Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes na delovnem obisku v Mariboru. Dopoldne je najprej obiskal Dravske elektrarne Maribor (DEM), nato se je srečal s predstavniki vodstva Agencije za energijo ter Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO), ki imata svoj sedež v Mariboru.

Na obisku DEM-a so predstavnike ministrstva seznanili s ključnimi investicijskimi projekti, ki jih je Gašperšič ocenil kot zanimive in dovolj perspektivne. Pri črpalni hidroelektrarni Kozjak po njegovih informacijah poteka razreševanje določenih birokratskih zapletov, nato pa računa, da bi projekt lahko stekel. Direktor DEM Viljem Pozeb je pojasnil, da so ministru predstavili “družbo DEM, njen pomen in vlogo v slovenskem elektroenergetskem sistemu, zadnje dosežke pri prenovi elektrarn na reki Dravi in drugih realiziranih projektih, pomen za lokalno skupnost ob reki Dravi (od Avstrije do Hrvaške), težave pri zagotavljanju poplavne varnosti, ključne razvojne projekte, obvladovanje stroškov in težave pri tem (predvsem stroškov koncesijske dajatve, vodnega povračila in nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč).” Ob zaključku sestanka pa so ministru in ekipi predstavili še svoj pogled na predstavljen novi Energetski koncept Slovenije.

Slika je simbolična

O zahtevah regije, da bi sedež Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) preselili v Maribor, minister pravi, da ta tema ni bila v ospredju današnjega obiska, kot mu je znano, pa naj bi bila ta zgodba na nek način v državnem zboru nedavno že zaključena. “Če bo podjetje ugotovilo, da so od tega lahko kakšne koristi, bo verjetno ustrezno ravnalo,” je dejal.

Na obisku družbe SODO so največ pozornosti namenili projektu hitrih polnilnic, ki ga družba SODO izvaja v sodelovanju z ministrstvom. Direktor družbe SODO Matjaž Vodušek je ob tem poudaril, da “gre za prvi sistematični pristop k izgradnji mreže hitrih polnilnic v Sloveniji in ker določene zadeve niso podzakonsko ustrezno rešene, smo že podali ustrezne predloge, ki jih usklajujemo z ministrstvom. V kolikor bodo vsi postopki služnosti zemljišč in pa javnih naročil izvedeni v načrtovanih rokih in nanje ne bo pritožb, bosta prvi dve hitri polnilnici odprti že v poletnih mesecih.” Spregovorili pa so tudi o potrebni informacijski podpori gospodarske javne službe distribucijskega omrežja oz. predvsem o vzpostavitvi enotnega modela za izmenjavo podatkov o omrežju.

Nadalje je minister Gašperšič odgovarjal na novinarska vprašanja, vezana na mariborsko regijo.
Za doslej neuresničeno zahodno mariborsko obvoznico je denimo pojasnil, da bi lahko bila rešena v srednjeročnem obdobju. Napovedanih tožb s strani prebivalcev ob sedanji cesti ni želel komentirati.
V zvezi z mariborskim letališčem je povedal, da delajo na rešitvi razmerij z družbo Aerodrom Maribor: ali bodo podelili dolgoročno koncesijo ali zgolj nekoliko daljšo pogodbo.
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

Delovni obisk Maribora bo sklenil z obiskom Energetike Maribor, kjer bo popoldne skupaj s sodelavci predstavil tudi energetski koncept Slovenije. Kot je povedal minister, gre za ključni strateški dokument, ki bo podal osnove razvoja slovenske energetike za naslednji dve desetletji ter vizijo za naslednjih 40 let.

Z današnjim dnem funkcijo podžupana Mestne občine Maribor prevzema Zdravko Luketič. Kot podžupan bo zadolžen za vsa področja lokalne samouprave, mestne četrti in krajevne skupnosti ter ostale naloge po pooblastilu župana. Svojo funkcijo bo opravljal poklicno.

Na mariborski občini sta torej z današnjim dnem zaposlena dva poklicna podžupana, saj to funkcijo poleg Jelke Černivec, prevzema še dosedanji mestni svetnik NSi Zdravko Luketič. Kot so sporočili iz MOM, župan Andrej Fištravec z imenovanjem podžupana Zdravka Luketiča izraža voljo za intenzivno komunikacijo med vodstvom mariborske občine in mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, mestnim svetom ter zainteresiranimi civilnimi javnostmi.

Foto: MOM

Luketič je v svoji dosedanji karieri med drugim deloval v večini komisij in odborov mestnega sveta ter opravljal odgovorne nadzorne funkcije, kot strokovni sodelavec Zdravstvene fakultete Univerze v Mariboru pa je mentor študentom na področju Radiologije. V prostem času se ukvarja s slikarstvom, pa tudi dobrodelno dejavnostjo, in sicer je ustanovni član Lions Kluba Maribor. Prav tako je mestni svetnik z najdaljšim stažem, to funkcijo namreč opravlja že od leta 1990, na zadnjih volitvah pa je bil kot edini mestni svetnik izvoljen s preferenčnimi glasovi. Pred nastopom podžupanske funkcije je povedal, da je “imenovanje velika čast in izziv, pa tudi odgovornost, ki jo bom odgovorno in z vsemi svojimi sposobnostmi sprejel, želim, da bo mesto bolj prijazno ljudem. Mnogo težav lahko rešimo skupaj, če se poslušamo, ne samo službe, izvoljeni svetniki, ampak tudi zainteresirana civilna javnost. V Mariboru moramo stvari izboljšati in to je mogoče.« Dodaja, da se bo pri svojem delu držal mota iz Knjige pregovorov: »Potrpežljiv človek je boljši kakor junak, tisti, ki nad svojim srcem gospoduje, kot osvajalec mesta«.
V prihodnji dneh se bo seznanil z odprtimi nalogami ter prevetril Odlok o financiranju mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki naj bi zagotavljal enakomerni razvoj vseh delov meta Maribor.

V soboto je bilo pestro na obrežju reke Drave. Tradicionalno prireditev – Drava moja plaža, ki jo organizirajo člani Potapljaškega društva Maribor skupaj s Turističnim društvom Maribor, so letos popestrili še z ekološko osveščevalno akcijo, ki so jo pripravili predstavniki korporacije Henkel.

Sobotno dopoldne se je pričelo v Koblarjevem zalivu. S splavom smo se odpeljali do Studenc, natančneje do Jožefovega studenca, kjer smo na kratki novinarski konferenci izvedeli kako so nekoč perice prale perilo in kako naj bi to počeli danes. V Henklu so se namreč odločili za iniciativo, s katero želijo širiti vedenje o pravilni uporabi pralnih detergentov.

Vojo Eraković, član Potapljaškega društva Maribor, je po predstavitvi povedal, da smo danes “priča kako s skupnimi močmi počasi uspevamo naši reki Dravi vrniti njeno bistrost. Ni tako dolgo nazaj, ko se zaradi vseh mogočih strupenih snovi in številnih drugih odpadkov v njej ni bilo moč kopati. Njeno obrežje je bilo neprehodno, polno krame, ki so jo odložili nevestni ljudje. Kulturne znamenitosti so propadale. Danes smo se s splavom popeljali od Koblerjevega zaliva do Studenc. Ob tem smo lahko opazovali lepo in urejeno obrežje reke Drave. Sedaj stojimo pred tem lepim, obnovljenim kulturnim spomenikom. Še par minut, pa se bomo vrnili na splav, in bomo spremljali plavalce, ki so priplavali od Mariborskega otoka…. Ja vidite, tudi plavamo lahko ponovno v naši reki. Zahvala za to gre mnogim. Med njimi sta gotovo tudi Henkel in Hofer, ki na tak ali drugačen način po svojih močeh pomagata ne samo k ohranjanju čistosti reke Drave ampak kot dokazuje današnji dogodek, tudi k oživljanju družabnega življenja na in ob naši reki.”

Mario Altan, vodja programa Pralna in čistilna sredstva Henkel Adria regija, pa je poudaril, da se v Henklu zavedajo nove smeri razvoja “v korist naše narave in s tem seveda nas samih. Za nas vse je koristen podatek, ki smo ga danes slišali – kako lahko tudi sami s pravilnim doziranjem pralnega sredstva pripomoremo k ohranjanju čistosti naših rek, porabi vode in elektrike. V Henklu smo si zadali cilj – z manj narediti več. In kot ste danes na primeru Persila videli, temu resnično sledimo. Tudi vsi naši novi izdelki so razviti v smeri trajnostnega razvoja, saj mora vsak naš izdelek prispevati k vsaj enemu segmentu trajnostnega razvoja, pa naj si bo to poraba vode, elektrike itd. Praksa nas uči, da je za res uspešno implementacijo tudi okolju sprejemljivih proizvodov potreben čas, da ga potrošniki sprejmemo. Potapljaškemu društvu Maribor, vsakemu članu posebej, hvala za ves trud, ki ga vlagajo v ohranjanje reke Drave in vsem ostalim, ki skrbijo zanjo. Tudi v Henklu se bomo še naprej trudili, da ohranimo našo reko in njeno obrežje v takšnem stanju, ki bo v ponos mestu Maribor.”
Podrobnosti v oddaji Občinski informator na BK TV.

Na Trgu Leona Štuklja v Mariboru je minulo soboto Območna obrtno-podjetniška zbornica Maribor s partnerji priredila predstavitev lokalne obrti in podjetništva. Želja je, da dogodek prerase v stalnico, ki bo popestrila dogajanje v središču mesta, hkrati pa obrtnikom in podjetnikom nudila možnost predstavitve svojega dela in potreb.

Po navedbah Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor gre za idealno priložnost, da obrtniki predstavijo svoje delo, storitve in izdelke. “Želeli smo narediti nekaj dobrega tako za meščane kot obrtnike,” je povedal predsednik zbornice Aleš Pulko.

Posebej bi radi nagovorili mlade in tako pomagali obrtnikom in podjetnikom pri iskanju ustrezne delovne sile. Zato bodo srednje in višje šole predstavile obrtne poklice, zavod za zaposlovanje pa možnosti prekvalifikacij in prosta delovna mesta.

“Priložnost bomo izkoristili tudi za to, da širši javnosti pokažemo, kako delujemo,” je dodala direktorica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mateja Muršak. “Zavod za zaposlovanje je v zadnjih dveh letih začel delovati bolj proaktivno. Veliko smo prisotni na terenu. Poslušamo gospodarstvo in izhajamo iz potreb, ne na pamet,” je dodala.

Start up podjetja bodo na dogodku predstavila svojo inovativnost. V lokalnem okolju namreč po besedah vodje Štajerskega tehnološkega parka Mihaela Leskovarja manjka podjetniške žilice. “Mladi imajo odlične ideje. A zelo malo mladih ljudi, pa tudi obrtnikov, ima podjetnost v miselnem procesu. To je odlična priložnost, da zmotiviramo mlade ljudi, da najprej postanejo podjetni in šele potem podjetniki. Zgodba gre ponavadi v obratni smeri,” je dejal.

V sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor – Pohorje bodo predstavili poslovne priložnosti v turizmu, lokalno turistično ponudbo in nenazadnje lokalne kulinarične dobrote. Po besedah direktorice zavoda Janje Viher je na področju turizma še veliko neizkoriščenih priložnosti, zato bi radi pomagali tudi z idejami. Pobudo za današnji dogodek je pozdravila kot vzorčen primer sodelovanja različnih deležnikov in oživljanja starega mestnega jedra.

Dogodek Podjetniški boom želijo od jeseni naprej prirejati vsak mesec. “Verjamem, da lahko spodbudimo miselnost, da mesto Maribor ponuja prostor tako za posel kot druženje in zabavo,” je dejal Pulko.

Vir: STA

Danes se je na Mariborskem otoku odvil 5. Aquasystems tek ob Dravi, tekaško-rekreativna prireditev namenjen tekačem vseh starosti in telesnih pripravljenosti. S celodnevno prireditvijo na Mariborskem otoku je z rekreativnim tekom in z zabavnim druženjem za vso družino tudi uradno odprta kopalna sezona na edinem poletnem kopališču v Mariboru.

V Aquasystemsu so veseli odličnega odziva na ekološki tek Varujem Dravo, živim zDravo. Kot so poudarili, želijo z organizacijo teka poudariti sožitje mesta z reko in povabiti ljudi, da nabrežje reke Drave pričnejo bolj množično uporabljati in s tem izboljšati svojo kakovost bivanja. Tek je organiziran kot posvetilo reki, prepoznavnemu prostorskemu poudarku našega mesta in kot opomnik pomena varovanja naših voda in okolja. Tek je organiziran tudi in predvsem kot medgeneracijsko druženje s središčem dogajanja na Mariborskem otoku in vzdolž tekaških tras na nabrežjih naše reke. Simbolično tekmovalci vodi vračajo življenje in gibanje.

PRIJETNA TEKAŠKA NEDELJA NA MARIBORSKEM OTOKU
Otok je obiskalo več kot 850 tekačev z družinami, ki so 5 in 10 km odtekli v lepem sončnem vremenu. Na Teku trojk Vzajemna pa so se prvič letos pomerili tudi ljubitelji teka v skupinah. Ostali udeleženci, predvsem otroci (kar 130 jih je teklo na Večerkovem otroškem teku) so uživali v prvem letošnjem kopanju v bazenih Mariborskega otoka.

Tekače je na startu pozdravil direktor Aquasystemsa Leon Lozar:»Poletno kopališče Mariborski otok je lokalna naravna in kulturna znamenitost našega mesta, ki je vsekakor vredna skupnih naporov, da bi otok in kopališče dejansko zaživela kot pozitiven urbani prostor v objemu naše reke Drave,« je dejal.

TUDI LETOS PRIJETNO VZDUŠJE

Vsi tekači so prejeli tekaške majice in medaljo na cilju, najbolj pa so se medalj veselili otroci, ki so se preizkusili v Večerkovem otroškem teku na 200 in 400 m.

Najglasneje je k teku otroke spodbujal Večerko, ki je najhitrejšim otrokom podelil pokale in diplome. Pred tekom so se otroci zabavali na napihljivem gradu Bumbar parka ter se preizkusili na športnem poligonu Gibalnice Hop Hop. Skupaj z Malimi ustvarjalci pa so se otroci zabavali tudi ob sestavljanju robotkov iz lego kock.

TUDI LETOS OSTAJAJO DOBRODELNI Z AKCIJO “ZA POMOČ GIBALNO OVIRANIM OTROKOM”
Prireditev je bila že drugič zapored posvečena dobrodelnosti. Podjetje Aquasystems je podarilo 1000 eur Društvu za pomoč osebam z motnjami v razvoju “NAMESTO PIKE VEJICA” , ki bo z darovanimi sredstvi pomagalo pokriti stroške dodatnih therasuit in ostalih fizioterapevtskih terapij ter nabavo pripomočkov za otroke. Aquasystemsovi dobrodelni akciji so se s prostovoljnim prispevkom odločili pridružiti tudi številni obiskovalci prireditve. Skupaj so zbrali 417 EUR. Za prostovoljni prispevek so vsi darovalci v zahvalo prejeli silikonsko zapestnico s sloganom akcije “Tek na dolge proge”. 

Festival Borštnikovo srečanje, ki letos šteje okroglih 50 let, bo potekal med 15. in 25. oktobrom. Včeraj so razkrili program. Selektorica Amelia Kraigher je po pregledu 115ih predstav iztekajoče se gledališke sezone v tekmovalni del uvrstila deset predstav in ob tem izpostavila koncentracijo gledališke produkcije v Ljubljani.
“Produkcija novih gledaliških uprizoritev v zadnji sezoni kaže, da se razmerje med produkcijami, nastalimi v Ljubljani in tistimi zunaj nje, še bolj nagiba v prid glavnega mesta,” je na povedala Kraigherjeva. Med 115 uprizoritvami, ki si jih je ogledala, jih je 73 odstotkov nastalo v produkciji ali vsaj koprodukciji gledališč oziroma gledaliških producentov s sedežem v Ljubljani.

Prikazana razmerja med Ljubljano in ostalo Slovenijo se odražajo v festivalskem izboru, saj so le štiri od desetih predstav v tekmovalnem programu v celoti neljubljanske. To so predstave George Kaplan v režiji Jake Andreja Vojevca in produkciji Prešernovega gledališča Kranj, Hedda Gabler Mateje Koležnik in Drame SNG Maribor, Hlapci Sebastijana Horvata in Slovenskega stalnega gledališča (SSG) v Trstu ter Gospa Bovary Yulie Roschina in SNG Nova Gorica.

SNG Drama Ljubljana je zastopana med drugim s predstavama Jugoslavija, moja dežela v režiji Ivice Buljana ter Grad Janusza Kice. V koprodukciji s SSG Trst je nastala predstava Čarobna gora Mateje Koležnik, z Mestnim gledališčem ljubljanskim in Cankarjevim domom pa Iliada Jerneja Lorencija. Za nagrade Borštnikovega srečanja bosta tekmovali še predstava Evropa, monolog za mater korajžo in njene otroke v režiji Primoža Ekarta in produkciji zavoda Imaginarni in Cankarjevega doma ter mednarodna produkcija Trst, mesto v vojni režiserja Igorja Pisona in SSG Trst s partnerji.

Pri izbranih predstavah gre po besedah Kraigherjeve, ki jo bo na selektorskem mestu prihodnje leto zamenjala urednica kulturne redakcije časnika Večer Petra Vidali, za ambiciozne, večinoma velike uprizoritve, z izrazitim režiserskim gledališčem ter zanimivo paleto izvirnih avtorskih interpretacij in pogledov. Sezono sta vidno zaznamovali stoletnica izbruha prve svetovne vojne in 70-letnica zmage nad fašizmom.

V okviru festivala bo na ogled še šest predstav spremljevalnega programa, medtem ko bo program Showcase, namenjen tuji strokovni javnosti, letos v celoti obsegal tekmovalne predstave. Festival bo odprl plesno-gledališki projekt 20th Century Fog – Megla stoletja v režiji Matjaža Zupančiča ter produkciji Zavoda En Knap v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

Letošnji Fokus bo namenjen Poljski. Poleg dveh predstav iz Varšave bodo v mednarodnem programu po besedah umetniške direktorice festivala Alje Predan gostovale še produkcije Jugoslovanskega dramskega pozorišta iz Srbije, madžarskih gledališč Forte Tarsulat in Szkene Szinhaz ter nemškega centra ITI.

Okroglo obletnico bodo obeležili z razstavo 50 let Borštnikovega srečanja. Letošnja novost sta tudi pogovora z najzvestejšimi obiskovalci festivala ter z ljudmi v zaodrju, ki ju bo vodil pisatelj Tone Partljič.
Vir: STA

“Vzdrževalcem kapo dol“, je dejal Anton Knez, direktor Športnih objektov Maribor. Za otvoritev sezone so pripravili vse, kar se je dalo, v to vložili več kot 15 tisoč evrov, tako rekoč tik pred zdajci pa čakajo na vodno dovoljenje. Na Agenciji RS za okolje so jim zagotovili, da ga bodo dobili.

Mariborski otok je “starček, ki že hrope. 85 let ni malo!,” je dejal Knez. Četudi se že nekaj let ponavljajo s komentarji o tem, da je preprosto premalo denarja za vzdrževanje, kaj šele za celotno obnovo, za katero ocenjuje, da bi potrebovali približno 4 milijone evrov. Še enkrat je opozoril, da je stanje resnično zelo resno. Za delovanje kopališča namreč še vedno uporabljajo 85 let stare naprave.

Po oceni vodje vzdrževanja Branka Kirbiša bi bilo nujno zamenjati vsaj črpalke. “Otok je star, infrastrukture so dotrajane, omrežje je 9 mesecev počivalo… upamo, da bo zdržalo“, je dejal Kirbiš. Ali bo pa bodo v praksi izvedeli šele, ko bodo bazene napolnili z vodo. Za črpanje slednje še vedno čakajo na dovoljenje. “Na ARSU so zagotovili, da ga dobimo še danes ali najkasneje jutri“, je dejal Knez, kar v praksi pomeni, da bodo morda morali odpreti sezono z zgolj dvema bazenoma, kajti polnjenje največjega traja minimalno 24 ur.

Ne glede na vse, Knez dodaja, da imajo pripravljen tudi rezervni načrt tako, da bodo v nedeljo zagotovo odprli sezono s tradicionalnim tekom ob Dravi. “Voda bo in imela bo prijetnih 22 stopinj Celzija,” se je pošalil Knez.

Podrobnosti v oddaji Občinski informator! Jutri ob 18.30 na BK TV!

Iz Mestne občine Maribor so sporočili, da bodo zaradi nenehnih povzročitev poškodb jeklenih vrvi Studenške brvi, odstranili obešanke, ki se jih je v vseh letih nabralo precejšnje število.

“Zaradi tega je lahko vprašljiva statična obremenitev ograje, temu posledično pa varnost pešcev na mostu,” so sporočili iz MOM. Vsi, ki ste obešanko z lepimi željami namestili na Studenško brv, jo lahko v naslednjih štirinajstih dneh dvignete na podjetju Nigrad d.d.

V Mariboru danes poteka zaključna konferenca projekta Bioregio, namenjenega energetski učinkovitosti in konkurenčnosti podjetij. Na njej podjetjem in institucijam predstavljajo, kako do informacij o ukrepih za energetsko učinkovitost in uvajanje obnovljivih virov energije ter na kakšen način lahko ti ukrepi vplivajo na večjo konkurenčnost.

Energetska agencija za Podravje in Ekonomski inštitut Maribor v okviru skupnega projekta udeležencem predstavljata tudi možnosti financiranja tovrstnih investicij, predvsem načine, ki od investitorjev ne zahtevajo lastnih sredstev. Gre za energetsko pogodbeništvo, ki ga številna podjetja v Sloveniji in tujini že koristno uporabljajo.

Kot je povedala direktorica Ekonomskega inštituta Maribor Viljenka Godina, želijo s projektom pomagati podjetjem pri pridobivanju tovrstnih informacij, zato je bil osrednji del naloge prav izbor nasvetov s področja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, ki so jih strnili v spletno platformo. Na njej lahko zainteresirani najdejo s tem povezano zakonodajo, spodbude, ki so na voljo, in odgovore o tem, kam se obrniti po dodatno pomoč.

Po besedah direktorice podravske energetske agencije Vlaste Krmelj, želijo podjetja tudi na ta način prepričati v to, da je energetska učinkovitost tisto, kar danes prinaša veliko. “Poskušamo jih naučiti, kako lahko sami najdejo svoje skrite vire in možnosti za varčevanje z energijo, kako lahko to vpliva na njihovo celovito poslovanje in kako lahko z dobrim energetskim upravljanjem izboljšajo kakovost izdelkov,” je dejal Krmeljeva.

Izkušnje iz sveta po njenem kažejo, da podjetja, ki razmišljajo energetsko osveščeno, delujejo bolje, vidijo dlje v prihodnost in imajo drugačen strateški pristop. Z razmišljanjem o tem, kje in koliko energije potrebujejo ter koliko ta stane, se začnejo včasih primerjati s podobnimi podjetji, kar je lahko prvi korak v smeri izboljševanja njihovega poslovanja.

Po zadnjih podatkih Mednarodne energetske agencije so se v zadnjih dveh letih investicije v energetsko učinkovitost na globalni ravni zelo povečale in so leta 2013 dosegle že 300 milijard dolarjev ter so presegle finančna vlaganja, ki so bila istega leta namenjena pridobivanju energije iz fosilnih virov. Ta podatek je zelo pomemben, saj pomeni, da je varčevanje z energijo še okrepilo svoj pomen.

V Sloveniji gre vse skupaj nekoliko bolj počasi, a poslovno uspešna podjetja običajno tudi veliko vladajo v področje energetske učinkovitosti.

“Tudi v regiji opažamo, da je tovrstno investiranje zelo odvisno od poslovnega rezultata podjetja. Običajno tista, ki so že sicer uspešna, razumejo tudi vlaganja v energetsko učinkovitost. Velika večina pa je v ekonomski krizi svoje sile usmerila v druge stvari in nekoliko pozabila, da lahko del svojega prodora dosežejo tudi z vlaganji v zelene tehnologije,” je dejala Krmeljeva.

Vir: STA

Delavska hranilnica je od ponedeljka z vpisom lastniških sprememb v sodni register uradno postala stoodstotni lastnik Aerodroma Maribor. Kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletni strani Ajpesa, je omenjena finančna ustanova od nekdanjega lastnika družbe, podjetja Aviofun, odkupila še preostali delež.

Delavska hranilnica, ki velja za eno najbolj hitro rastočih finančnih podjetij v Sloveniji in je še vedno v večinski lasti sindikatov, je Aerodrom Maribor kot koncesionarja za upravljanje mariborskega letališča kupila oktobra lani. Predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne je takrat pojasnil, da so se za vstop v lastništvo odločili, ker so ocenili, da gre za dobro naložbo.

Sedanji lastniki mariborsko letališče v prihodnje vidijo kot moderno in razvito slovensko letališče, preko katerega bodo tekle redne linije, čarterski poleti in več tovornega prometa. Prva redna linija je vzpostavljena od začetka junija, odkar Adria leti v London. S popolnim prevzemom družbe bodo lažje izpolnili enega od svojih ciljev, in sicer da čim prej najdejo strateške vlagatelje.

Mariborsko letališče je lani zabeležilo 18.000 potnikov na čarterskih povezavah, letos načrtujejo okoli 35.000 prepeljanih potnikov. Ambicije so precej višje, saj želijo v petih do sedmih letih prepeljati okoli pol milijona potnikov. Zmogljivost novega potniškega terminala je okoli 600.000 potnikov, to pa je tudi številka, ki bi jo nekoč radi dosegli.

Vir: STA

Zveza prijateljev mladine Slovenije in Pošta Slovenije z današnjim dnem že tretje leto zapored pričenjata skupno akcijo »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v kateri bosta zbirali denar za nakup učbenikov oziroma šolskih potrebščin socialno ogroženim otrokom ter materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic ipd.

V okviru akcije bosta Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije zbirali finančno in materialno pomoč. Sredstva se lahko darujejo na TRR ali prek SMS sporočil. Prav tako lahko tisti, ki se bodo odločili, da bodo prispevali materialne prispevke, šolske potrebščine kupijo v poslovalnicah Pošte Slovenije. Ta bo zagotovila izdelke iz šolskega programa, ki so v prodaji na poštah (zvezke z motivom Poštarja Pavlija, barvice, ravnila, voščenke, vrečke za copate/športno opremo, kresničke).

Zbiranje šolskih potrebščin se bo zaključilo 14. avgusta 2015. Takrat jih bosta Pošta Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije predali otrokom iz socialno ogroženih družin, ki jih bo predlagalo posamezno društvo ali Zveza prijateljev mladine Slovenije. Akcija zbiranja finančnih sredstev pa bo potekala do 9. oktobra 2015, ko bo tudi zaključni dogodek. Na ta dan Pošta Slovenije praznuje svetovni dan pošte, Zveza prijateljev mladine Slovenije pa v tem obdobju organizira Teden otroka® (prvi teden v mesecu oktobru).