na tem področju naredili pomemben napredek in se brez težav primerjamo z vsemi sorodnimi fakultetami v naši okolici,” je dejal ob robu današnje prireditve ob obletnici, ki so jo zaznamovali z odprtjem fotografske razstave študentov.

Z omenjene fakultete so prišli že trije rektorji mariborske univerze. Poleg sedanjega rektorja Igorja Tičarja sta to še nekdanja rektorja Ivan Rozman in Dali Đonlagić. Je pa bila doslej v vsej zgodovini fakultete le ena dekanica, in sicer Darinka Stiglic med leti 1972 in 1974.

Od leta 2006 se fakulteta ponaša z novogradnjo na Smetanovi ulici, v letošnjem letu pa naj bi pridobila še okoli 1500 kvadratnih novih prostorov v objektu G3.
Vir: STA

V Lekarnah Maribor in hčerinski družbi Farmadent so v letošnji projekt Zdravje v vsak dom vključili pomembno humanitarno noto: Zvezi prijateljev mladine Maribor so donirali sredstva, s katerimi bodo 11tim otrokom omogočili polno letovanje v Poreču.

Projekt Zdravje v vsak dom teče že deveto leto. Osrednja rdeča nit ostaja predstavljanje dejavnosti Lekarn, njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev, v luči skrbi za zdravje in zdravljenje. S programom osrednjega dogajanja bodo začeli to soboto ob 10h dopoldne. Na Trgu svobode v Mariboru pripravljajo številne predstavitve, nasvete in brezplačne meritve, s katerimi bodo lahko obiskovalci preverili status svojega zdravja ali zdravljenja (delovanja zdravil ipd.). Kot je povedala strokovna direktorica Lekarn Maribor Ljubica Lovišček bodo “strokovno druženje podprli z zabavnim in bogatim kulturnim programom.”

Znotraj projekta letos posebej izpostavljajo humanitarnost. Direktor Lekarn Maribor Albin Turk je poudaril, da je skrb za ljudi njihovo poslanstvo in otroci so vsekakor del tega poslanstva, zato je na vprašanje zakaj odločitev za donacijo ZPMu (v času, ko večina donira manj) odgovarja z “zakaj ne? To ni naše prvo sodelovanje z ZPMom in obljubljam, da ne zadnje. Skupaj s hčerinsko družbo Farmadent želimo 11tim otrokom zagotoviti kvalitetne počitnice in to je letovanje z ZPM.” Odločitev pa je – tako iz njegove, kakor tudi s strani direktorja Farmadenta Aleša Mlinariča – povezana z osebnimi izkušnjami iz kolonije, kot pogovorno imenujemo to obliko letovanja otrok.

Humanitarne geste so v ZPM iskreno veseli. Predsednik ZPMa Saša Mikić je poudaril, da se resnično zaveda “kaj takšna donacija pomeni tem otrokom. Težko se je z besedami zahvalit, ampak govorim v imenu otrok, katerih veselje sem videl na lastne oči. Verjeli ali ne, nekaj otrok, ki letujejo z nami, bo morje videlo prvič v življenju.” Veseli pa se tudi obljube za sodelovanje in povezovanje organizacij v bodoče.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

V nacionalnem letalskem prevozniku Adirii Airways so z dosedanjim zanimanjem za polete med Mariborom in Londonom iz mariborskega letališča zadovoljni. Kot je po današnjem sestanku z županom Andrejem Fištravcem povedal predsednik uprave Adrie Mark Anžur, so letala zasedena 70-odstotno, o prihodnosti linije tudi po poletju pa se bodo odločili julija.

“Vidimo, da potencial potnikov tudi na mariborskem letališču obstaja, kar je dobra osnova za razvoj tudi v prihodnje. O nadaljevanju letenja po poletnem obdobju in za naprej bomo dokončne dogovore sklenili do konca julija,” je dejal Anžur.

Župan Fištravec je povedal, da so se danes med drugim dogovorili za pripravo marketinškega načrta in programa, s katerim bodo privabili tudi potencialne obiskovalce iz Velike Britanije. Nosilec tega projekta bo po njegovih besedah mariborski zavod za turizem, ki se bo promocije lotil z regijskimi ponudniki turističnih zmogljivosti.

Ob tem bo Aerodrom Maribor v sodelovanju z mariborsko občino in občino Hoče-Slivnica, kjer je sedež letališča, vzpostavil model nekakšnega rizičnega sklada, ki bi omogočal nadaljnje sodelovanje z Adrio tudi v naslednjem letu.

“Turistično gospodarstvo v regiji in lokalne skupnosti, ki si obetamo korist od prihodov tujih gostov, bi s tem prevzele del rizika polnjenja letala,” je dejal Fištravec in pojasnil, da bi tako drugi deležniki del rizika prevzeli z ramen Adrie in Delavske hranilnice kot lastnika Aerodroma Maribor.

Rok za odločitev o tovrstnem skladu so si zadali v juliju, natančnih številk pa za zdaj niso obrazložili. Osnovna projekcija za že vzpostavljeno linijo z Londonom po Fištravčevih besedah predvideva do približno milijona evrov, če bi že naslednje leto razvili pet linij in bi eno letalo imelo domicil v Mariboru, pa bi morali poskrbeti za približno tri milijone evrov.

Odločitev Adrie za nadaljnje letenje z mariborskega letališča bo najverjetneje odvisna tudi od ustanovitve tega sklada, kar je med vrsticami potrdil tudi Anžur, a za zdaj podrobneje tega ni želel komentirati.

Prvi mož Delavske hranilnice Jože Stegne je zatrdil, da kot lastniki Aerodroma Maribor delajo vse na tem, da pridejo do koncesije za upravljanje letališča ter da tja vrnejo življenje. Prva linija je dober obet, a po njegovem to še ni čas za odpiranje penine.

“Linija mora postati stalna, za kar si bomo prizadevali, dodati ji moramo nove, bodisi z Adrio ali s kom drugim, v zagotavljanje pogojev pa moramo vključiti lokalno turistično in ostalo gospodarstvo,” je dejal Stegne in potrdil, da sami zagotovo niso dolgoročen lastnik, zato iščejo strateške partnerje, ki bodo v Maribor pripeljali nove mednarodne in morda tudi prekooceanske linije.

Glede načrtovanega sklada je Stegne povedal, da bo njegov nosilec na začetku družba Aerodrom Maribor, saj je bilo že na začetku dogovorjeno, da si tveganja polovično razdelijo skupaj z Adrio. Zdaj želijo ta model le še nadgraditi z drugimi deležniki. Od države pa pričakujejo, da bo v kratkem pripravila vse potrebno za podelitev dolgoročne koncesije.

Vir: STA

Del mariborskega javnega potniškega prometa bo danes potekal nekoliko drugače. Zavod Zadihaj je namreč v sodelovanju z Mestno občino Maribor pripravil projekt ZadihajMom. Ulice mesta bodo dopoldne zasedla ekološko prijazna vozila in usposobljeni vozniki, ki bodo na avtobusnih postajah ustavljali potnikom in jih zapeljali do želene postaje.

Eko vozila bodo po mestu krožila od 9. do 13. ure, ob 11. uri pa bodo v prostorih Vetrinjskega dvora pripravili tudi strokovno okroglo mizo na temo Maribora kot primera dobre prakse, na kateri bodo med drugim predstavili tudi ustrezne s tem povezane ukrepe na ravni države.

Kot poudarjajo na mariborski občini, je Maribor prvo mesto v Sloveniji, ki spodbuja trajnostno mobilnost z možnostjo brezplačnega parkiranja za metanska in električna vozila na vseh plačljivih označenih mestnih parkiriščih. Na različnih lokacijah v mestu je tako skupno 50 rezerviranih parkirnih mest za električna in metanska vozila.

Predstavnik mestnega urada za komunalo, promet in prostor Aleš Klinc je ob tem spomnil tudi na to, da se mesto od lani lahko pohvali še z javno polnilnico za vozila, ki jih poganja stisnjen zemeljski plin ter 12 polnilnih postaj za električna vozila. Na mestni občini ob tem aktivno spodbujajo tudi enakopravnost kolesarjev in avtomobilov v mestu, saj je bila vzpostavljena testna okoljska cona in še več drugih koristnih ukrepov.

V zavodu Zadihaj ob tem poudarjajo, da kakovost zraka postaja eden od ključnih okoljskih izzivov, saj slaba kakovost zmanjšuje kakovost življenja ter v urbanih okoljih za nekaj let krajša življenjsko dobo ljudi. Glavni problem ostaja prekomerna onesnaženost s prašnimi delci, glavni vir emisij delcev v zraku pa cestni motorni promet.

“Prizadevanja za boljšo kakovost zraka so žal premalo prepoznavna med uporabniki, zato želimo z današnjim dogodkom izzvati interes javnosti z vidno in odmevno akcijo,” je pojasnil predstavnik zavoda Teodor Bunta.

Vsak potnik bo v času akcije med vožnjo dobil osnovne informacije o prednostih ekoloških vozil, med katerimi so predvsem nizki stroški in pozitivni vplivi na zdravje in okolje, informacijo o trenutnih in bodočih akcijah na tem področju, marketinški material ter povabilo na okroglo mizo.

Po nekajurni vožnji bodo ob koncu akcije vsa vozila pripeljala na Trg Leona Štuklja, kjer bo razstavni prostor vozil za prodajalce, prostor za dijake in študente mariborske prometne šole ter za vse ostale proizvajalce in zastopnike proizvodov, ki so namenjeni boljšemu prometu. Med osrednjim dogodkom bodo potekale še skupinske vožnja kolesarskih društev po mestu, demonstracijske vožnje z električnimi kolesi in trikolesniki.

Vir: STA

Europarkova donacija v višini 15.000 evrov bo pomagala Kliniki za pediatrijo mariborskega UKC pri zagonu programa Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog.

Družbena odgovornost in nenehna odzivnost na večje število socialno ogroženih skupin in posameznikov naše družbe je v mariborskem Europarku stalnica njihovega delovanja. Tako je tudi letošnje jubilejno leto zaznamovano z dobrodelnostjo. Ob praznovanju 15 let uspešnega poslovanja bodo 15.000 evrov v obliki donacije namenili Kliniki za pediatrijo UKC Maribor za podporo programa Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog. “Europarkova dobrodelnost je v samem jedru naše poslovne strategije in kulture, kar z našimi aktivnostmi na tem področju vsako leto z veseljem dokazujemo. Verjamemo, da je pot do bolj solidarne in človeku prijazne družbe. Takoj ko smo izvedeli za napore mariborske pediatrije, da želijo realizirati projekt Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog, ki bo zajel najbolj rizični skupini otrok in mladostnikov, je bila naša odločitev v trenutku sprejeta,« je o tokratni donaciji povedala Simona Mandl, center managerka, in dodala: “Zavedamo se, da je pomoč dobrodošla in da lahko skupaj izboljšujemo kakovost življenja v družbi.”

Prekomerna telesna teža pri otrocih, mladostnicah in mladostnikih je v današnjem času največji ter s tem tudi najtežji izziv zdravstva in družbe nasploh. Vzroke za pojav te bolezni moramo iskati predvsem v spremenjenem življenjskem slogu družine, razvoju vrednot kapitalistične družbe, presežkih hrane in njeno agresivno marketinško podobo ter razvojem tehnologij, predvsem elektronskih, ki otroke omejujejo v telesnem gibanju in pri medsebojnem druženju. Svetovna zdravstvena organizacija je šele v zadnjem stoletju opredelila debelost kot bolezen in s tem utemeljila potrebne zdravstvene ukrepe na področju preprečevanja, zgodnjega odkrivanja, zdravljenja in rehabilitacije otrok, mladostnic in mladostnikov z boleznijo, ki dobiva endemske, celo pandemske razsežnosti. “V Sloveniji smo pediatri že dolgo časa opozarjali na ta pereč problem, vendar zgolj znotraj svojih strokovnih krogov. Vedno bolj soglašajo z nami tudi športni pedagogi, nutricionisti, psihologi, učitelji, vzgojitelji in drugi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z otroki in mladostniki. Pripravljajo se strokovne smernice za organizacijo mreže in centrov po vsej Sloveniji, kjer bomo z enotnim pristopom pričeli z obravnavo otrok, mladostnic in mladostnikov s prekomerno telesno težo,” je na perečo zdravstveno stanje nekaterih otrok opozoril pobudnik projekta Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog pediater na Kliniki za pediatrijo prim. asist. mag. Martin Bigec. Na Kliniki za pediatrijo Maribor so v okviru projekta Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog pred kratkim ustanovili Strokovno skupino za pripravo smernic in orodij, ki bodo podlaga organiziranemu, sistematičnemu pristopu k obravnavi otrok s prekomerno telesno težo. Strokovno skupino sestavljajo strokovnjaki z najrazličnejših področij (pedagogi, kinezioterapevti, dietetičarji, psihologi, pediatri in medicinske sestre ter strokovnjaki za elektronsko in tehnično podporo).

O projektu je idejni pobudnik prim. asist. mag. Martin Bigec dejal: “V Mariboru imamo strokovnjake, ki se lahko vključijo v delo. Imamo ustrezno strokovno znanje. Zavedamo se odgovornosti in obsežnosti izziva, nimamo pa možnosti, predvsem finančnih, da bi te programe lahko uresničili in vanje vključili čim več motiviranih staršev in njihovih otrok. Lahko preprečimo bolezni, ki zgodaj povzročajo invalidnost ali hudo psihološko in telesno manjšo uspešnost teh otrok, mladostnic in mladostnikov v primerjavi z njihovimi vrstniki. Želimo ustvariti programe, ki bodo otrokom in mladostnikom všeč. Pri tem nam bo v pomoč sodobna tehnologija pametnih telefonov in računalniških igric, ki bodo otroke motivirale na njihovi poti zdravljenja in spreminjanja načinov življenja, kot tudi omogočale psihološko podporo celotni družini. Z uvajanjem neselekcijskih športnih aktivnosti bodo otroci in mladostniki s telesno dejavnostjo krepili telo in duha za boljšo samopodobo in samozavest. Informacijske aplikacije bodo v veliko pomoč nenazadnje tudi zdravstvenim centrom, kjer bo potekalo zgodnje odkrivanje bolezni in prvih znakov njenih zapletov. S takšnim celostnim pristopom verjamemo v uspeh. Ob tem bi se želel zahvaliti Europarku, ki je prvi podpornik programa v obliki finančnih sredstev in nam bo s svojo donacijo omogočil zagon tega projekta. Ker pa ima projekt začrtane dolgoročne cilje in želi v svoje delovanje vključiti čim več podpornikov, bi ob tej priložnosti apeliral na vse organizacije, podjetja, društva in posameznike, ki lahko na kakršenkoli način pomagajo k uresničitvi projekta za boljši jutri otrok, ki se borijo proti prekomerni telesni teži.”

Donacijska sredstva v višini 15.000 evrov bodo svečano podelili predstojnici Klinike za pediatrijo v Mariboru konec avgusta v sklopu Europarkovih prazničnih dogajanj. Tem sredstvom pa bodo dodali še izkupiček od prodanih »eko« nakupovalnih vrečk, ki jih bo možno kupiti z začetkom rojstnodnevnih aktivnosti v Europarkovi informacijskih pisarni (v pritličju).

Europark že od leta 2000 nudi pomoč povsod tam, kjer lahko in kjer je potrebna. Ob jubilejni obletnici bo predstavil novo spletno stran www.velikodobrega.si, kjer bodo na enem mestu predstavljeni vsi aktualni projekti, pri katerih sodeluje, obiskovalci spletne strani pa bodo našli tudi vse Europarkove pretekle dobrodelne aktivnosti in humanitarne projekte, ki so zaznamovale največje nakupovalno središče v SV Sloveniji v 15 letih poslovanja. Nenazadnje pa bodo obiskovalci izvedeli, kako lahko tudi sami prispevajo k dobrodelnosti na različnih področjih.